52004DC0863

Bruselj, 5.1.2005

KOM(2004) 863 končno

POROČILO KOMISIJE

Letno poročilo o uresničevanju notranjega trga s plinom in električno energijo

{SEC(2004) 1720}

VSEBINA

1. OSNOVNE INFORMACIJE V ZVEZI S TEM POROČILOM 3

2. SPLOŠNI POVZETEK 3

3. OCENITEV NAPREDKA V SEKTORJU ELEKTRIČNE ENERGIJE 5

4 OCENITEV NAPREDKA V SEKTORJU PLINA 7

5 VARNOST DOBAVE 8

6 JAVNA SLUŽBA IN ZAŠČITA UPORABNIKOV/POTROŠNIKOV 9

7 OKOLJSKI VIDIKI 9

8 SKLEPI 10

1. OSNOVNE INFORMACIJE V ZVEZI S TEM POROČILOM

Države članice so morale prenesti novi Direktivi o električni energiji in plinu[1] do julija 2004, veljati pa je začela tudi Uredba o čezmejnih izmenjavah električne energije[2]. Cilj novih predpisov je oblikovati konkurenčen sektor električne energije in plina po vsej Evropski uniji, kot je predvideno v ciljih Sveta v Lizboni[3].

Direktivi zahtevata, da Komisija letno izdaja redna poročila o delovanju trga, zato je bilo to poročilo pripravljeno v posvetovanju s Skupino evropskih regulatorjev za električno energijo in plin (ERGEG) z uporabo njihovih podatkov in objavljenih informacij iz različnih virov.[4]. Več podrobnih informacij je na voljo v dokazilu, objavljenem sočasno s tem poročilom.

2. SPLOŠNI POVZETEK

Nedavno poročilo, pripravljeno za GD za podjetništvo, o Rasti produktivnosti v Evropi[5] je pokazalo na odločne rezultate sektorja javnih podjetij, kot je povzeto v preglednici 1 spodaj. To poudarja prispevek, ki ga ima odprtje trga k izboljšanju učinkovitosti v teh sektorjih, ter potencialni prispevek energetskega sektorja k uresničevanju lizbonskih ciljev.

Preglednica 1: Rast produktivnosti dela: Plin, električna energija in voda

% na leto. | 1979–1990 | 1990–95 | 1995–2001 |

EU-15 | 2.7 | 3.6 | 5.7 |

ZDA | 1.1 | 1.8 | 0.1 |

Vendarle pa so mnogi vidiki uresničevanja ostali nerazveseljivi. Oktobra 2004 je bilo treba osemnajstim državam članicam poslati opozorilo, da Komisiji še vedno niso v celoti sporočile sprejetih pravnih ukrepov za prenos zadnjih direktiv.

To sporočanje je nezadovoljivo, saj je sedaj jasno, da določbe prejšnjih direktiv[6] niso bile primerne za doseganje cilja konkurence, tudi ne za večje uporabnike. Od takšnih potrošnikov bi bilo običajno pričakovati redna pogajanja z dobavitelji. Vendar pa jih je po petih letih konkurence na področju električne energije in po treh letih na področju plina v večini držav članic manj kot 50 % spremenilo dobavitelja. Poleg tega so mnogi nezadovoljni z obsegom ponujenih storitev.

Ni dovolj upoštevati le število potrošnikov, ki so zamenjali dobavitelja, temveč tudi državljanstvo novih dobaviteljev. V mnogih primerih so potrošniki lahko prešli le k drugemu domačemu dobavitelju, posledica tega pa je da je v mnogih primerih prodor tujih podjetij na nacionalne trge pav tako nezadovoljiv, kar je odraz premajhne integracije trgov in manjkajočih infrastrukturnih povezav. V večini primerov tuji dobavitelji predstavljajo manj kot 20 % tržnega deleža. Edina izjema so trgi, ki so razmeroma dobro povezani s sosednjimi državami članicami, ali trgi, na katerih so bili glavni dobavitelji dejansko privatizirani in so jih kupila tuja podjetja.

Čeprav so cene električne energije v resnici nižje kot leta 1995, so se v zadnjih 18 mesecih povečale, deloma zaradi večjih cen primarnih energetskih virov. Hkrati so cene plina višje kot leta 1995 zaradi obstoječe povezave z nafto. Čeprav so takšna nihanja cen običajna, so za potrošnike povečanja cen nesprejemljiva, kadar se zdijo možnosti za spremembo dobavitelja omejene zaradi regulativnih ovir in kadar imajo potrošniki zaradi neugodne tržne strukture majhno pogajalsko moč. Največji uporabniki izražajo zaskrbljenost, da dobavitelji ne ponujajo zadostnega obsega pogodbenih struktur, zlasti dolgoročnih dogovorov.

