52004DC0690

Bruselj, 20.10.2004

COM (2004) 690 končno

POROČILO KOMISIJE

KONVERGENČNO POROČILO 2004

(pripravljeno v skladu s členom 122(2) Pogodbe)[SEC(2004) 1268]

NAMEN POROčILA

V skladu s členom 122(2) Pogodbe morata Komisija in Evropska centralna banka (ECB) poročati Svetu o napredku "držav članic z odstopanjem" glede usklajenosti njihovih nacionalnih zakonodaj s Pogodbo kot tudi glede doseganja visoke stopnje trajnostne konvergence. "Države članice z odstopanjem", z izjemo Danske in Združenega kraljestva, ki sta državi članici s posebnim statusom[1], še niso sprejele eura. Takšna konvergenčna poročila je potrebno pripraviti vsaj enkrat na vsaki dve leti ali na zahtevo države članice z odstopanjem. Švedska, kot ena izmed takšnih držav članic, je sedaj na vrsti za konvergenčno poročilo, saj sta od zadnjega minili dve leti. Hkrati pa je to tudi priložnost, da se prvič oceni deset držav, ki so se Evropski uniji (EU) pridružile 1. maja 2004 in ki se na podlagi člena 4 Pogodbe o pristopu avtomatično štejejo za "države članice z odstopanjem". To bo prispevalo k pripravi zahtev za sprejetje eura v teh državah. To poročilo tako zajema naslednjih enajst držav članic z odstopanjem: Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo, Slovaško in Švedsko.

Vsebina poročil[2], ki jih pripravita Komisija in ECB, je urejena v členu 121(1) Pogodbe, ki zahteva, da se v poročilih preveri (i) združljivost nacionalne zakonodaje s Pogodbo in Statutom Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke. Poročila morajo prav tako preveriti, ali je bila dosežena visoka stopnja trajnostne konvergence glede na štiri konvergenčna merila, ki se nanašajo na (ii) stabilnost cen, (iii) proračunsko stanje, (iv) stabilnost menjalnega tečaja in (v) dolgoročne obrestne mere ter na številne dodatne dejavnike[3]. Štiri konvergenčna merila in obdobja, v katerih se morajo upoštevati, podrobneje ureja Protokol, ki je priložen k Pogodbi ("Protokol o konvergenčnih merilih iz člena 121").

PREGLED: ZDRUŽLJIVOST ZAKONODAJE IN DOSEGANJE EKONOMSKE KONVERGENCE

(i) Zagotoviti je potrebno združljivost nacionalne zakonodaje, vključno s statuti nacionalnih centralnih bank, s členi 108 in 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB. Kar zadeva nove države članice, je bilo za neodvisnost njihovih nacionalnih centralnih bank in skladnost le-teh s cilji ESCB poskrbljeno v okviru predpristopnih zahtev. Vendar je treba, da bi zagotovili polno vključitev različnih nacionalnih centralnih bank v ESCB, pred vstopom zadevnih držav v euroobmočje, rešiti neskladja v zakonodaji vseh držav.

(ii) Ocena merila stabilnosti cen temelji na opazovanju povprečne stopnje inflacije v obdobju enega leta pred pregledom, ki ne presega največ treh najboljših držav članic po stabilnosti cen za več kot 1,5 odstotne točke. Referenčna vrednost je znašala v avgustu 2004 2,4 %, najboljše države članice pa so bile Finska, Danska in Švedska. Izmed enajstih držav članic, analiziranih v tem poročilu, jih pet izpolnjuje to merilo, in sicer Češka, Estonija, Ciper, Litva in Švedska.

(iii) Merilo proračunskega stanja je povezano z odločitvami, sprejetimi v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104 Pogodbe. V času poročila pet od pregledanih enajstih držav članic ni zajetih z odločbo Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6), in sicer Estonija, Latvija, Litva, Slovenija in Švedska, ki torej izpolnjujejo to merilo.

