52004AR0232

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52004AR0232 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52004AR0232

Mnenje Odbora regij o predlogu uredbe Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu

UL C 231, 20.9.2005, p. 1–18 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

20.9.2005

Uradni list Evropske unije

C 231/1

Mnenje Odbora regij o predlogu uredbe Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu

(2005/C 231/01)

ODBOR REGIJ JE,

ob upoštevanju predloga UREDBE SVETA o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu, COM(2004)492 final — 2004/0163 (AVC);

ob upoštevanju sklepa Evropske komisije z dne 16. julija 2004, da se v skladu s prvim odstavkom člena 265 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti o tej temi posvetuje z Odborom;

ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta, da se z Odborom posvetuje o tej temi;

ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 21. decembra 2004, da se v skladu s prvim odstavkom člena 265 in člena 80 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti o tej temi posvetuje z Odborom;

ob upoštevanju sklepa svojega predsednika z dne 26. maja 2004, da Komisijo za politiko ozemeljske kohezije zadolži za oblikovanje mnenja o tej temi;

ob upoštevanju drugih predlogov uredb Evropske komisije o Kohezijskem skladu, COM (2004) 494 final — 2004/0166 (AVC), Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR), COM (2004) 495 final — 2004/0167 (COD) Evropskem socialnem skladu, COM(2004) 493 final — 2004/0165 (COD) in ustanovitvi Evropskega združenja za čezmejno sodelovanje (EZČS), COM(2004) 496 — final 2004/0168 (COD);

ob upoštevanju svojega mnenja o tretjem poročilu o ekonomski in socialni koheziji (CdR 120/2004 fin) (1);

ob upoštevanju svojega predhodnega poročila glede upravljanja in poenostavitve strukturnih skladov po letu 2006 (CdR 389/2002 fin) (2);

ob upoštevanju svojega mnenja o partnerstvu med lokalnimi in regionalnimi oblastmi in socialnoekonomskimi organizacijami: prispevek k zaposlovanju, lokalnemu razvoju in socialni koheziji, (CdR 384/2001 fin) (3);

ob upoštevanju osnutka mnenja g. Alberta Bora o finančnih perspektivah (Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Gradnja naše skupne prihodnosti: izzivi politike in proračunska sredstva razširjene Evrope 2007 — 2013), ki ga je komisija za politiko ozemeljske kohezije sprejela 26. novembra 2004 (CdR 162/2004 rev. 3);

ob upoštevanju osnutka mnenja g. Rosaria Condorellija o predlogu za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR), (CdR 233/2004 rev. 1);

ob upoštevanju osnutka mnenja g. Paive o predlogu za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Kohezijskem skladu, (CdR 234/2004);

ob upoštevanju osnutka mnenja ge. Fernandez Felgueroso o predlogu za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu, (CdR …/2004);

ob upoštevanju svojega osnutka mnenja (CdR 232/2004 rev. 3), ki ga je komisija za politiko ozemeljske kohezije sprejela 4. februarja 2005 (poročevalca: g. Nilsson, Kommunalrad/ORDF in g. Tatsis, Proedros Nomarchiakis Aftodioikissis Dramas-Kavalas-Xanthis;

ter:

KER ključno merilo za oceno Odbora še naprej ostaja cilj iz člena 158 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Krepitev ekonomske in socialne kohezije za pospeševanje vsesplošnega skladnega razvoja Skupnosti ter zmanjševanje razlik med regijami, zlasti v zvezi z zmanjševanjem zaostankov v razvoju najbolj prikrajšanih območij, bo odločilno prispevalo h krepitvi vloge regionalnih in lokalnih organov oblasti v Evropski uniji ter uresničevanju ciljev, zastavljenih v Lizboni in Göteborgu;

2.	KER člen III-220 osnutka Pogodbe o Ustavi za Evropo krepi kohezijski cilj z uvajanjem teritorialne razsežnosti: „Da bi Unija pospešila svoj vsesplošni skladni razvoj, razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne povezanosti“;

3.	KER je širitev prinesla mnogo dodatnih potreb po koheziji v Evropi, bo to zahtevalo dolgoročna in trajna prizadevanja;

mnenje sprejel na 59. plenarnem zasedanju 13. in 14. aprila 2005 (seja z dne 13. aprila).

ODBOR REGIJ

UVOD

I. Splošne ugotovitve

1.	Odbor meni, da je na podlagi člena 158 Pogodbe o Evropski uniji regionalna razsežnost kohezijske politike nadvse pomembna in jo je po širitvi treba okrepiti, da bi spodbudili skladen razvoj Evropske unije;

pozitivno ocenjuje rezultate, ki so bili v zadnjih letih doseženi v smislu kohezije, in pozitiven učinek regionalne politike Evropske unije v zvezi s krepitvijo socialne in ekonomske kohezije Skupnosti kot celote; znova tudi poudarja, da je kohezijska politika, potrjena s Pogodbami, najmočnejši in najpomembnejši instrument, ki se uporablja za izvajanje načel solidarnosti in sodelovanja, in je tako eden od glavnih temeljev povezovanja med ljudmi in ozemlji v Uniji;

sprejema finančne predloge Evropske komisije, ki kohezijski politiki dodeljujejo 336,1 milijard EUR, in porazdelitev tega zneska med tri cilje. Odbor regij meni, da je finančni predlog Komisije zadovoljiv za nadaljnjo pomoč regijam „starih“ držav EU ter hkrati enakopravno podpiranje novih držav članic, če bodo sredstva pravično porazdeljena in bo pomoč osredotočena na reševanje najresnejših težav. Ta predlog je začasno sprejet, vendar pod izrecnim pogojem, da si bodo Komisija in države članice prizadevale zagotoviti razumno povečanje ob upoštevanju novih zahtev, ki so nastale s širitvijo;

