52004IP0004

P6_TA(2005)0004

Pogodba o Ustavi za Evropo

Resolucija Evropskega parlamenta o Pogodbi o Ustavi za Evropo (2004/2129(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo (v nadaljevanju "Ustava"),

- ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, kot je bila spremenjena z Enotnim evropskim aktom ter pogodbami iz Maastrichta, Amsterdama in Nice,

- ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije [1],

- ob upoštevanju izjave [2] Evropskega sveta v Laeknu,

- ob upoštevanju svojih resolucij [3], ki utirajo pot Ustavi za Evropo,

- ob upoštevanju svojih resolucij [4], ki so pripravile pretekle medvladne konference, in svojih resolucij [5], ki so ocenile njihov uspeh,

- ob upoštevanju osnutka Pogodbe o Ustavi za Evropo, ki jo je soglasno sprejela Evropska konvencija dne 13. junija in 10. julija 2003, kot tudi svojih resolucij [6], ki so pripravile in pozneje ocenile delo Konvencije,

- ob upoštevanju mnenj o Ustavi, ki sta jih podala Odbor regij [7] dne 17. novembra 2004 in Evropski ekonomsko-socialni odbor [8] dne 28. oktobra 2004 na zahtevo Evropskega parlamenta [9],

- ob upoštevanju stališč predstavnikov regionalnih združenj, socialnih partnerjev in predstavnikov civilne družbe na javni razpravi dne 25. novembra 2004,

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo, Odbora za ribištvo, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za peticije (A6-0070/2004),

ker:

A. je Evropska unija v svoji zgodovini igrala odločilno vlogo pri ustvarjanju območja miru, blaginje, demokracije in svobode, pravice in varnosti, ki se stalno širi,

B. Ustava te dosežke združuje in prispeva k novostim, ki so bistvenega pomena za ohranjanje in večanje zmožnosti Unije 25-tih in možnih novih držav članic, da navznoter in navzven delujejo učinkovito,

C. prizadevanja Evropskega parlamenta za pripravo Ustave od njegove prve izvolitve na splošnih in neposrednih volitvah, so postala resničnost zahvaljujoč uspešnemu delu Konvencije, ki je Ustavo zasnovala na podlagi demokratične, reprezentativne, pregledne in učinkovite metode, ves čas pa je upoštevala tudi prispevke državljanov Evrope; rezultat tega dela je bil konsenz, ki ga medvladna konferenca v osnovi ni spremenila,

D. pri dosegi kompromisa glede Ustave, ki je moral biti sprejemljiv za vse države članice, je neobhodno prišlo do neupoštevanja nekaterih predlogov Evropskega parlamenta in Konvencije, ki bi sicer po mnenju avtorjev pripomogli k nadaljnjim izboljšavam Unije, mnogi od teh predlogov pa ostajajo izvedljivi v prihodnosti,

E. potrditev Ustave vseh vlad Evropske unije kaže, da vse izvoljene vlade držav članic menijo, da je ta kompromis temelj, na katerem želijo sodelovati v prihodnje, in zahteva, da vse izkažejo največjo mero politične zavzetosti za zagotovitev ratifikacije Ustave pred 1. novembrom 2006,

F. je bila Ustava predmet nekaterih kritik, izraženih v javnih razpravah, ki ne odsevajo prave vsebine in pravnih posledic njenih določb, saj Ustava ne bo vodila k ustanavljanju centralizirane naddržave, ne bo slabila socialne razsežnosti Unije, nasprotno, celo krepila jo bo, in ne pozablja na zgodovinske in duhovne korenine Evrope, saj se sklicuje na njeno kulturno, versko in humanistično dediščino,

1. ugotavlja, da Ustava v svoji celoti predstavlja dober kompromis, ki vodi k bistvenemu izboljšanju veljavnih pogodb in bo dejansko koristila državljanom (ter Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom, njihovim demokratičnim predstavništvom), državam članicam (vključno njihovim regijam in lokalnim oblastem), učinkovitemu delovanju institucij Evropske unije, in s tem Evropski uniji kot celoti;