(iv) Merilo menjalnega tečaja določa, da se mora tečaj gibati znotraj normalnih meja nihanja mehanizma menjalnega tečaja (ERM II) vsaj dve leti brez resnejših pritiskov na tečaj. 28. junija 2004 so se estonska krona, litovski litas in slovenski tolar pridružili ERM II. Češka krona, madžarski forint, ciprski funt, latvijski lats, malteška lira, poljski zlot, slovaška krona in švedska krona se ERM II še niso pridružili. Medtem ko so bile tri valute, ki so sodelovale v ERM II od 28. junija 2004, stabilne v primerjavi z eurom, nobena izmed pregledanih držav ni sodelovala v ERM II v zahtevanem obdobju. Nobena od enajstih držav ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja.

(v) Merilo dolgoročne obrestne mere določa, da povprečna nominalna obrestna mera v obdobju enega leta pred pregledom ne sme presegati povprečne obrestne mere največ treh najboljših držav članic po stabilnosti cen za več kot 2 odstotni točki. V avgustu 2004 je referenčna vrednost znašala 6,4 %. Na Češkem, Cipru, v Latviji, Litvi, na Malti, v Sloveniji, na Slovaškem in Švedskem so bile dolgoročne obrestne mere pod referenčno vrednostjo. Teh devet držav članic tako izpolnjuje merilo obrestne mere. Za Estonijo, kjer dolgoročne državne obveznice ali primerljivi vrednostni papirji niso na voljo, ne moremo sklepati, da merilo obrestne mere ne bo izpolnjeno.

+++++ TABLE +++++

OCENA PO DRŽAVI ČLANICI

Češka

Glede na vključitev centralne banke v ESCB ob sprejetju eura, zakonodaja Češke, to velja še zlasti za Zakon o Češki nacionalni banki, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Povprečna stopnja inflacije na Češkem je v obdobju 12 mesecev do avgusta 2004 znašala 1,8 %. Češka izpolnjuje merilo stabilnosti cen.

Češka je v času poročila zajeta z odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja (odločba Sveta z dne 5. julija 2004). Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2003 znašal 12,6 % BDP, medtem ko je bil javni dolg 37,8 % BDP. Češka ne izpolnjuje merila proračunskega stanja.

Češka krona ne sodeluje v ERM II, zanjo velja režim upravljanega drsenja z občasnimi posegi centralne banke. Češka ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Češkem je v letu pred avgustom 2004 znašala 4,7 % in Češka tako izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Zaradi nizkih inflacijskih pritiskov so se dolgoročne obrestne mere na Češkem v času od sredine leta 2002 do sredine leta 2003 začasno spustile pod raven euroobmočja, vendar pa je razlika med dolgoročnimi obrestnimi merami od takrat pozitivna.

V skladu s to oceno Komisija zaključuje, da ni potrebno spreminjati položaja Češke kot "države članice z odstopanjem".

Estonija

Glede na vključitev centralne banke v ESCB ob sprejetju eura, zakonodaja Estonije, to velja še zlasti za Zakon o Eesti Pank, Ustavo Republike Estonije kot tudi valutni zakon in zakon o zaščiti estonske krone, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Povprečna stopnja inflacije v Estoniji je v obdobju 12 mesecev pred avgustom 2004 znašala 2,0 %. Estonija izpolnjuje merilo stabilnosti cen.

Estonija ni zajeta z odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja. Javnofinančni presežek je v letu 2003 znašal 3,1 % BDP, javni dolg pa 5,3 % BDP. Estonija izpolnjuje merilo proračunskega stanja.

Estonija od 28. junija 2004 sodeluje v ERM II, estonske oblasti pa so se obvezale, da bodo enostransko obdržale režim valutnega odbora v okviru ERM II. Estonska krona se ni oddaljila od svoje centralne paritete. V času tega pregleda je bilo sodelovanje Estonije v ERM II krajše od dveh let. Estonija tako ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja.

Zaradi odsotnosti usklajenega merila uspešnosti na podlagi dolgoročne državne obveznice ali primerljivega vrednostnega papirja, kar je delno povezano z nizko stopnjo javnega dolga, je bil določen kazalec obrestne mere, ki temelji na bančnih aktivnih obrestnih merah. Ta kazalec obrestnih mer je v letu do avgusta 2004 v povprečju znašal 4,6 %. Na podlagi sprememb glede kazalca obrestne mere in ob upoštevanju, med drugim, nizke stopnje javnega dolga, ni razloga za sklep, da Estonija ne izpolnjuje merila dolgoročnih obrestnih mer.

V skladu s to oceno Komisija zaključuje, da ni potrebno spreminjati položaja Estonije kot "države članice z odstopanjem".