Ključno vprašanje je povezano z nepopolno integracijo nacionalne energetske oskrbe v širši evropski trg. V okviru tega je bistvenega pomena nadaljnja izboljšava predpisov o čezmejnih izmenjavah električne energije, da se zagotovi uporaba obstoječe infrastrukture v največji možni meri. Podobno je tudi s plinom, pri katerem je sprejetje in izvajanje predlagane Uredbe[7] enako pomembno. Potrebne so tudi nove naložbe v infrastrukturo in napredek v tej smeri je še vedno počasen, kot je bilo omenjeno tudi v Sporočilu Komisije o energetski infrastrukturi in varnosti dobave[8].

Po drugi strani države članice še vedno ne rešujejo vprašanja tržne strukture. Kot je bilo poudarjeno v prejšnjih poročilih, je število držav, v katerih trg s plinom in trg z električno energijo obvladuje eno ali dve podjetji, še vedno preveliko, in pogosto so zmogljivosti za čezmejno konkurenco neustrezne. Za takšne probleme je nujno treba najti rešitve.

Tretjič, čeprav je bilo glede ločevanja upravljavcev omrežja in uvedbe zakonsko urejenega dostopa tretje stranke že veliko storjenega, ostajajo določeni vidiki še vedno nezadovoljivi. Za dobro delovanje trga je odločilnega pomena popolnoma neodvisen upravljavec prenosnega omrežja. Prav tako morajo biti tudi upravljavci distribucijskega omrežja ustrezno ločeni od podjetij za dobavo, da se zagotovijo tarife, ki odražajo stroške, ter odpravi navzkrižno subvencioniranje. V tem smislu je bistvena neodvisnost regulatorjev, da se zagotovi pravičen dostop do omrežja v smislu tarifnih stopenj in strukture. Glede tega sektor plina očitno zaostaja za sektorjem električne energije.

Zadnja skupina vprašanj, ki lahko predstavljajo oviro za notranji trg, so regulirane cene električne energije in plina za končne uporabnike , ki so ves čas prisotne skupaj s konkurenčnim trgom, ter s tem povezane dolgoročne pogodbe za nakup električne energije (PPA).Čeprav predstavlja takšen nadzor cen koristen prehodni ukrep v začetni fazi odprtja trga, pa obstaja nevarnost, da bo takšen pristop zadušil konkurenco, zaviral naložbe ter povzročil zmedene in nasprotujoče ukrepe ločevanja.

3. OCENITEV NAPREDKA V SEKTORJU ELEKTRIČNE ENERGIJE

3.1 Povzetek

Čeprav so bili sprejeti mnogi potrebni ukrepi za uresničevanje konkurence, ali pa so v postopku izvajanja, se na mnogih trgih električne energije pojavljajo ovire, navedene v točki 2 zgoraj, kot je povzeto v spodnji preglednici.

Preglednica 2: Povzetek glavnih ovir za konkurenco[9]

Menjave pri potrošnikih: Veliki uporabniki |

a. Ni večjih težav | SE, FI, DK, NO, UK, | <50 % |

b. Ločevanje \ Regulacija | LU, AT, DE | med 10 % (LU) in 35 % (DE) |

Tržna struktura ali premajhna integracija | FR, BE, GR, IE, ES, NL, LT, IT, SI, CZ, SK, LV | med 0 % (GR) in 35 % (NL) |

d. Dolgoročne pogodbe PPA \ regulirane cene za končne uporabnike | PT, EE, PL, HU, | med 0 % (EE) in 25 % (HU) |

Poleg tega sta otočni državi Malta in Ciper omejili možnosti za razvoj konkurence na področju električne energije.

3.2 Učinkovita regulacija in ločevanje

Novi dobavitelji bodo lahko vstopili na trg le, če jim bo zagotovljen pravičen dostop do prenosnega in distribucijskega omrežja. Za delovanje trga z električno energijo je ključnega pomena obstoj neodvisnega upravljavca prenosnega omrežja. Odpraviti je treba navzkrižno subvencioniranje, dostop pa mora temeljiti na objavljenih reguliranih cenah, ki odražajo stroške zadevnega omrežnega podjetja. V večini držav članic so omrežne tarife sedaj zelo primerljive in pričakuje se, da bodo regulatorji skrbno proučili tiste tarife, ki odstopajo od običajnega razpona.