Večja jasnost glede narave Unije in njenih ciljev

2. izraža zadovoljstvo, da Ustava zagotavlja državljanom večjo jasnost glede narave Unije in njenih ciljev ter glede odnosov med Unijo in državami članicami, še posebej ker:

a) bo celo vrsto evropskih pogodb nadomestil en sam, lažje čitljiv dokument, kjer bodo podrobno razloženi cilji Unije, njene pristojnosti in njihove omejitve, njena orodja za izvajanje politik ter njene institucije;

b) je dvojna legitimnost Unije ponovno potrjena in je razjasnjeno, da je Unija zveza držav in državljanov;

c) so norme vedenja, skupne vsem državam članicam na katerih temelji Evropska unija, razširjene;

d) so cilji Unije kakor tudi načela, ki urejajo njeno delovanje in njene odnose z državami članicami, razjasnjeni in bolje opredeljeni;

e) je gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija ponovno potrjena kot cilj Unije;

f) so bile sprejete nove določbe splošne uporabe kar se tiče visoke stopnje zaposlenosti, spodbujanja enakosti med moškimi in ženskami, odprave vseh oblik diskriminacije, boja proti socialni izključenosti ter spodbujanje socialne varnosti in pravičnosti, visoke ravni izobrazbe, usposabljanja in zdravja, zaščite potrošnikov, spodbujanja trajnostnega razvoja in spoštovanja izvajanja storitev splošnega pomena;

g) bo konec nejasnosti med "Evropska skupnost" in "Evropska unija" z njuno združitvijo v eno samo pravno osebo in ustroj;

h) je evropska zakonodaja poenostavljena in njena terminologija jasnejša zahvaljujoč lažje razumljivim izrazom: "evropski zakoni" in "evropski okvirni zakoni" nadomestijo obstoječe različne tipe aktov (uredbe, direktive, sklepi, okvirni sklepi, itd.);

i) vsebuje zagotovila, da Unija ne bo nikoli postala centralizirana, vsemogočna "naddržava":

- velik poudarek na decentralizaciji, neločljiv del gesla "enotni v različnosti",

- obveznosti "spoštovanja nacionalne identitete držav članic, neločljivo povezanih z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo",

- načela prenosa pristojnosti (pri čemer ima Unija samo tiste pristojnosti, ki so jih nanjo prenesle države članice), subsidiarnosti in sorazmernosti,

- sodelovanje držav članic v sistemu odločanja Unije in potrditve vsakršne spremembe le-tega;

j) bo priznanje simbolov Unije okrepilo zavest državljanov o institucijah Unije in njihovem delovanju;

k) določba o solidarnosti med državami članicami omogoča, da lahko državljani pričakujejo, da bodo v primeru terorističnega napada ali naravne nesreče oziroma nesreče, ki jo povzroči človek, dobili pomoč iz vseh delov Unije;

Večja učinkovitost in okrepljena vloga v svetu

3. pozdravlja dejstvo, da bodo po začetku veljavnosti Ustave, institucije Unije lahko svoje naloge opravljale učinkoviteje zaradi naslednjih izboljšav:

a) bistveno se bo povečalo število področij, na katerih bodo vlade na zasedanjih v Svetu odločale s kvalificirano večino in ne soglasno, kar je nujno potrebno za delovanje Unije 25 držav članic, da se prepreči oviranje odločanja z vetom;

b) Evropski svet bo imel dvoinpolletno predsedstvo, namesto šestmesečnega po načelu rotacije;

c) po letu 2014, se bo zmanjšalo število članov Komisije po načelu enakopravne rotacije med državami članicami;

d) zelo se bo okrepila prepoznavnost in vloga Unije kot akterja na svetovnem prizorišču:

- dve mesti, ki povzročata podvajanje in zmedo, visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko in komisar za zunanje odnose, bosta združeni v enega samega evropskega ministra za zunanje zadeve Unije, ki bo podpredsednik Komisije in bo predsedoval Svetu za zunanje zadeve ter zastopal Unijo v zadevah, v katerih ima slednja izdelano skupno stališče,