4.	meni, da bo vsakršna oblika krčenja proračuna, ki ga je predlagala Evropska komisija, ogrozila temelje kohezijske politike in oslabila načelo solidarnosti, ki je očiten in bistven element identitete evropske integracije;

5.	zato odklanja vsakršen poskus proračunskega prilagajanja zneskov, ki jih je predlagala Komisija glede razdelitve sredstev po ciljih;

znova poudarja zapleteno povezavo med učinkovito evropsko regionalno politiko in izvajanjem lizbonsko-göteborške strategije. Prihodnja rast EU in konkurenčnost v vseh regijah Evrope bosta podprti z nadaljevanjem kohezijske politike EU, ki bo vključevala vse regije, in ne s ponovno nacionalizacijo te politike; konkurenčnost EU je odvisna od konkurenčnosti vsake regije;

7.	opozarja, da bodo zamude pri začetku programskega obdobja zaradi dolgotrajnih pogajanj o finančnih perspektivah privedle do finančnih motenj in nestabilnosti v vseh lokalnih in regionalnih organih oblasti EU.

II. Novo partnerstvo za kohezijsko politiko

Odbor odobrava koncentracijo virov in prednostnih nalog na tri cilje (konvergenco, regionalno konkurenčnost in zaposlovanje ter teritorialno sodelovanje). To bo izboljšalo notranjo koherentnost, povezano z usklajevanjem strukturnih skladov na ravni Skupnosti in posebnimi sektorskimi evropskimi politikami, ter zunanjo koherentnost, ki zadeva povezanost različnih ravni delovanja (lokalna, regionalna, nacionalna, evropska);

9.	pozdravlja dejstvo, da se bo Kohezijski sklad uporabljal za države članice, ki imajo BND nižji od 90 % povprečja Skupnosti. Za države članice, ki zaradi širitve ne bodo več upravičene do podpore, je treba poiskati politično rešitev;

10.	pozdravlja predlog, da se podpora iz strukturnih skladov za „cilj konvergence“ osredotoči na trajnostni regionalni in lokalni gospodarski razvoj;

11.

pozdravlja predlog, da Komisija poišče rešitev za regije, prizadete zaradi t. i. statističnega učinka v okviru novega cilja konvergence. Vendar ustrezna določba iz osnutka uredbe ne sega dovolj daleč, saj ne nudi varnosti pri načrtovanju z ozirom na obseg podpore in uporabo pravil, ki urejajo pomoč;

12.

odobrava predlog Komisije, da oblikuje cilj „konkurenčnosti in zaposlovanja“ za vse regije, ki ne spadajo pod cilj konvergence. Posebno pozornost bi lahko posvetili regijam z resnimi socialno-ekonomskimi problemi in velikimi potrebami po strukturnem prilagajanju. Te probleme je treba opredeliti na podlagi enotnih meril. Odbor tudi odobrava dejstvo, da se ta novi cilj uporabi za regionalno raven kot celoto;

13.

se strinja, da regije, ki bodo v letu 2006 v celoti spadale pod cilj 1 in niso upravičene do pomoči v okviru cilja konvergence, še naprej dobivajo začasno pomoč („postopno uvajanje“) iz strukturnih skladov ter na pošten in pravičen način nadaljujejo izpolnjevanje cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlenosti;

14.

ceni oblikovanje posebnega „cilja teritorialnega sodelovanja“ ter integracijo nadnacionalnega in čezmejnega sodelovanja ter povezovanja v mreže, zahteva pa tudi vključitev medregionalnega sodelovanja kot neodvisnega elementa v novem cilju. Ta cilj mora posebej izpostaviti širjenje inovativnosti in najboljših praks z namenom spodbujati konkurenčnost EU;

15.	se strinja, da podpora skladov upošteva teritorialno razsežnost Evrope s posebnim poudarkom na ponovni oživitvi mest, regij, odvisnih od ribolova, regij s posebnimi geografskimi in naravnimi ovirami (otoki, redko poseljena območja, gore in obmejne regije) ter najbolj oddaljenih regij;

16.	pozdravlja novo predlagani instrument sosedstva kot instrument, ki krepi vizijo skupne evropske hiše, in poziva Komisijo, da predloži jasne predloge za uskladitev tega instrumenta in cilja teritorialnega sodelovanja, tako da se bo njuno vzajemno dopolnjevanje kar najbolj povečalo;

17.

poudarja, da je treba na novo premisliti o nekaterih nadnacionalnih prostorih, da bi se upoštevala nova politična geografija Evrope glede na prihodnjo širitev in predlaga ohranitev tistih območij sedanjega čezmejnega sodelovanja 2000-2006, ki so izpolnila zahteve Skupnosti po koherentnosti in učinkovitosti ter prispevala k razvoju skupnih interesov in priložnosti regij, ki jih tvorijo;