3.3 Tržna struktura in integracija

Na mnogih delih trga EU za električno energijo je tržna struktura resen problem in očitno je, da so bile le regije z ustreznim številom udeležencev, tj. Združeno kraljestvo in nordijski trg, sposobne v celoti ustvariti resnično konkurenčen trg. Poleg tega je za mnoge trge proizvodnje električne energije značilno nadaljevanje dolgoročnih pogodb za nakup električne energije. To pomeni, da bo precej manj možnosti za konkurenco, kot so napovedali analitiki.

Končno predstavlja ključni cilj razvoj likvidnega veleprodajnega trga. To bo udeležencem na trgu, vključno z novimi subjekti, omogočilo prosti nakup in prodajo električne energije, da bodo lahko uskladili obseg proizvodnje z dobavo. Vendar pa so borze električne energije v večini držav članic v tem smislu še vedno premalo likvidne. Na mnogih veleprodajnih trgih je tudi premalo preglednosti v zvezi z oblikovanjem cen.

Povezave med državami dajejo seveda dovolj možnosti za večjo raven konkurence. Vendar pa je bil napredek v tej smeri različen. Nekatere skupine držav članic, kot so nordijske države, države Iberijskega polotoka in irskega otoka, so pokazale, da ni nemogoče uresničiti projekte, če je prisotna zadostna raven politične zaveze. Bolj splošne izboljšave naj bi bile tudi posledica izvajanja Uredbe 1228/03 v zvezi s čezmejnim prenosom električne energije. Uskladitev dodeljevanja čezmejnih zmogljivosti, na primer na podlagi združevanja trgov, ki so ga predlagali udeleženci foruma v Firencah, bo povečalo likvidnost in omogočilo vstop novih subjektov na trg.

3.4 Razvoj cen

Leto 2004 je bilo priča približevanju grosističnih cen na približno 30 EUR/MWh na bilateralnih trgih in standardiziranih borzah električne energije, razen v Italiji. Terminski trgi pa kažejo, da so povečanja cen verjetna, pri čemer so lahko cene za minimalno obremenitev[10] za leto 2005 precej višje od 30 EUR/MWh. V določenem smislu je to odziv na povečanje cen primarnih energetskih virov na svetovnih trgih.

Niso pa se približale cene za končne uporabnike, vključno s stroški omrežja in maloprodajno maržo. V različnih državah članicah obstajajo velike razlike v cenah za končne uporabnike. Cene električne energije za velike uporabnike znašajo od manj kot 40 EUR/MWh v Latviji do skoraj 80 EUR/MWh v Italiji. Podobno znašajo cene za majhne potrošnike in gospodinjstva od manj kot 60 EUR/MWh do več kot 120 EUR/MWh.

3.5 Sklepi

Od uvedbe konkurence je bil dosežen velik napredek, vključno z uvedbo načel zakonsko urejenega dostopa tretje stranke, ločevanjem omrežij in določene stopnje integracije nacionalnih trgov v večje tvorbe. V skladu z ugotovitvami mnogih prejšnjih poročil Komisije pa razvoj bolj živahne konkurence sedaj najbolj ovira koncentracija. Če se ta problem ne reši, lahko potrošniki izgubijo zaupanje v trg in zahtevajo strožjo regulacijo. V tem smislu predstavlja odločitev, s katero je Komisija pred nedavnim prepovedala prevzem podjetja GDP, ki sta ga želeli opraviti podjetji EDP in ENI[11], pomemben zgled, kako namerava Komisija ravnati v primeru prestrukturiranja industrije.

Za nadaljnji razvoj trgov z električno energijo sta nujno potrebna neodvisnost upravljavcev prenosnega omrežja in večja raven razpoložljivih povezav. Brez takšnih naložb bo konkurenčnost trga še naprej omejena, tradicionalno močna podjetja pa bodo ohranila velik del svojih sedanjih ugodnosti.

Dobre rezultate lahko prinese tudi aktivnejše izvajanje konkurenčne politike, skupaj z večjo preglednostjo ravnanja udeležencev na veleprodajnih trgih, možnost za pomembne izboljšave pa predstavlja tudi sodelovanje med nacionalnimi regulatorji.

