EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52004DC0823

Sporočilo Komisije Evropskemu Parlamentu in Svetu - Posebni okvir pomoči za tradicionalne dobavitelje banan iz afriških, karibskih in pacifiških držav (države AKP) (uredba Sveta (ES) št. 856/1999) - Dvoletno poročilo Komisije 2004

/* KOM/2004/0823 končno */

52004DC0823

Sporočilo Komisije Evropskemu Parlamentu in Svetu - Posebni okvir pomoči za tradicionalne dobavitelje banan iz afriških, karibskih in pacifiških držav (države AKP) (uredba Sveta (ES) št. 856/1999) - Dvoletno poročilo Komisije 2004 /* KOM/2004/0823 končno */


Bruselj, 21.12.2004

KOM(2004)823 končno

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Posebni okvir pomoči za tradicionalne dobavitelje banan iz afriških, karibskih in pacifiških držav (države AKP)(Uredba Sveta (ES) št. 856/1999)Dvoletno poročilo Komisije2004

1. UVOD

1.1 Leta 2003 je svetovna proizvodnja banan znašala približno 69 milijonov ton banan. Največja proizvajalka je Indija, medtem ko so glavni izvozniki Ekvador, Kostarika, Filipini in Kolumbija.

Skoraj vse banane, uvožene v ZDA, so s poreklom iz Latinske Amerike. Latinskoameriške banane imajo tudi več kot 60 % delež na trgu EU, medtem ko si uvoz iz držav AKP in proizvodnja Skupnosti delita preostali tržni delež pod skoraj enakimi pogoji.

Leta 2002 je bilo skoraj 95 % vsega izvoza banan iz držav AKP prodanih v EU. Leta 2003 je uvoz banan iz Slonokoščene obale in Kameruna znašal več kot 60 % vsega uvoza iz držav AKP v EU.

1.2 Uvoz banan v Evropsko unijo se je običajno urejal s kvotnim sistemom z intenzivno preferencialno obravnavo za banane iz Afrike, Karibov in Pacifika (tako imenovane države AKP). Uvozni režim EU za banane se v obdobju med letoma 2002 in 2004 ni spremenil. Po širitvi EU 1. maja 2004 se je količina uvoženih banan med 1. majem in 31. decembrom 2004 povečala za dodatno količino za zagotovitev zadostne oskrbe potrošnikov v razširjeni Skupnosti z bananami.

EU je pridobila v STO dve odstopanji od izplačil, ki pokrivata preferencialne uvozne režime za države AKP. Prva[1] pokriva tarifni preferencial za uvoz banan za države AKP v skladu s Sporazumom iz Cotonouja do 1. januarja 2008. Druga[2] pokriva rezervacijo kvote C za države AKP do 1. januarja 2006.

EU je pristala na uvedbo „izključno tarifnega“ režima za uvoz banan najkasneje do 1. januarja 2006.[3] Raven tarife še ni določena. Za države AKP bodo še naprej veljali tarifni preferenciali po novem režimu: njihove preferencialne ugodnosti na trgu pa bodo odvisne od odobrene ravni tarife.

1.3 Za dvanajst tradicionalnih dobaviteljev banan iz držav AKP se je leta 1999 za olajšanje prehoda na nove tržne pogoje že vzpostavil poseben okvir pomoči z namensko proračunsko postavko. Pet afriških in sedem karibskih držav velja za tradicionalne dobavitelje in so zato upravičene do posebnega okvira pomoči. Ta okvir zagotavlja tehnično in finančno podporo določenim projektom, ki jih predstavijo zadevne države, na podlagi prej določene dolgoročne strategije, odobrene s strani Komisije. Posamezni dodeljeni zneski za države so izračunani na osnovi dveh meril, in sicer konkurenčnih vrzeli v primerjavi z dobavitelji tretjih držav in pomena proizvodnje banan za gospodarstvo zadevnih držav AKP. Na splošno so se dodeljeni zneski v prvih letih izvajanja (1999–2001) osredotočali bolj na izboljšanje produktivnosti kot na diverzifikacijo, medtem ko so se v obdobju med letoma 2002 in 2004 bolj osredotočili na spodbujanje prizadevanj za diverzifikacijo zadevnih držav. V skladu z uredbama[4] se je maksimalno 15 % znižanje začelo uporabljati za vse dodeljene zneske za države v začetku leta 2004. V skladu z uredbama je znižanje manjše v primeru držav, ki so uspele povečati svojo konkurenčnost.