Ciper

Glede na vključitev centralne banke v ESCB ob sprejetju eura, zakonodaja Cipra, to velja še zlasti za Zakon o Centralni banki Cipra, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Povprečna stopnja inflacije na Cipru je v obdobju 12 mesecev pred avgustom 2004 znašala 2,1 %. Ciper izpolnjuje merilo stabilnosti cen.

Ciper je v času poročila zajet z odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja (odločba Sveta z dne 5. julija 2004). Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2003 znašal 6,4 % BDP, medtem ko je bil javni dolg 70,9 % BDP. Ciper ne izpolnjuje merila proračunskega stanja.

Ciprski funt ne sodeluje v ERM II in je fiksiran na euro z mejo nihanja ( 15 %. Ciper ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Cipru je v letu pred avgustom 2004 znašala 5,2 % in Ciper tako izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Dolgoročne obrestne mere so se v začetku leta 2002 občutno približale euroobmočju in razlika je ostala znotraj 1 odstotne točke večino leta 2003. V zadnjem času so dolgoročne obrestne mere narasle precej nad raven euroobmočja.

V skladu s to oceno Komisija zaključuje, da ni potrebno spreminjati položaja Cipra kot "države članice z odstopanjem".

Latvija

Glede na vključitev centralne banke v ESCB ob sprejetju eura, zakonodaja Latvije, to velja še zlasti za Zakon o Banki Latvije, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Povprečna stopnja inflacije v Latviji je v obdobju 12 mesecev pred avgustom 2004 znašala 4,9 %. Latvija ne izpolnjuje merila stabilnosti cen.

Latvija ni zajeta z odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja. Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2003 znašal 1,5 % BDP, javni dolg pa 14,4 % BDP. Latvija izpolnjuje merilo proračunskega stanja.

Latvijski lats ne sodeluje v ERM II in je fiksiran na košarico valut SDR z normalno mejo nihanja ( 1 %. Latvija ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera v Latviji je v letu pred avgustom 2004 znašala 5,0 % in Latvija tako izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Razlike med dolgoročnimi obrestnimi merami Latvije in euroobmočjem so se nekoliko povečale od sredine leta 2002 do -1 odstotnih točk.

V skladu s to oceno Komisija zaključuje, da ni potrebno spreminjati položaja Latvije kot "države članice z odstopanjem".

Litva

Glede na vključitev centralne banke v ESCB ob sprejetju eura, zakonodaja Litve, to velja še zlasti za Zakon o Banki Litve, Ustavo Litve kot tudi valutni zakon in zakon o verodostojnosti litasa, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Povprečna stopnja inflacije v Litvi je v obdobju 12 mesecev pred avgustom 2004 znašala -0,2 %. Litva izpolnjuje merilo stabilnosti cen.

Litva ni zajeta z odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja. Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2003 znašal 1,9 % BDP, javni dolg pa 21,4 % BDP. Litva izpolnjuje merilo proračunskega stanja.

Litva od 28. junija 2004 sodeluje v ERM II, litovske oblasti pa so se obvezale, da bodo enostransko obdržale režim valutnega odbora v okviru ERM II. Litas se ni oddaljil od svoje centralne paritete. V času tega pregleda je bilo sodelovanje Litve v ERM II krajše od dveh let. Litva tako ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera v Litvi je v letu pred avgustom 2004 znašala 4,7 % in Litva tako izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Dolgoročne obrestne mere, ki so še v začetku leta 2001 znašale 10 %, so se v Litvi občutno znižale, tako da se je razlika v obrestnih merah z euroobmočjem približala na 0,4 odstotne točke v obdobju od januarja do avgusta 2004.

V skladu s to oceno Komisija zaključuje, da ni potrebno spreminjati položaja Litve kot "države članice z odstopanjem".

Madžarska

Glede na vključitev centralne banke v ESCB ob sprejetju eura, zakonodaja Madžarske, to velja še zlasti za Zakon o Magyar Nemzeti Bank in Ustavni zakon, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Povprečna stopnja inflacije na Madžarskem je v obdobju 12 mesecev pred avgustom 2004 znašala 6,5 %. Madžarska tako ne izpolnjuje merila stabilnosti cen.