18.	pozdravlja integracijo vprašanja enakosti med spoloma v vseh fazah programiranja, izvajanja in ocenjevanja skladov;

19.	priznava prizadevanje v smislu poenostavitve upravljanja, izboljšanja preglednosti in upravljanja skladov, ki jih zajema splošna uredba in zahteva enako ukrepanje tudi pri izvajanju predpisov, ki jih bo sprejela Komisija;

20.	podpira predloge za krepitev partnerstva in sodelovanja tako med organi oblasti na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni kot z zasebnimi in socialnimi akterji v celotnem postopku programiranja, izvajanja in ocenjevanja za strukturne sklade in Kohezijski sklad;

21.	odobrava uvedbo strateškega pristopa v sistem programiranja, saj vodi do novega političnega procesa, ki bo zmožen povečati kakovost načrtovanja in učinkovitost upravljanja. Hkrati pa nudi tudi priložnost za boljše usklajevanje nacionalnih strategij in strateških ciljev kohezijske politike;

22.	meni, da bo uvedba nacionalnih strateških okvirnih programov prenesla upravne odgovornosti na organe upravljanja operativnih programov, in zato ocenjuje, da je vlogo regionalnih in lokalnih oblasti možno dodatno okrepiti v vseh fazah kohezijske politike;

23.	priznava, da vključitev novih izjem v zvezi z uporabo pravila N+2 povečuje prilagodljivost in pomaga regijam, zlasti v novih državah članicah, da pravočasno in pravilno črpajo sredstva za kohezijsko politiko, čeprav pričakuje, da si bo Komisija prizadevala doseči še večjo prilagodljivost.

III. Stališča Odbora regij

24.

Odbor poudarja, da poenostavitev ni le vprašanje decentralizacije, temveč tudi večje odgovornosti sistema kot celote. Odbor regij poudarja pomembnost načela partnerstva in vključevanje izvoljenih predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti ter zahteva, da Komisija spodbuja države članice k izkoriščanju možnosti za sklepanje tristranskih sporazumov, kjer je to potrebno;

25.

podpira prizadevanja Komisije za okrepitev načela subsidiarnosti. V prizadevanjih za poenostavitev bi Odbor regij zato rad poudaril pomen tega, da se centralizacija na ravni držav članic ne bi povečala. Pomembno je zagotoviti proces subsidiarnosti na lokalni in tudi na regionalni ravni. Ni treba, da je cilj le predaja odgovornosti državam članicam, temveč da se na ustrezni stopnji izvajanja ciljev kohezijske politike vključijo primerni akterji; zato želi, da se načelo subsidiarnosti uporablja tudi znotraj držav članic in ne le v okviru odnosa med državami članicami in Evropsko unijo;

26.	meni, da bo večja vključenost regionalnih in lokalnih oblasti v vseh fazah prihodnjega programskega obdobja pozitivno vplivala na reševanje problemov absorbcije, ki so se pojavili v tekočem programskem obdobju;

27.	zahteva, da Evropska komisija zagotovi podporni okvir za teritorialno razlikovanje v predpisih in pravilih o državni pomoči, ki bi omogočal ciljne javne naložbe, zlasti če se s tem lahko odpravijo pomanjkljivosti trga za dosego cilja teritorialne kohezije;

28.	predlaga, da se nekatere zelo redko poseljene regije obravnavajo kot posebni primeri z ustreznim upoštevanjem resnosti obstoječih okoliščin, kot je navedeno v pristopnih pogodbah Švedske in Finske;

29.

meni, da bi bilo treba predlog o izvajanju cilja evropskega teritorialnega sodelovanja jasneje izraziti. Vsekakor je treba zlasti pri programih spodbujanja, ki se jih upravlja čezmejno, vložiti ogromno truda za poenostavitev upravljanja, ker so doslej zelo zapletena zakonodaja in upravni predpisi EU predstavljali pomembno oviro za čezmejno sodelovanje;

30.	ceni vključitev morskih meja za teritorialno sodelovanje in zahteva prilagodljivo interpretacijo meje 150 km, kar bo omogočilo pomembno sodelovanje med regijami s skupnimi morskimi mejami;

31.	predlaga, da za izboljšanje učinkovitosti medregionalnega sodelovanja regionalni programi zajemajo celoten izbor strateških tem, ki predstavljajo dodano vrednost na evropski ravni in dovolj finančnih virov;

32.	pozdravlja pozornost, ki jo Komisija namenja krepitvi socialnega vključevanja, in poziva k še več ukrepom, s katerimi bi se bilo mogoče odzvati na potrebe invalidov;

33.	meni, da bi bilo treba več pozornosti nameniti problemom staranja prebivalstva, saj bodo ti eden glavnih izzivov s katerim se bo soočala Evropa v naslednjih desetletjih;

34.

močno priporoča, da prihodnji programi, ki se financirajo iz sredstev strukturnih skladov, zajemajo tudi vprašanja metropolitanskih regij, kot so prenova mest, socialna prikrajšanosti, gospodarsko prestrukturiranje in javni prevoz. Strukturni skladi morajo prispevati k trajnostnemu razvoju v mestih;