2. PRAVNA PODLAGA

Svet je 22. aprila 1999 sprejel Uredbo (ES) št. 856/1999[5] za začetek izvajanja posebnega okvira pomoči za tradicionalne dobavitelje banan iz držav AKP. Komisija je 22. julija 1999 sprejela Uredbo št. 1609/1999[6] in z njo določila podrobna pravila za njeno izvajanje.

Proračunska postavka je leta 2002 je znašala 40 milijonov EUR. Sklep Komisije o dodelitvi (posameznih) razpoložljivih zneskov za leto 2003 na osnovi posebnega okvira pomoči je bil sprejet 14. marca 2003.[7] Ustrezen sklep Komisije za proračunsko postavko 2004, ki v skupni vrednosti znaša 37,31 milijonov EUR, je bil sprejet 1. aprila 2004.[8]

2.1. Cilji

Splošni cilj je izboljšati konkurenčnost tradicionalne proizvodnje banan držav AKP ali pa podpora diverzifikacije, kjer konkurenčnost ni več dosegljiva. Na kratko povedano, bi moral biti ta cilj dosežen s financiranjem projektov, katerega namen je:

- povečati produktivnost brez povzročanja škode okolju,

- izboljšati kakovost, vključno s fitosanitarnimi ukrepi,

- prilagoditi proizvodnjo, distribucijo in trženje za izpolnjevanje standardov kakovosti Skupnosti,

- ustanoviti organizacije proizvajalcev, ki so osredotočene na izboljšanje v trženju in na razvoj okolju prijaznih proizvodnih metod, vključno s pošteno trgovino z bananami,

- razviti tržne in/ali proizvodne strategije, namenjene za izpolnjevanje zahtev skupne tržne ureditve EU za banane,

- pomagati proizvajalcem banan pri razvoju okolju prijaznih proizvodnih metod, vključno s pošteno trgovino z bananami,

- pomagati pri izobraževanju in poznavanju trga ter izboljšati distribucijsko infrastrukturo,

- podpreti diverzifikacijo, kadar konkurenčnost sektorja z bananami ni mogoča.

2.2. Poročanje

Člen 9 Uredbe Sveta določa, da „do 31. decembra 2000 in vsaki dve leti potem Komisija predloži poročilo, ki ga po potrebi spremljajo predlogi, o izvajanju te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu“ . To poročilo izpolnjuje obveznosti iz let 2003 in 2004. Prejšnje poročilo, ki je obravnavalo leti 2001 in 2002, je bilo izdano 23. 12. 2002.[9]

3. TRžNI PODATKI

Leta 2003 je svetovna proizvodnja banan znašala približno 69 milijonov ton banan (leta 2002 68 milijonov ton). Največja proizvajalka je Indija (23,8 % svetovne proizvodnje), medtem ko so glavni izvozniki Ekvador, Kostarika, Filipini in Kolumbija, ki so imeli leta 2002 skupaj 63 % delež svetovnega izvoza banan.

Največja uvozna trga za banane sta ZDA (3,9 milijonov ton leta 2002) in EU (3,3 milijonov ton leta 2002). Skoraj vse banane, uvožene v ZDA, so s poreklom iz Latinske Amerike. Po drugi strani pa si latinskoameriške banane (63 %) delijo trg EU z uvozom iz držav AKP (19 %) in proizvodnjo Skupnosti (18 %).

Leta 2002 je bilo skoraj 95 % vsega izvoza banan iz držav AKP prodanih v EU. Leta 2003 je uvoz banan iz Slonokoščene obale in Kameruna znašal skoraj 63 % (leta 2002 61 %) vsega uvoza iz držav AKP v EU.

EU je privlačen trg za dobavitelje banan, saj so cene v primerjavi s trgom ZDA višje, kar je rezultat kvotnega sistema in razlik v dajatvah in stroških prevoza. Leta 2003 so bile povprečne cene latinskoameriških dobav 621 EUR/t, povprečne cene uvoza iz držav AKP pa so dosegle 616 EUR/t. Vendar pa je mogoče opaziti velike razlike v cenah med dobavitelji iz držav AKP: povprečne cene banan s poreklom iz Belizeja so leta 2003 znašale 501 EUR/t, povprečna cena banan iz Slonokoščene obale pa je znašala 676 EUR/t.

4. TRGOVINSKI REžIM EU

TRGOVINSKI REžIM EU ZA BANANE SE OD ZADNJEGA POROčILA O POSEBN em okviru pomoči ni spremenil.

Uvoz banan v Skupnost so od 1. januarja 2002 v Skupnost urejale tarifne kvote in uvozna dovoljenja, razdeljena na osnovi preteklih trgovanj.