4 OCENITEV NAPREDKA V SEKTORJU PLINA

4.1 Povzetek

Za oblikovanje notranjega trga s plinom je potrebna večja integracija, okrepiti pa se morajo tudi prizadevanja za bolj raznoliko ponudbo. Očitno je, da imajo države članice, ki imajo malo povezav s sosednjimi državami in omejeno razpoložljivost zunanjih virov, večje težave pri razvoju konkurence.

V nasprotju pa se zdi, da države, ki imajo na voljo vrsto različnih virov in ki so sprostile zmogljivosti, dosegajo občutno boljše rezultate. Tako kot v Združenem kraljestvu, ki ima zrelo konkurenčno strukturo, in na Irskem, kjer imajo veliki uporabniki že mnogo let svobodno izbiro, izgleda, da imajo najboljše rezultate trgi, ki so blizu širokemu obsegu virov, kot so Belgija, Danska in Nizozemska. V zadnjem letu sta imeli velik napredek Italija in Španija. V vseh zgoraj omenjenih državah članicah se ocenjuje, da je vsaj 30 % velikih uporabnikov zamenjalo dobavitelja. Od preostalih držav se takšni stopnji razvitosti približuje le Francija, zlasti njene severne regije. V Nemčiji in Avstriji je napredek še vedno zelo majhen, države članice pa se soočajo z nekaterimi pomembnimi vprašanji, ki bodo po vsej verjetnosti ovirala delovanje konkurence.

4.2 Učinkovita regulacija in ločevanje

Pri plinu so za pravičen dostop do omrežja potrebne takšne cene, ki odražajo stroške, pa tudi fleksibilni pogoji v zvezi z določitvijo tokov, ki so ugodni za vstop novih subjektov. Na splošno metoda vstop-izstop za tarife in rezervacijo zmogljivosti na prenosnem omrežju bolj pripomore k razvoju konkurenčnega trga in večina držav članic gre v tej smeri. Vendar pa v nekaterih primerih novim subjektom na trgu še vedno predstavljajo oviro togi postopki brez ustreznih mehanizmov po načelu pomembnosti uporabe ("use it or lose it"). Še naprej povzročajo težave tudi visoke tarife, zlasti za uporabo nizkotlačnih distribucijskih omrežij.

Glede odprtja trga predstavljata občutljivo vprašanje sistem izravnave postopkov in sistem skladiščenja. Mnogi sistemi ostajajo precej negotovi, zlasti v novih državah članicah. Zato je zelo obžalovanja vredno, da na nedavnem forumu v Madridu ni bil dosežen sporazum glede standardnih postopkov za dostop do skladiščenja.

4.3 Tržna struktura in integracija

Ključni problem na nacionalni ravni je dejstvo, da pogosto obstaja le eno podjetje, ki na trg dobavlja skoraj ves plin. To pomembno vpliva na možnost za razvoj konkurence na ravni dobave. Tudi če obstaja več dobaviteljev, je lahko konkurenca med njimi precej neučinkovita, če vsi kupujejo pri istem veletrgovcu.

Seveda bo ta problem omiljen v tolikšni meri, v kolikor bo mogoče oblikovati širši evropski trg zemeljskega plina. Vendar pa nadaljnji razvoj notranjega trga omejujejo nenehne dolgotrajne rezervacije prenosnih zmogljivosti. Na nekaterih področjih konkurenco onemogoča tudi neusklajenost obračunskih služb posameznih upravljavcev prenosnega omrežja. Transport plina iz belgijskega Zeebrugge do na primer Budimpešte bi zahteval uporabo vsaj petih različnih omrežij in zapleteno zaračunavanje cene bi bilo za vsakega uporabnika zelo nespodbuden dejavnik.

4.4 Cene

Cene plina so še naprej močno pod vplivom cen nafte na mednarodnih trgih, ki so pogosto vključene v pogodbe med uvozniki in državami proizvajalkami. Zvišanje cen nafte v letu 2004 je zato prodrlo na trg s plinom in do konca leta 2004 se je veleprodajna cena plina povečala s približno 10 EUR/MWh na približno 12 EUR/MWh.

Čeprav so veleprodajne cene plina v skoraj vseh državah članicah podobne, zadnji podatki na maloprodajni ravni, ki jih je objavil Eurostat, še vedno kažejo precejšnje razlike, od 10 EUR/MWh do 25 EUR/MWh za velike uporabnike ter od 15 EUR/MWh do 40 EUR/MWh za gospodinjstva.