35.

je zaskrbljen zaradi določitve stopnje sofinanciranja Skupnosti v zvezi s skupnimi javnimi izdatki, saj bi to utegnilo zasebni sektor odvrniti od sodelovanja v programih. Zato predlaga, da se prispevek iz sklada izračuna glede na celotno nacionalno porabo kot bistveno orodje za krepitev javno-zasebnih partnerstev;

36.

zahteva aktivno posvetovanje z Odborom regij ob udeležbi na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta, kjer poteka letno preverjanje agend konkurenčnosti in kohezije. Lokalne in regionalne oblasti bodo tako lahko predstavile vprašanja in dobre prakse, ki so potrebne za boljše delovanje odprte metode usklajevanja pri izvajanju lizbonske in göteborške strategije;

37.

trdi, da bi moral biti nacionalni strateški referenčni okvir jedrnat strateški dokument, ki pušča dovolj prostora za uporabo operativnih programov regij, da se določijo posebni cilji in dejavnosti za vsako regijo. Poleg tega bi morali preprečiti, da bi takšen dokument povzročal zamudo pri postopku sprejemanja operativnih programov ali dodatne ovire za njihovo izvajanje;

38.	poziva Komisijo, da vzdržuje sedanji sistem za rezervo na podlagi doseženih rezultatov;

39.

predlaga, da se preuči sistem, v katerem se samo vračljiv DDV ne bi upošteval kot prispevek v okviru ESRR, podobno kot je Komisija že predlagala za ESS. Sedaj tako nastajajo konkretni stroški za dejavnosti na lokalni in regionalni ravni. Ker DDV za državo predstavlja dohodek, je treba izdelati model, po katerem bo mogoče odstraniti negativni vpliv na lokalni in regionalni ravni;

40.

meni, da se bo negativni učinek pravila N+2 nadaljeval na začetku programskega obdobja, predvsem v primeru cilja teritorialnega sodelovanja ter bistvenih investicijskih projektov, ki ne dosegajo praga vsote velikih projektov. Ta negativni učinek bi bilo mogoče precej zmanjšati s povečanjem deleža plačil, ki jih ne zajema samodejno prenehanje prevzetih obveznosti;

41.	zahteva, da se operativni programi, prednostne naloge in ukrepi jasno sklicujejo na zavezujoče okoljske obveznosti;

42.	meni, da mora kohezijska politika spodbujati politiko prostorskega razvoja, ki bo lahko upoštevala sedanje strukture vseevropskega sodelovanja in možnosti za sodelovanje v okviru skupnih teritorialnih značilnosti.

PRIPOROČILA ODBORA REGIJ

NASLOV I

CILJI IN SPLOŠNA PRAVILA O POMOČI

POGLAVJE I

Obseg in definicije

Priporočilo 1

Člen 2, odstavek 5

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

5) „javni izdatek“: vsak javni prispevek k financiranju operacij, ki izvira iz proračuna države, regionalnih ali lokalnih oblasti, Evropskih skupnosti v povezavi s Strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom ter vsak podoben izdatek. Vsak prispevek k financiranju operacij, ki izvira iz proračuna subjektov javnega prava ali združenj ene ali več regionalnih ali lokalnih oblasti ali subjektov javnega prava v smislu Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, se šteje za javni prispevek;

5) „javni izdatek“: vsak javni prispevek k financiranju operacij, ki izvira iz proračuna države nacionalnih, regionalnih ali lokalnih oblasti, Evropskih skupnosti v povezavi s Strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom ter vsak podoben izdatek. Vsak prispevek k financiranju operacij, ki izvira iz proračuna subjektov javnega prava ali združenj ene ali več regionalnih ali lokalnih oblasti ali subjektov javnega prava v smislu Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, se šteje za javni prispevek;

Obrazložitev

Javni izdatek je javni prispevek javnih organov. Nepotrebno je opredeljevati, od kod prihajajo javna sredstva. To samo oblikuje ovire in omejitve namesto ustvarjalnosti na lokalni in regionalni ravni ter partnerstva, kot je navedeno v členu 10.

Priporočilo 2

Člen 3, odstavek 1

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

1. Dejavnosti Skupnosti po členu 158 Pogodbe so namenjene krepitvi gospodarske in socialne kohezije razširjene Skupnosti z namenom spodbujanja usklajenega, uravnovešenega in trajnostnega razvoja Skupnosti. Te dejavnosti se izvajajo s pomočjo Skladov, Evropske investicijske banke (EIB) in ostalih obstoječih finančnih instrumentov. Usmerjene so v soočanje z izzivi, povezanimi z gospodarskimi, socialnimi in teritorialnimi neskladji, ki so nastala zlasti v državah in regijah, ki zaostajajo v razvoju, s pospeševanjem gospodarskega in socialnega prestrukturiranja in s staranjem prebivalstva.

Dejavnosti Skladov vključujejo, na nacionalni in regionalni ravni, prednostne naloge Skupnosti v smeri trajnostnega razvoja s povečanjem rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja, socialne vključenosti ter varovanja in kakovosti okolja.

Pri uresničevanju ciljev kohezijske politike Skupnost prispeva k usklajenemu, uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju gospodarskih dejavnosti na ozemlju EU.