- obstajala bo enotna služba za zunanjepolitično delovanje, ki mora biti kar se da tesno povezana s Komisijo in prispevati k močnejši skupnosti Evrope,

- prenos pravne osebnosti, ki je prvotno pripadala Evropski skupnosti, na Unijo bo povečal njene zmožnosti za delovanje na področju mednarodnih odnosov in da postane pogodbenica mednarodnih sporazumov,

- sposobnost Unije, da razvije skupne strukture na področju varnostne in obrambne politike, se bo dodatno okrepila ob ohranjanju prožnosti, potrebne za upoštevanje različnih pristopov držav članic k tem vprašanjem;

e) število zakonodajnih instrumentov Unije in postopkov za njihov sprejem bo zmanjšano; pojasnjena bo razlika med zakonodajnimi in izvršilnimi instrumenti;

f) dejavnosti na področju pravosodja in notranjih zadev bodo potekale na podlagi učinkovitejših postopkov, kar obeta opazen napredek v zvezi s pravosodnimi in varnostnimi vprašanji ter vprašanji priseljevanja;

g) pri številnih drugih zadevah bo uporaba uspešne metode Skupnosti postala lažja takoj, ko bo prišlo do skupne politične volje;

h) več bo prostora za prožne ureditve, kadar države članice ne bodo pripravljene ali sposobne istočasno sodelovati pri določenih politikah;

Večja demokratična odgovornost

4. izraža svoje zadovoljstvo, da bodo imeli državljani s povečanjem demokratične odgovornosti večji nadzor nad delovanjem Evropske unije, zlasti zaradi naslednjih izboljšav:

a) celotna zakonodaja Evropske unije bo pred njenim sprejetjem predmet pregleda v nacionalnih parlamentih in, z nekaj izjemami, dvojne potrditve tako nacionalnih vlad (v Svetu) kot neposredno izvoljenega Evropskega parlamenta — tako zahtevnega parlamentarnega pregleda nima noben drug nadnacionalni ali mednarodni ustroj;

b) nacionalni parlamenti bodo pravočasno prejeli vse predloge Evropske unije, da bodo imeli dovolj časa za razpravo s svojimi ministri pred sprejetjem stališča Sveta, dobili pa bodo tudi pravico, da ugovarjajo osnutkom zakonodaje, če menijo, da presegajo pristojnost Evropske unije;

c) Evropski parlament bo enakopravno s Svetom odločal o zakonodaji Unije;

d) predsednika Komisije bo izvolil Evropski parlament, s čimer se bo vzpostavila povezava z izidom evropskih volitev;

e) minister za zunanje zadeve, ki ga imenuje Evropski svet v soglasju s predsednikom Komisije, bo odgovoren Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu;

f) nov proračunski postopek bo zahteval, da tako Svet kot Evropski parlament odobrita vse izdatke Evropske unije, brez izjeme, kar pomeni, da bodo vsi izdatki v celoti pod demokratičnim nadzorom;

g) izvajanje prenesenih zakonodajnih pristojnosti Komisije bo predmet sistema skupnega nadzora Evropskega parlamenta in Sveta, ki bo obema omogočal, da prekliče odločitve Komisije, ki jim nasprotuje;

h) agencije, predvsem Europol, bodo podvržene večjemu parlamentarnemu nadzoru;

i) seje Sveta, na katerih obravnava in sprejema zakonodajo Unije, bodo odprte za javnost;

j) vloga Odbora regij je okrepljena;

k) za predložitev predlogov za prihodnje spremembe ustave bo pristojen tudi Evropski parlament, vsako predlagano spremembo pa mora pregledati Konvencija, razen če se parlament strinja, da to ni potrebno;