Uporabljajo se naslednje tri tarifne kvote: kvota A v višini 2 200 000 ton pri tarifi 75 EUR/t (0 EUR za banane iz držav AKP); kvota B v višini 453 000 ton pri tarifi 75 EUR/t (0 EUR za banane iz držav AKP); kvota C v višini 750 000 ton pri tarifi 0 EUR/t (rezervirana za banane iz držav AKP). Kvoti A in B sta odprti za banane s poreklom od kjer koli; kvota C je rezervirana za države AKP.

Carina na uvoz banan zunaj teh kvot znaša 680 EUR/t. Za države AKP velja tarifni preferencial, ki znaša 300 EUR/t.

Po širitvi EU 1. maja 2004 se je s primernimi ureditvami zagotovila zadostna oskrba potrošnikov v razširjeni Skupnosti z bananami. Zato se je trenutna uvožena količina banan je povečala za dodatnih 300 000 ton za obdobje med 1. majem in 31. decembrom 2004.

Prav tako je EU v letu 2004 v okviru svoje širitve izrazila pripravljenost za pogajanja z ustreznimi članicami STO o možnih trgovinskih nadomestilih iz člena XXIV.6 GATT za povečanje uvoznih dajatev za banane zaradi uporabe tarife EU 15 za nove države članice.

Ob upoštevanju, da Uredba o skupni ureditvi trga za banane, soglasja o bananah z Ekvadorjem in Združenimi državami Amerike ter odstopanji v STO od člena I GATT v zvezi s Sporazumom o partnerstvu med državami AKP in EU določajo začetek veljavnosti izključno tarifnega uvoznega režima najkasneje do 1. januarja 2006, je EU 15. julija 2004 uradno obvestila STO o svojem namenu spremeniti koncesije STO za banane v skladu s postopki iz člena XXVIII GATT.

Komisija je v zvezi z dobavitelji banan iz držav AKP zavezana k izpolnjevanju svojih obveznosti iz Sporazuma iz Cotonouja in v skladu s tem namerava nameniti posebno pozornost posledicam sprememb v svojem uvoznem režimu za proizvajalce banan iz držav AKP, proučiti primerne načine obravnavanja njihovega posebnega položaja, vključno s preferencialnim dostopom za proizvode iz držav AKP, ter ohraniti stopnjo preferenciala za države AKP, ki bi bila enaka stopnji 25 držav razširjene Skupnosti.

5. FINANčNI SKLEPI

5.1. Proračunska postavka za leto 2003

Vsi finančni predlogi 12 držav AKP upravičenk so bili odobreni na Odboru ERS novembra 2003. Čeprav so bile vse finančne obveznosti sprejete konec leta 2003, je bil podpis ustreznih finančnih sporazumov zaradi izvrševanja overitve v skladu s členom 164 finančne uredbe (z izjemo Somalije, ki je podpisala že prej, saj je upravljanje programa centralizirano) mogoč šele konec leta 2004. Overovitev, izvršena oktobra/novembra 2004, preverja skladnost z merili za decentralizirano upravljanje.

Skupni znesek finančnih sporazumov za leto 2003 znaša 40 milijonov EUR in je bil dodeljen, kot je prikazano v Prilogi I.

5.2. Proračunska postavka za leto 2004

Okvirni zneski za leto 2004 so bili sporočeni državam upravičenkam aprila 2004. Ker je vseh 12 držav predstavilo finančne predloge, ni bilo treba prerazporediti neuporabljenih sredstev.

Skupni znesek dodelitev v letu 2004 je malce nižji kot v prejšnjih letih v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 856/1999:

„Od leta 20004 […] se za stopnjo pomoči, ki je na voljo posameznim tradicionalnim dobaviteljem iz afriških, karibskih in pacifiških držav, uporabi maksimalni 15% koeficient znižanja. Kjer se izvajajo programi iz člena 3(2)(a) [njihov cilj je povečati produktivnost] se ta koeficient zniža toliko, kolikor se je zvišala konkurenčnost v primerjavi s prejšnjim letom“.

Vseh 12 finančnih predlogov je bilo predloženih novembrskemu Odboru ERS, ki jih je odobril.

6. IZVAJANJE

V PRIMERJAVI Z OBDOBJEM MED LETOMA 1999 IN 2002 SE razlike med dodeljenimi zneski v finančnih sporazumih iz leta 2003 in 2004 za povečanje produktivnosti nasadov banan, še naprej zmanjšujejo. Razmerje med diverzifikacijo in produktivnostjo pri dodeljenih zneskih za leti 2003 in 2004 je bilo 171 % proti 178%, za razliko od 81 % proti 178 % v letih 2001 in 2002 (glej Prilogo VI).