Madžarska je v času poročila zajeta z odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja (odločba Sveta z dne 5. julija 2004). Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2003 znašal 6,2 % BDP, medtem ko je bil javni dolg 59,1 % BDP. Madžarska ne izpolnjuje merila proračunskega stanja.

Madžarski forint, ki je fiksiran na euro z mejo nihanja ( 15 %, ne sodeluje v ERM II. Madžarska ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Madžarskem je v letu pred avgustom 2004 znašala 8,1 % in Madžarska tako ne izpolnjuje merila konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Dolgoročne obrestne mere na Madžarskem so se oddaljile od razvoja v euroobmočju, kar je mogoče povezati s povečanjem zavarovalnine za tečajno tveganje in večjimi inflacijskimi pričakovanji.

V skladu s to oceno Komisija zaključuje, da ni potrebno spreminjati položaja Madžarske kot "države članice z odstopanjem".

Malta

Glede na vključitev centralne banke v ESCB ob sprejetju eura, zakonodaja Malte, to velja še zlasti za Zakon o Centralni banki Malte, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Povprečna stopnja inflacije na Malti je v obdobju 12 mesecev pred avgustom 2004 znašala 2,6 %. Malta tako ne izpolnjuje merila stabilnosti cen.

Malta je v času poročila zajeta z odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja (odločba Sveta z dne 5. julija 2004). Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2003 znašal 9,7 % BDP, medtem ko je bil javni dolg 71,1 % BDP. Malta ne izpolnjuje merila proračunskega stanja.

Malteška lira, ki je fiksirana na košarico valut s ponderjem eura v višini 70 %, ne sodeluje v ERM II. Malta ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Malti je v letu pred avgustom 2004 znašala 4,7 % in Malta tako izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Razlike v dolgoročnih obrestnih merah z euroobmočjem so bile v obdobju od januarja do avgusta 2004 okoli 0,4 odstotne točke.

V skladu s to oceno Komisija zaključuje, da ni potrebno spreminjati položaja Malte kot "države članice z odstopanjem".

Poljska

Glede na vključitev centralne banke v ESCB ob sprejetju eura, zakonodaja Poljske, to velja še zlasti za Zakon o Narodni banki Poljske in Ustavo Poljske, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Povprečna stopnja inflacije na Poljskem je v obdobju 12 mesecev pred avgustom 2004 znašala 2,5 %. Poljska tako ne izpolnjuje merila stabilnosti cen.

Poljska je v času poročila zajeta z odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja (odločba Sveta z dne 5. julija 2004). Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2003 znašal 3,9 % BDP, medtem ko je bil javni dolg 45,4 % BDP. Poljska ne izpolnjuje merila proračunskega stanja.

Poljski zlot ne sodeluje v ERM II in še naprej drsi ob tem, da se centralna banka vzdržuje tečajnih posegov. Poljska ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Poljskem je v letu pred avgustom 2004 znašala 6,9 % in Poljska tako ne izpolnjuje merila konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Dolgoročne obrestne mere so se na Poljskem oddaljile od razvoja v euroobmočju, kar je mogoče povezati z zaskrbljenostjo glede fiskalne politike in inflacije.

V skladu s to oceno Komisija zaključuje, da ni potrebno spreminjati položaja Poljske kot "države članice z odstopanjem".

Slovenija

Glede na vključitev centralne banke v ESCB ob sprejetju eura, zakonodaja Slovenije, to velja še zlasti za Zakon o Banki Slovenije, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Povprečna stopnja inflacije je v Sloveniji v obdobju 12 mesecev pred avgustom 2004 znašala 4,1 %. Slovenija tako ne izpolnjuje merila stabilnosti cen.

Slovenija ni zajeta z odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja. Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2003 znašal 2,0 % BDP, javni dolg pa 29,4 % BDP. Slovenija izpolnjuje merilo proračunskega stanja.

Slovenski tolar od 28. junija 2004 sodeluje v ERM II, od takrat pa se je z njim trgovalo okoli njegove centralne paritete. V času tega pregleda je bilo sodelovanje Slovenije v ERM II krajše od dveh let. Slovenija tako ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera je v Sloveniji v letu pred avgustom 2004 znašala 5,2 % in Slovenija tako izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Od sredine leta 2002 so dolgoročne obrestne mere v Sloveniji ostro padle proti euroobmočju z razlikami, ki so se v obdobju od januarja do avgusta 2004 približale na 0,6 odstotne točke.