Več državljanskih pravic

5. pozdravlja dejstvo, da se bodo pravice državljanov okrepile zaradi naslednjih izboljšav:

a) vključitev Listine EU o temeljnih pravicah v drugi del Ustave, kar pomeni, da bodo morale vse določbe zakonodaje Evropske unije in vsi ukrepi institucij EU, oziroma vsi ukrepi, ki temeljijo na zakonodaji EU, upoštevati zastavljene standarde;

b) Unija bo podpisala Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, kar bo pomenilo, da zanjo velja isti zunanji nadzor kot za države članice;

c) nove določbe bodo olajšale sodelovanje državljanov, socialnih partnerjev, predstavniških združenj in civilne družbe v razpravah Unije;

d) uvedena je pobuda evropskih državljanov, ki državljanom omogoča, da podajo predloge v zvezi z zadevami, za katere menijo, da je potreben pravni predpis Unije v namen izvajanja Ustave;

e) posamezniki bodo imeli večji dostop do zagovarjanja pravic v povezavi s pravom Evropske unije;

Sklepne ugotovitve

6. potrjuje Ustavno pogodbo in v celoti podpira njeno ratifikacijo;

7. verjame, da bo ta Ustava zagotovila trden in trajen okvir za prihodnji razvoj Evropske unije, ki bo omogočil nadaljnje širitve, medtem ko je odprt za prilagoditve, kadar bo to potrebno;

8. naznanja svoj namen, da bo novo pravico do pobude, preneseno nanj z Ustavo, uporabljal za podajanje predlogov izboljšav k Ustavi;

9. upa, da bodo vse države članice Evropske unije dosegle ratifikacijo do sredine leta 2006;

10. ponavlja svojo zahtevo, da si je treba prizadevati po najboljših močeh, da se evropske državljane jasno in nepristransko seznani z vsebino Ustave; zato vabi evropske institucije in države članice, da ob razdeljevanju besedila Ustavne pogodbe državljanom (v popolni ali skrajšani obliki) jasno ločijo med vsebino, ki je že v veljavi v obstoječih pogodbah, in novimi določbami, ki jih uvaja Ustava, ter tako seznanijo javnost in poglobijo razpravo; prav tako jih poziva, da priznajo vlogo organizacij civilne družbe v razpravah o ratifikaciji in jim nudijo zadostno podporo pri njihovem trudu za vključevanje svojih podpornih članov v razprave povsod po EU z namenom spodbujanja aktivnega vključevanja državljanov v razprave o ratifikaciji;

***

11. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo in poročilo Odbora za ustavne zadeve posreduje nacionalnim parlamentom držav članic, Svetu, Komisiji in bivšim članom Evropske konvencije, ter zagotovi, da parlamentarne službe, vključno njegove informacijske pisarne, nudijo obširne informacije o Ustavi in mnenju parlamenta o njej.

[1] UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

[2] Evropski svet v Laeknu, Laekenska izjava o prihodnosti Unije, SN 273/01, 15.12.2001.

[3] Resolucija z dne 14.2.1984 o osnutku Pogodbe o Ustavi za Evropo (UL C 77, 19.3.1984, str. 53, poročevalec: Altiero Spinelli, 1-1200/1983). Resolucija z dne 11.7.1990 o smernicah Evropskega parlamenta v zvezi z osnutkom Ustave za Evropsko unijo (UL C 231, 17.9.1990, str. 91, poročevalec: Emilio Colombo, A3-0165/1990). Resolucija z dne 12.12.1990 o ustavnih podlagah Evropske unije (UL C 19, 28.1.1991, str. 65, poročevalec: Emilio Colombo, A3-0301/1990). Resolucija z dne 10.2.1994 o ustavi Evropske unije (UL C 61, 28.2.1994, str. 155, poročevalec: Fernand Herman, A3-0064/1994). Resolucija z dne 25.10.2000 o konstitucionalizaciji pogodb (UL C 197, 12.7.2001, str. 186, poročevalec: Olivier Duhamel, A5-0289/2000).