4.5 Sklep

Na trgih plina v mnogih primerih še naprej vladajo toge razmere, kar je pogosto posledica nadaljnjega pomanjkanja povezav med nacionalnimi trgi. Brez čezmejne konkurence bodo obstoječi tradicionalno močni subjekti z lahkoto zaščitili svoj položaj. Poleg tega neustrezen sistem izravnave postopkov in neustrezen sistem skladiščenja ter visoke tarife za distribucijo v mnogih državah otežujejo zamenjavo dobavitelja.

5 VARNOST DOBAVE

Električna energija

Na splošno je položaj v zvezi s ustreznostjo proizvodnje električne energije v državah članicah Evropske unije zadovoljiv. Čeprav je bilo leto 2003 priča nekaterim težavam, se je položaj v Italiji in Španiji z novimi zmogljivosti na omrežju zdaj že precej izboljšal. Nordijske države pa so še vedno v razmeroma težkem položaju[12].

V nekaterih primerih obstajajo posebni ukrepi za spodbujanje naložb v proizvodno zmogljivost. Mnoge države uporabljajo neko vrsto eksplicitnih plačil za kapaciteto (plačilo dobijo vsi proizvajalci ne glede na dejansko proizvodnjo), Norveška in švedska pa tudi neko vrsto sistema za izbiro zmogljivosti (dražba rezervnih zmogljivosti). Drugi imajo neko vrsto podpore za zmogljivost v ureditvi izravnalnih trgov ali v zagotavljanju rezervnih zmogljivosti s strani upravljavca prenosnega omrežja. Nekatere države pa so izkoristile možnost razpisnega postopka.

V vrsti primerov je potreben tudi razvoj povezav, da se zagotovi učinkovita uporaba razpoložljive proizvodne zmogljivosti in zmanjša pritisk na sistem, ki ga povzroča zastoj na nekaterih ključnih ozkih grlih. Evropska unija mora storiti še precej za dosego cilja, ki ga je zastavil Evropski svet v Barceloni, da naj do leta 2005 čezmejne povezave v vsaki državi predstavljajo vsaj 10 % proizvodnih zmogljivosti. Zato je Komisija v osnutku direktive o varnosti dobave električne energije in infrastrukturi predlagala, da je treba povečati stopnjo sodelovanja ter vlogo mednarodnih regulatorjev v zvezi z vprašanjem povezav.

Plin

Trenutno se zdijo za uvoz v Evropsko unijo zmogljivosti več kot ustrezne za zadovoljitev povpraševanja. Dokler so na voljo zmogljivosti, so na razpolago tudi močne spodbude državam proizvajalkam in dobaviteljem EU za sklenitev pogodb, da se zadovolji naraščajoče povpraševanje. Zato se trenutno na tem področju na splošno izvaja malo zelo specifičnih ukrepov. V srednjeročnem smislu pa se izvajajo ali proučujejo nekateri projekti, zlasti za terminale z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG). Pričakuje se, da bodo takšne naložbe opravljene brez posebnih podpornih ukrepov.

6 JAVNA SLUŽBA IN ZAŠČITA UPORABNIKOV/POTROŠNIKOV

Do julija 2007 bodo vsi potrošniki postali upravičeni potrošniki z možnostjo izbire najbolj ugodnih dobaviteljev električne energije in plina. V tem smislu je pomembno, da odprtje trga potrošnikom nudi isto raven zanesljivosti v zvezi z zagotavljanjem električne energije in plina in vsaj isto raven preglednosti in razumljivosti v zvezi z načinom obračunavanja te storitve, ne glede na to, ali bodo svojega dobavitelja zamenjali ali ne. Na podoben način bodo glede na določbe direktiv o navajanju virov energije države članice morale zagotoviti nemoteno izvajanje teh zahtev, tako da bodo potrošniki dobro seznanjeni in se na podlagi tega odločili.

Nekatera gospodinjstva in majhna podjetja so izrazila mnenje, da izbira na podlagi informiranosti pogosto ni mogoča, saj primerjave cen bodisi niso na voljo bodisi so težko razumljive. V zvezi s tem so potrebne izboljšave, industrijski sektor in regulatorji pa morajo zagotoviti, da bodo na razpolago smiselne informacije o cenah in storitvah, ki bodo objektivne in pregledne.