V skladu s to oceno Komisija zaključuje, da ni potrebno spreminjati položaja Slovenije kot "države članice z odstopanjem".

Slovaška

Glede na vključitev centralne banke v ESCB ob sprejetju eura, zakonodaja Slovaške, to velja še zlasti za Zakon o Narodni banki Slovaške, ni v celoti združljiva s členoma 108 in 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Povprečna stopnja inflacije je na Slovaškem v obdobju 12 mesecev pred avgustom 2004 znašala 8,4 %. Slovaška tako ne izpolnjuje merila stabilnosti cen.

Slovaška je v času poročila zajeta z odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja (odločba Sveta z dne 5. julija 2004). Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2003 znašal 3,7 % BDP, medtem ko je bil javni dolg 42,6 % BDP. Slovaška ne izpolnjuje merila proračunskega stanja.

Slovaška krona ne sodeluje v ERM II in zanjo velja režim upravljanega drsenja z občasnimi posegi centralne banke. Slovaška ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera je na Slovaškem v letu pred avgustom 2004 znašala 5,1 % in Slovaška tako izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Od sredine leta 2002 so dolgoročne obrestne mere na Slovaškem ostro padle proti euroobmočju z razlikami, ki so se v obdobju od januarja do avgusta 2004 približale na 0,9 odstotne točke.

V skladu s to oceno Komisija zaključuje, da ni potrebno spreminjati položaja Slovaške kot "države članice z odstopanjem".

Švedska

V konvergenčnem poročilu iz leta 2002 je Komisija ocenila, da Švedska izpolnjuje tri izmed konvergenčnih meril (stabilnost cen, proračunsko stanje in konvergenco obrestnih mer), da pa še ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja. Komisija je prav tako zaključila, da švedska zakonodaja ni združljiva s Pogodbo in Statutom ESCB/ECB.

Glede na finančno neodvisnost centralne banke in na vključitev centralne banke v ESCB ob sprejetju eura, zakonodaja Švedske, to še zlasti velja za Zakon o Sveriges Riksbank in Državno listino (ustava Švedske), še naprej ni v celoti združljiva s členoma 108 in 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Povprečna stopnja inflacije je na Švedskem v obdobju 12 mesecev pred avgustom 2004 znašala 1,3 %. Švedska tako še naprej izpolnjuje merilo stabilnosti cen.

Švedska ni zajeta z odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja. Javnofinančni presežek je v letu 2003 znašal 0,3 % BDP, javni dolg pa 52,0 % BDP. Švedska še naprej izpolnjuje merilo proračunskega stanja.

Švedska krona ne sodeluje v ERM II in drsi. Švedska še naprej ne izpolnjuje merila menjalnega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera je na Švedskem v letu pred avgustom 2004 znašala 4,7 % in Švedska tako še naprej izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Švedske dolgoročne obrestne mere so bile blizu ravni euroobmočja, občasno pa tudi pod njo.

V skladu s to oceno Komisija zaključuje, da ni potrebno spreminjati položaja Švedske kot "države članice z odstopanjem".

[1] Danska in Združeno kraljestvo imata poseben status, saj imata sklenjene dogovore o možnosti zavrnitve. Ti dve državi članici nista zajeti v pregledu, ker nista izrazili želje po sprejemu eura (člen 4 Protokola o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Dansko, in člen 10(a) Protokola o nekaterih določbah, ki se nanašajo na ZK).

[2] Konvergenčno poročilo 2002 za Švedsko, COM(2002) 243 konč., 22. maj 2002; Konvergenčno poročilo 2000 za Švedsko in Grčijo, COM(2000) 277 konč., 3. maj 2000; Konvergenčno poročilo 1998 (za vseh 15 takratnih držav članic), COM(1998) 1999 konč., 25. marec 1998; Konvergenčno poročilo 1996, COM(1996) 560 konč., 6. november 1996.

[3] Ti dodatni dejavniki niso potrebni pogoji za sprejem eura in zato niso predmet tega pregleda. Glede tehnične analize vseh dejavnikov, ki vplivajo na konvergenco, glej SEC(2004) 1268.