Dejavnosti Skladov vključujejo, na nacionalni in regionalni in lokalni ravni, prednostne naloge Skupnosti v smeri trajnostnega razvoja s povečanjem rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja, socialne vključenosti ter varovanja in kakovosti okolja.

Obrazložitev

S poudarkom cilja kohezijske politike na splošno in z uvrstitvijo dejavnosti in ukrepa v drugi pododstavek smo obnovili bistvo skupne kohezijske politike na ravni Skupnosti. Priporočilo je v skladu s členom 1 Uredbe 1260/99, ki določa, da „pri uresničevanju teh ciljev Skupnost prispeva k …“. Osnutek besedila v tem predlogu uredbe jasno prestavi poudarek: „ukrep, sprejet v okviru skladov, vključuje na državni in regionalni ravni prednostne naloge Skupnosti v korist trajnostnega razvoja z okrepitvijo rasti“ (finančni cilj). Ta določba ima očitno drugačen poudarek od trenutnega predloga.

Priporočilo 3

Člen 3, odstavek 2, točka a)

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

cilj „konvergence“ je usmerjen v pospeševanje konvergence najmanj razvitih držav članic in regij z izboljšanjem pogojev za rast in zaposlovanje s pomočjo povečevanja in izboljšanja kakovosti naložb v fizični in človeški kapital, razvoja inovacij in družbe znanja, prilagodljivosti na gospodarske in socialne spremembe, varovanja in izboljšanja okolja ter upravne učinkovitosti. Ta cilj predstavlja prednostno nalogo Skladov.

cilj „konvergence“ je usmerjen v pospeševanje konvergence najmanj razvitih držav članic in regij z izboljšanjem pogojev za rast in zaposlovanje s pomočjo povečevanja in izboljšanja kakovosti naložb v fizični in človeški kapital, infrastrukturo in podjetništvo, razvoja inovacij in družbe znanja, prilagodljivosti na gospodarske in socialne spremembe, varovanja in izboljšanja okolja ter upravne učinkovitosti. Ta cilj predstavlja prednostno nalogo Skladov.

Obrazložitev

Za cilj „konvergence“ je pomembno, da ima jasen poudarek na vprašanjih infrastrukture, pri čemer ni mišljena samo fizična infrastruktura, ampak tudi človeški kapital in podjetniška infrastruktura ter infrastruktura za razvoj inovacij in družbe znanja, za varstvo in izboljšanje okolja ter izboljšanje upravne učinkovitosti.

Priporočilo 4

Člen 6, odstavek 1

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
Ob predložitvi nacionalnega strateškega referenčnega okvira vsaka zadevna država članica našteje NUTS I in NUTS II regije, za katere bo predložila program za financiranje s strani ESRR.	Ob predložitvi nacionalnega strateškega referenčnega okvira vsaka zadevna država članica, v dogovoru z regijami, našteje NUTS I in NUTS II regije, za katere bo predložila program za financiranje s strani ESRR. V skladu s členom 34(2) lahko torej država članica predlaga programe na drugi, primernejši teritorialni ravni.

Obrazložitev

Zaradi jasnosti je pomembno sklicevanje na člen 34 (točka 2), ki državi članici dovoljuje, da predlaga operativne programe na drugih teritorialnih ravneh kot so regije NUTS I ali NUTS II.

Priporočilo 5

Člen 7, odstavek 3

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
Za namene mrež sodelovanja in izmenjave izkušenj je upravičeno ozemlje Skupnosti.	Za namene mrež sodelovanja in izmenjave izkušenj Do široko zasnovanega, medregionalnega sodelovanja, ki lahko sega od izmenjave izkušenj vse do izvajanja investicijskih projektov, je upravičeno ozemlje Skupnosti. S tem naj bi v prihodnosti omogočali tudi projekte ob dosedanjih notranjih in novih zunanjih mejah Unije.

Obrazložitev

Nadnacionalno sodelovanje poteka v eni izmed trinajstih za to določenih regij. Poleg tega pa je pomembno, da se pripravijo projekti za sodelovanje z drugimi regijami Unije, ki niso upravičene do financiranja v okviru čezmejnega ali nadnacionalnega sodelovanja. Če je sodelovanje omejeno na izmenjavo izkušenj in vzpostavitev mrež, to ne izpolnjuje potreb, ki jih za te regije predstavlja krepitev sodelovanja z drugimi regijami Unije. Ravno zato je treba pri širšem vprašanju čezmejnega in nadnacionalnega sodelovanja upoštevati tudi medregionalno sodelovanje.

POGLAVJE IV

Načela pomoči

Priporočilo 6

Člen 10, odstavek 1

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
O pomoči Sklada odloča Komisija v okvirih tesnega sodelovanja, v nadaljevanju „partnerstva“, med Komisijo in državo članico. Država članica organizira, v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi in praksami, partnerstvo z organi in telesi, ki ji določi, in sicer:	O pomoči Sklada odloča Komisija v okvirih tesnega sodelovanja, v nadaljevanju „partnerstva“, med Komisijo in državo članico ter regijami. Država članica organizira, v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi in praksami, partnerstvo z ustreznimi organi in telesi, ki jih določi, in sicer:

Obrazložitev

Uredba mora zagotavljati udeležbo regij v vseh fazah pogajanja o skladih. Predlog Komisije pogojuje sodelovanje regij v postopku pogajanj s tem, da jih mora država članica imenovati. Regije morajo nujno imeti možnost neposredno razpravljati s Komisijo, ko se pogajajo o pomoči iz skladov na tem področju.