Kot je določeno v členu 3 Uredbe Sveta (ES) št. 856/1999, „tehnična in finančna pomoč se odobri […] kot prispevek k izvajanju programov, katerih cilj je […] podpreti diverzifikacijo, kjer izboljšanje konkurenčnosti sektorja z bananami ni možno“ .

Od 24 finančnih sporazumov jih je 16 dodelilo sredstva za projekte diverzifikacije.

6.1. Diverzifikacija

Cilj programov za spodbujanje diverzifikacije je predvsem preusposabljanje proizvajalcev banan.

- Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine, Dominika, Grenada, Zelenortski otoki, Somalija in Madagaskar so načrtovali uporabo celotnega zneska svojih dodelitev za leti 2003 in 2004 za projekte za kmetijsko in institucionalno podporo.

- Dodeljeni zneski za Jamajko za leti 2003 in 2004 so namenjeni obema sektorjema: povečanju produktivnosti in diverzifikaciji.

- Šest od osmih držav, ki izvajajo projekte diverzifikacije s pomočjo dodeljenih zneskov za leti 2003 in 2004, je prav tako vključilo določen element tehnične pomoči v svoje programe.

6.2. Povečanje produktivnosti

Projekti, katerih cilj je povečanje produktivnosti nasadov banan, se izvajajo v petih od dvanajstih držav. Za leti 2003 in 2004 ti projekti vključujejo dejavnosti:

- namakanja in osuševanja v Kamerunu, na Slonokoščeni obali, Jamajki in v Surinamu;

- obnove nasadov v Kamerunu, na Slonokoščeni obali in v Belizeju;

- pakiranja in shranjevanja pridelkov v Kamerunu, na Slonokoščeni obali in v Surinamu;

- infrastrukturnih in socialnih projektov v Kamerunu, na Slonokoščeni obali in v Belizeju;

- posebne tehnične pomoči na Slonokoščeni obali, v Belizeju, na Jamajki in v Surinamu;

- potrjevanja instrumentov proizvodnje na Slonokoščeni obali za izpolnjevanje standardov kakovosti, ki jih določajo tržni pogoji.

6.3. Plačila in izdatki

Tabele v Prilogah II, III in IV kažejo dodelitve, plačila in izdatke na poseben okvir pomoči in na državo na dan 15.10.2004 in 31.12.2003.

V letu 2004 se kaže izrazito zmanjšanje plačil, predvsem zaradi potrebe po prilagoditvi trajajočih projektov zahtevam novih finančnih uredb, ki so začele veljati leta 2003.

Izvajanje projekta na podlagi letnih načrtov dela[10] res ni bilo več mogoče, saj izvrševanje overitve iz člena 164 finančne uredbe, še ni podalo svojih zaključkov.

Kot je določeno v Prilogi VIII, znaša vsota, plačana na podlagi letnih načrtov dela za projekte, ki so se izvajali med letoma 1999 in 2004, 62,60 milijonov EUR, medtem ko znašajo izdatki 35,67 milijonov EUR.

Kljub znatni zamudi pri izvajanju projektov v letih 2003 in 2004, bi se moral položaj izboljšati do začetka leta 2005, saj izvrševanje overitve iz člena 164 finančne uredbe omogoča decentralizirano upravljanje v večini držav.

7. SPREMLJANJE

Čeprav se v času prvotne misije za spremljanje v vseh karibskih državah leta 2001 niso izvajale nobene dejavnosti, so se medtem uspešno začeli izvajati pomembni projekti.

DG AGRI je podpisal pogodbo s svetovalcem znotraj skupne ureditve trga za banane za izvajanje omejene analize posebnega okvirja pomoči. Dogovorjeno je bilo, da se bodo njegove pristojnosti in naloge razširile in vključile podrobno analizo učinkov posebnega okvira pomoči od leta 1999 do leta 2004.

Misija za spremljanje se bo prav tako osredotočila na trenutne strategije v zvezi z bananami in ocenila njihovo občutljivost na stopnjo enotne tarife, ki naj bi se uvedla. Prav tako se bo ocenila učinkovitost predlaganih in izvajanih programov na podlagi posebnega okvira pomoči pri prispevanju k strategiji posamezne države upravičenke.

Misija, ki bo obiskala vseh 12 držav, se je začela konec leta 2004 in bi morala predložiti poročilo do sredine leta 2005.