[4] Resolucija z dne 14.3.1990 o medvladni konferenci v okviru strategije Evropskega parlamenta za Evropsko unijo (UL C 96, 17.4.1990, str. 114, poročevalec: David Martin, A3-0047/1990). Resolucija z dne 11.7.1990 o medvladni konferenci v okviru strategije Evropskega parlamenta za Evropsko unijo (UL C 231, 17.9.1990, str. 97, poročevalec: David Martin, A3-0166/1990). Resolucija z dne 22.11.1990 o medvladni konferenci v okviru strategije Evropskega parlamenta za Evropsko unijo (UL C 324, 24.12.1990, str. 219, poročevalec: David Martin, A3-0270/1990). Resolucija z dne 22.11.1990 o mnenju Evropskega parlamenta o sklicu medvladnih konferenc o ekonomski in monetarni uniji ter o politični uniji (UL C 324, 24.12.1990, str. 238, poročevalec: David Martin, A3-0281/1990). Resolucija z dne 17.5.1995 o delovanju Pogodbe o Evropski uniji z ozirom na Medvladno konferenco leta 1996 — Izvajanje in razvoj Unije (UL C 151, 19.6.1995, str. 56, poročevalca: Jean-Louis Bourlanges in David Martin, A4-0102/1995). Resolucija z dne 13.3.1996 o (i) mnenju Evropskega parlamenta o sklicu medvladne konference, (ii) ocenitvi dela preiskovalne skupine o opredelitvi političnih prednostnih nalog Evropskega parlamenta z ozirom na medvladno konferenco (UL C 96, 1.4.1996, str. 77, poročevalca: Raymonde Dury in Hanja Maij-Weggen, A4-0068/1996). Resolucija z dne 18.11.1999 o pripravi reforme pogodb in naslednje medvladne konference (UL C 189, 7.7.2000, str. 222, poročevalca: Giorgos Dimitrakopoulos in Jo Leinen, A5-0058/1999). Resolucija z dne 3.2.2000 o sklicu medvladne konference (UL C 309, 27.10.2000, str. 85. poročevalca: Giorgos Dimitrakopoulos in Jo Leinen, A5-0018/2000). Resolucija z dne 16.3.2000 o izdelavi Listine o temeljnih pravicah Evropske unije (UL C 377, 29.12.2000, str. 329, poročevalca: Andrew Duff in Johannes Voggenhuber, A5-0064/2000). Resolucija z dne 13.4.2000 o predlogu Evropskega parlamenta za medvladno konferenco (UL C 40, 7.2.2001, str. 409, poročevalca: Giorgos Dimitrakopoulos in Jo Leinen, A5-0086/2000).

[5] Resolucija z dne 16.1.1986 o stališču Evropskega parlamenta o Enotnem aktu, ki ga je medvladna konferenca odobrila 16. in 17. decembra 1985 (UL C 36, 17.2.1986, str. 144, poročevalec: Altiero Spinelli, A2-0199/1985). Resolucija z dne 11.12.1986 o Enotnem evropskem aktu (UL C 7, 12.1.1987, str. 105, poročevalec: Luis Planas Puchades, A2-0169/1986). Resolucija z dne 7.4.1992 o rezultatih medvladnih konferenc (UL C 125, 18.5.1992, str. 81, poročevalca: David Martin in Fernand Herman, A3-0123/1992). Resolucija z dne 19.11.1997 o Amsterdamski pogodbi (UL C 371, 8.12.1997, str. 99, poročevalca: Iñigo Méndez de Vigo in Dimitris Tsatsos, A4-0347/1997). Resolucija z dne 31.5.2001 o Pogodbi iz Nice in prihodnosti Evropske unije (UL C 47 E, 21.2.2002, str. 108, poročevalca: Iñigo Méndez de Vigo, in António José Seguro, A5-0168/2001).

[6] Resolucija z dne 29.11.2001 o ustavnem procesu in prihodnosti Unije (UL C 153 E, 27.6.2002, str. 310, poročevalca: Jo Leinen in Iñigo Méndez de Vigo, A5-0368/2001). Resolucija z dne 24.9.2003 o osnutku Pogodbe o Ustavi za Evropo in mnenju Evropskega parlamenta o sklicu medvladne konference (UL C 77 E, 26.3.2004, str. 255, poročevalca: José María Gil-Robles Gil-Delgado in Dimitris Tsatsos, A5-0299/2003).

[7] CdR 354/2003 končno, še ni objavljeno v Uradnem listu.

[8] CESE 1416/2004, še ni objavljeno v Uradnem listu.

[9] Točki 8.2. in 8.3., P6_PV(2004)09-14.

--------------------------------------------------