V beli knjigi o upravljanju Komisija sama poudarja, da povečanje odgovornosti regij za izvajanje politik Skupnosti — konkretno omenja kohezijsko politiko — ne spremlja tudi dejanska večja udeleženost regij na ravni EU, ker nacionalne vlade regij ne vključujejo v zadostni meri v pripravo stališč o politikah Skupnosti. Eden od načinov kako zagotoviti vključenost regij v pogajanja o kohezijski politiki bi bil ta, da se to zapiše v uredbe.

Za zaključek: regije bi morale biti v uredbi priznane kot organi za upravljanje in plačili organi. Zato je potrebno, da direktno razpravljajo s Komisijo v vseh fazah pogajanja o skladih.

Priporočilo 7

Člen 10, odstavek 1 c)

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

c)	vsakim drugim ustreznim telesom, ki predstavlja civilno družbo, okoljske partnerje, nevladne organizacije in telesa, odgovorna za spodbujanje enakosti med moškimi iz ženskami.

c)	vsakim drugim ustreznim telesom, ki predstavlja civilno družbo, okoljske partnerje, nevladne organizacije, socialnoekonomske organizacije in telesa, odgovorna za spodbujanje enakosti med moškimi iz ženskami.

Obrazložitev

Partnerstvo bi moralo okrepiti vključevanje socialnoekonomskih organizacij.

Priporočilo 8

Člen 10, odstavek 2

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

2. Partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pristojnostmi vsake partnerske kategorije. Partnerstvo pokriva pripravo in spremljanje nacionalnega referenčnega strateškega okvira kot tudi pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje operativnih programov. Države članice vključijo ustrezne partnerje, zlasti regije, v različnih programskih stopnjah in v časovnih rokih, ki so določeni za vsako stopnjo.

2. Partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pristojnostmi vsake partnerske kategorije. Partnerstvo pokriva pripravo in spremljanje nacionalnega referenčnega strateškega okvira kot tudi pripravo, financiranje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje operativnih programov. Države članice vključijo ustrezne partnerje, zlasti regije in mesta, v različnih programskih stopnjah in v časovnih rokih, ustreznih ki so določeni za vplivanje na vsako stopnjo.

Obrazložitev

Pomembno je, da se partnerstvu zagotovi možnost, da ima vpliv na faze programiranja. To pa je možno doseči samo, če ima na voljo dovolj časa. Pomemben je tudi vpliv na vprašanja financiranja, zato ga je treba dodati.

POGLAVJE V

Finančni okvir

Priporočilo 9

Člen 15, odstavek 2

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

Člen 15

Skupna sredstva

1. Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti Skladov za obdobje 2007-2013 znašajo 336.1 milijardo EUR v cenah iz leta 2004, v skladu z letno razporeditvijo, ki je prikazana v prilogi I.

Za namene programiranja in kasnejše vključitve v splošni proračun Evropskih skupnosti se zneski iz prvega pododstavka indeksirajo na do 2 % na leto.

Razdelitev proračunskih sredstev med cilji, ki so opredeljeni v členu 3(2) je takšna, da zagotovi znatno koncentracijo na regije „konvergenčnega“ cilja.

2. Komisija pripravi okvirne letne razčlenitve po državah članicah v skladu z merili iz členov 16, 17 in 18 in brez poseganja v določbe iz členov 20 in 21.

Člen 15

Skupna sredstva

1. Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti Skladov za obdobje 2007-2013 znašajo 336.1 milijardo EUR v cenah iz leta 2004, v skladu z letno razporeditvijo, ki je prikazana v prilogi I.

Za namene programiranja in kasnejše vključitve v splošni proračun Evropskih skupnosti se zneski iz prvega pododstavka indeksirajo na do 2 % na leto.

Razdelitev proračunskih sredstev med cilji, ki so opredeljeni v členu 3(2) je takšna, da zagotovi znatno koncentracijo na regije „konvergenčnega“ cilja.

2. Komisija pripravi okvirne letne razčlenitve po državah članicah v skladu z merili iz členov 16, 17 in 18, ter po regijah, in brez poseganja v določbe iz členov 20 in 21. Posebno pozornost je treba nameniti območjem z resnimi in stalnimi naravnimi ali demografskimi ovirami, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, otoki ter čezmejna in gorska območja.

Obrazložitev

Regije bi morale sodelovati pri razdeljevanju skladov. S tem ko predlaga razčlenitev po državah članicah, Komisija prepušča razdeljevanje skladov izključno državam članicam. Dejansko pa je prvotni osnutek Tretjega kohezijskega poročila predvideval razdelitev sredstev na osnovi okvirne razčlenitve po regijah, ki jo je izvedla Komisija. Ta pododstavek je bil v končnem poročilu opuščen. Treba je še poudariti, da se merila iz členov 16, 17 in 18 nanašajo na delitev, ki jo opravi država, in da bi bilo treba dodati merila o tem, kako naj bi sredstva razdeljevale regije.