8. PRIPOROčILA IN ZAKLJUčKI

Zaradi izvrševanja overitve iz člena 164 finančne uredbe je prišlo do znatne zamude pri izvajanju projektov v preteklih dveh letih. Določba tega člena omogoča decentralizirano upravljanje v večini zadevnih držav. Položaj izvajanja bi se moral zato izboljšati v začetku leta 2005.

Vzporedno s 15 % koeficientom znižanja do stopnje dostopne pomoči in njegovim sorazmernim znižanjem glede na opaženo povečanje konkurenčnosti, sta se izvajanje in načrtovanje preusmerila s podpiranja konkurenčnosti na podpiranje zlasti diverzifikacije. Ta trend se nadaljuje v obdobju med letoma 2002 in 2004.

Ocena izvajanja Uredbe (ES) št. 856/1999 je bila naročena in izvršena leta 2002. Ugotovljeno je bilo, da njeni predlogi, npr. večletno načrtovanje za zmanjšanje obsega upravnih postopkov in posledično poenostavitev upravnega procesa, ne ustrezajo zahtevam Uredbe o posebnem okviru pomoči in finančne uredbe. Naročena, sestavljena in izvršena so bila tudi druga poročila za druge vlagatelje.[11] Komisija trenutno proučuje njihove zaključke in priporočila z namenom poenostavitve in pospešitve izvajanja posebnega okvira pomoči v povezavi z že obstoječim ureditvenim okvirom. WORKING DOCUMENTS

Introduction to the Annexes:

Annexes II (1999), III (2000), IV (2001), V (2002) and VIII (recapitulative) show per country:

- payments (transfer from EC account to double signature account)

- disbursements (final payments of invoices) for annual work programmes

- payments/disbursements for specific commitments.

ANNEX I:BANANA BUDGET LINE 21-03-18 (Ex B7-8710) COUNTRY ALLOCATIONS for 2003 AND 2004

+++++ TABLE +++++

ANNEX II:SFA 1999

Financial situation as at:15/10/2004 for payments 31/12/2003 for disbursements

+++++ TABLE +++++

ANNEX III: SFA 2000

Financial situation as at:15/10/2004 for payments 31/12/2003 for disbursements

+++++ TABLE +++++

ANNEX IV: FA 2001

Financial situation as at:15/10/2004 for payments 31/12/2003 for Disbursements

+++++ TABLE +++++

ANNEX V:SFA 2002

Financial situation as at:15/10/2004 for payments 31/12/2003 for disbursements

+++++ TABLE +++++

ANNEX VI:Overview of activities by type of assistance

[pic]

1) Irrigation and drainage 2) Renewal of plantations (3) Phyto-sanitary treatment (4) Fertiliser (5) Packing (6) Cold storage (7) Agriculture/rural development (8) Roads (9) Social infrastructure (10) Microcredit (11) Social projects (12) Training (13) Institutional support (14) Technical Assistance ANNEX VII:CHART:Global payments on AWP over Global Payments on Specific Commitments

[pic]

ANNEX VIII:CHART:Global payments over Global Disbursements on AWP only

[pic]

+++++ TABLE +++++

[1] Sklep STO z dne 14. novembra 2001: WT/MIN(01)15: „Evropske skupnosti – Sporazum o partnerstvu AKP-ES.“

[2] Sklep STO z dne 14. novembra 2001: WT/MIN(01)16: „Evropske skupnosti – prehodni režim za avtonomno kvoto tarifne stopnje ES za uvoz banan.“

[3] Uredba Sveta (ES) št. 216/2001

[4] Člen 7(2) Uredbe Sveta (ES) št. 856/1999 in člen 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1609/1999

[5] UL L 108, 27.4.1999, str. 2

[6] UL L 190, 23.7.1999, str. 14

[7] Sklep E/2003/359 – C(2003)766

[8] Sklep E/2004/644 – C(2004)1142

[9] COM(2002)763 končno.

[10] Letni načrt dela oziroma ocena programa je dokument, ki določa potrebne človeške in materialne vire, proračun in podrobne tehnične in administrativne ureditve za izvajanje projekta za določeno obdobje.

[11] Npr. poročilo družbe NERA Economic Consulting o „obravnavi vpliva erozije na banane v karibskih državah“, sestavljeno za Ministrstvo za mednarodni razvoj (DFID) avgusta 2004.

[12] Approximate amount calculated at the exchange rate of December 2003.

[13] The disbursed amount is higher than the one paid from HQ because of the exchange rates fluctuations.

[14] Approximate amount calculated at the exchange rate of December 2003.

[15] The disbursed amount is higher than the one paid from HQ because of the exchange rates fluctuations.

Top