Poleg tega, da mora Komisija zagotoviti izpolnjevanje zgoraj navedenih pogojev direktiv, je njena glavna naloga preprečiti, da bi obveznosti javne službe izkrivile trg, ter poskrbeti, da bodo imeli dobavitelji enak dostop do potrošnikov. V tem smislu je že bila omenjena možnost izkrivljajočega učinka reguliranih cen za končne uporabnike.

7 OKOLJSKI VIDIKI

Notranji trg z električno energijo se bo moral razvijati na način, ki bo skladen s trajnostnimi cilji Skupnosti. To pomeni, da je treba ohraniti spodbude v podporo prodoru obnovljivih virov energije na trg, zmanjšanju emisij in upravljanju povpraševanja. Nadalje ponuja liberalizacija novim inovativnim subjektom vstop na trg in omogoča strategije za diferenciacijo trga, na primer na podlagi okoljskih značilnosti.

Informacije, ki so jih posredovali organi oblasti v državah članicah, kažejo nadaljnji učinek takšnih politik. Leta 2003 je bilo v portfelje podjetij vštetih več kot 7000MW dodatne proizvodne zmogljivosti na osnovi obnovljivih virov energije in učinkovite sočasne proizvodnje toplotne in električne energije, od tega večina v Nemčiji in Španiji. To predstavlja več kot 50 % nove proizvodne zmogljivosti, dodane leta 2003. S prihodom novih tehnologij na trg, kot je mikro-kogeneracija, obstajajo dobre možnosti za nadaljnji razvoj. Poleg tega mnoge države članice z davčnimi spodbudami še naprej aktivno spodbujajo upravljanje povpraševanja.

8 SKLEPI

Evropa je v postopku oblikovanja širše energetske skupnosti, ki precej presega meje Unije in temelji na skupnih pravilih in praksah. Države članice morajo v svojih odločitvah glede izvajanja direktiv in prestrukturiranja industrije ostati zavezane doseganju tega cilja. Le na ta način bo mogoče oblikovati konkurenčen in varen trg.

Ob upoštevanju tega ostaja ključnega pomena vprašanje investiranja v infrastrukturo in dobrega delovanja omrežij v podporo konkurenčnemu trgu. Čeprav so se nekatera od teh vprašanj že začela reševati, še vedno ostajajo pomisleki, izraženi v prejšnjih sporočilih ter v predlagani Direktivi o infrastrukturi in varnosti dobave energije, in potreben je napredek v takšni ali drugačni obliki.

Vloga neodvisnih regulatorjev ostaja odločilnega pomena za uvajanje konkurence, njihove odločitve glede omrežnih tarif in drugih pomembnih tržnih pravil pa bodo še naprej krojile razvoj trga. V okviru tega je pomembno zagotoviti, da imajo organi oblasti zadostne vire in pristojnosti. Ali so izboljšanja na podlagi teh direktiv ustrezna, bo mogoče ugotoviti šele v prihodnosti, zlasti, če bodo imele države članice pri prenosu veljavne zakonodaje minimalističen pristop. Gotovo pa je, da je v novih globalnih okoliščinah z višjimi cenami primarne energije bolj kot kdajkoli prej pomembno, da Skupnost ostaja zvesta svoji zavezi oblikovanja konkurenčnega trga.

[1] Direktivi 2003/54 in 2003/55

[2] Uredba 1228/2003

[3] Sklepi Evropskega sveta 24/3/2000 ( v angleščini) št: 100/1/00 23–24 marec 2000

[4] Npr: "Qualitative study – European consumers and services of general interest in the EU 25 (december 2003), GD Zdravje in potrošniške zadeve"

[5] EU productivity and competitiveness: An industry perspective: Mary O’Mahony in Bart van Ark (ed.) za GD za podjetništvo, Evropska komisija 2003

[6] Direktivi 96/92, 98/30

[7] COM(2003) 741

[8] COM(2003) 743

[9] V tej preglednici je opredeljena najpomembnejša ovira za vsako državo članico. To pa ne pomeni, da druge ovire ne obstajajo.

[10] Minimalna obremenitev pomeni dobavo konstantne količine v vseh 24 urah.

[11] Sporočilo za javnost IP/04/1455, 9. december 2004

[12] Na podlagi podatkov, ki so jih objavili upravljavci prenosnega omrežja. Na primer: System Adequacy Forecast 2004 – 2010, UCTE, december, 2003: UCTE System Adequacy Retrospect 2003, UCTE junij 2004.