Drugi dodatek je potreben zaradi skladnosti besedila splošne uredbe z ustreznimi določbami Ustavne pogodbe (člen III-220).

Priporočilo 10

Člen 17, odstavek 2

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
2. Dodeljena proračunska sredstva iz odstavka 1, pododstavek a), se enakomerno porazdelijo med programe, ki jih financira ESRR, in programe, ki jih financira ESS.	2. Dodeljena proračunska sredstva iz odstavka 1, pododstavek a), se enakomerno po deležih, ki se določijo na podlagi regionalnih okoliščin ustrezno porazdelijo med programe, ki jih financira ESRR, in programe, ki jih financira ESS. Potrebna je močna stopnja decentralizacije v zvezi z izvajanjem teh določb.

Obrazložitev

Prehod iz gospodarstva, ki temelji na kmetijstvu in tradicionalni industriji, na gospodarstvo, ki temelji na znanju, zahteva od podjetij precejšnji inovacijski napor na področju proizvodov, procesov in trga. V ta namen je pomoč ESRR ustreznejša od pomoči ESS.

NASLOV II

STRATEŠKI PRISTOP H KOHEZIJI

POGLAVJE I

Strateške smernice Skupnosti o koheziji

Priporočilo 11

Člen 23

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
Za vsak cilj Skladov te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja uravnoteženega, usklajenega in trajnostnega razvoja.	Za vsak cilj Skladov te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja uravnoteženega, usklajenega in trajnostnega razvoja, zlasti z zmanjšanjem regionalnih nesorazmerij v skladu z lizbonsko strategijo in g öteborškimi cilji .

Obrazložitev

OR želi spomniti, da je temeljni cilj regionalne politike zmanjšanje regionalnih nesorazmerij, kot določa člen 158 Pogodbe.

Priporočilo 12

Člen 25, odstavek 1

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

Država članica predloži nacionalni strateški referenčni okvir, ki zagotavlja, da je strukturna pomoč Skupnosti skladna s strateškimi smernicami Skupnosti, in ki določa povezavo med prednostnimi nalogami Skupnosti na eni strani ter nacionalnimi in regionalnimi prednostnimi nalogami za spodbujanje trajnostnega razvoja in nacionalnim akcijskim načrtom zaposlovanja na drugi strani.

Ta okvir predstavlja referenčni instrument za pripravo operativnih programov.

Država članica predloži nacionalni strateški referenčni okvir, ki zagotavlja, da je strukturna pomoč Skupnosti skladna s strateškimi smernicami Skupnosti, in ki določa povezavo med prednostnimi nalogami Skupnosti na eni strani ter nacionalnimi, regionalnimi in mestnimi prednostnimi nalogami za spodbujanje trajnostnega razvoja in nacionalnim akcijskim načrtom zaposlovanja na drugi strani.

Ta okvir predstavlja jedrnat in strateški referenčni instrument za pripravo operativnih programov.

Obrazložitev

Glede na zahtevo, da vsak nacionalni strateški referenčni okvir določi prednostne naloge za posege v mestih, je smiselno dodati sklic na prednostne naloge v mestih.

OR meni, da je treba operativnim programom regij pustiti dovolj veliko področje uporabe, da določijo posebne cilje in dejavnosti za posamezno regijo.

Priporočilo 13

Člen 25, odstavek 2

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
2. Vsak nacionalni strateški referenčni okvir vsebuje kratek opis strategije države članice in njenega operativnega izvajanja.	2. Vsak nacionalni strateški referenčni okvir vsebuje kratek opis strategije države članice in njenega operativnega izvajanja. To strategijo bi bilo treba izvajati s partnerskim pristopom, kot je določeno v členu 10.

Obrazložitev

Dobro je vzpostaviti državni strateški okvir, vendar bi moral biti pod močnim vplivom lokalnega in regionalnega stanja.

Priporočilo 14

Člen 27, odstavek 1

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

Letno poročilo držav članic

Prvič leta 2008 ter najkasneje do 1. oktobra vsako leto država članica Komisiji predstavi poročilo o napredku pri izvajanju svoje strategije in doseganju svojih ciljev, zlasti ob upoštevanju določenih kazalcev ter njihovega prispevka k izvajanju strateških smernic Skupnosti o koheziji, kot tudi dostopnih ocen.

Poročilo vsebuje nacionalni akcijski načrt zaposlovanja.

Letno poročilo držav članic

Prvič leta 2008 2009 ter najkasneje do 1. oktobra vsako leto država članica Komisiji predstavi poročilo o napredku pri izvajanju svoje strategije in doseganju svojih ciljev, zlasti ob upoštevanju določenih kazalcev ter njihovega prispevka k izvajanju strateških smernic Skupnosti o koheziji, kot tudi dostopnih ocen.

Poročilo vsebuje nacionalni akcijski načrt zaposlovanja.

Obrazložitev

Za ustrezno ocenjevanje kohezijske politike je treba s strateškim programiranjem začeti leta 2009.

NASLOV III

PROGRAMIRANJE

POGLAVJE I

Splošne določbe o strukturnih skladih in kohezijskem skladu

Priporočilo 15

Člen 31, odstavek 5

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
Komisija sprejme vsak operativni program čimprej po predložitvi države članice.	Komisija sprejme vsak operativni program čim prej v šestih mesecih po predložitvi države članice.

Obrazložitev

Obstajati mora časovna omejitev, kako dolgo bo morala država članica čakati na končno odločitev Komisije. Predlog spremembe se nanaša na natančnejši časovni razpored.

Priporočilo 16

Člen 32, odstavek 1

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

Na pobudo države članice ali Komisije in po odobritvi nadzornega odbora se operativni programi ponovno pregledajo in po potrebi popravijo za preostanek programskega obdobja v primeru pomembnih socialno-gospodarskih sprememb ali z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti, zlasti ob upoštevanju ugotovitev Sveta.

Na pobudo države članice ali Komisije ali zadevnih upravičenih območij, in po odobritvi nadzornega odbora se operativni programi ponovno pregledajo in po potrebi popravijo za preostanek programskega obdobja v primeru pomembnih socialno-gospodarskih sprememb ali z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti, zlasti ob upoštevanju ugotovitev Sveta. Ta postopek popravljanja bo potekal v skladu s členom 10.

Obrazložitev

Pomembno je, da bo imelo partnerstvo, kot je navedeno v členu 10, vpliv na odločitev o ponovni preučitvi programov.

Priporočilo 17

Člen 32, odstavek 2

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
2. Komisija sprejme odločitev o zahtevi po pregledu operativnih programih čimprej po uradni predložitvi zahteve s strani države članice.	2. Komisija sprejme odločitev o zahtevi po pregledu operativnih programov čimprej v treh mesecih po uradni predložitvi zahteve s strani države članice.

Obrazložitev

Obstajati mora časovna omejitev, kako dolgo bo morala država članica čakati na končno odločitev Komisije. Predlog spremembe se nanaša na natančnejši časovni razpored.

Priporočilo 18

Člen 36, odstavek 4

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

4. Operativni programi, ki jih financira ESRR za cilja „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti“, vsebujejo še:

a)	dejavnosti medregionalnega sodelovanja z vsaj eno regijo druge države članice za vsak regionalni program;

4. Operativni programi, ki jih financira ESRR za cilja „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti“, lahko vsebujejo še:

a)	dejavnosti, katerih cilj je medregionalnega o sodelovanja e z vsaj eno regijo druge države članice za vsak regionalni program;

Obrazložitev

Hkrati z odločitvijo o ukrepih je treba določiti zadevno regijo. Regije ali regij za sodelovanje na programski stopnji ni mogoče določiti vnaprej. Projekti morajo biti sami zmožni določiti regijo/regije za sodelovanje.

Priporočilo 19

Člen 40, odstavek 3

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
3. Komisija sprejme odločitev čimprej po predložitvi vseh podatkov iz člena 39 s strani države članice ali organa za upravljanje.	3. Komisija sprejme odločitev čimprej najkasneje šest mesecev po predložitvi vseh podatkov iz člena 39 s strani države članice ali organa za upravljanje.

Obrazložitev

Obstajati mora časovna omejitev, kako dolgo bo morala država članica čakati na končno odločitev Komisije. Predlog spremembe se nanaša na natančnejši časovni razpored.

Priporočilo 20

Člen 41, odstavek 1

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
Organ za upravljanje lahko upravljanje in izvajanje dela operativnega programa zaupa enemu ali več posredniškim organom, ki jih določi organ za upravljanje, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi organi za razvoj ali nevladnimi organizacijami; ta zagotavlja izvajanje enega ali več operacij v skladu z določbami sporazuma med organom za upravljanje in tem organom.	Organ za upravljanje lahko upravljanje in izvajanje dela operativnega programa zaupa enemu ali več posredniškim organom, ki jih določi organ za upravljanje, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, regionalnimi organi za razvoj ali nevladnimi organizacijami; ta zagotavlja izvajanje enega ali več operacij v skladu z določbami sporazuma med organom za upravljanje in tem organom.

Obrazložitev

Primerno je posebej poudariti, da je mogoče tudi regionalnim organom zaupati upravljanje in izvajanje dela operativnega programa prek globalnih nepovratnih sredstev.

NASLOV IV

UČINKOVITOST

POGLAVJE I

Ocenjevanje

Priporočilo 21

Člen 45, odstavek 1

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

1. Strateške smernice Skupnosti, nacionalni strateški referenčni okviri in operativni programi so predmet ocenjevanja. Cilj ocenjevanja je izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in skladnosti pomoči Skladov in izvajanja operativnih programov. Ocenjuje se tudi njihov učinek glede na strateške cilje Skupnosti, na člen 158 Pogodbe in posebne strukturne težave zadevnih držav članic in regij, ob upoštevanju potreb po trajnostnem razvoju in ustrezne zakonodaje Skupnosti glede učinka na okolje in strateške okoljske presoje.

Obrazložitev

Prepoved razlikovanja in socialna vključenost sta pomembni obveznosti in cilja Evropske skupnosti in ju je treba izrecno upoštevati v ciljih za strateške smernice.

POGLAVJE II

Rezerve

Priporočilo 22

Člen 48

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

1. V sklopu letne razprave iz člena 29 bo Svet leta 2011, v skladu s postopkom iz člena 161 Pogodbe, razdelil rezervo iz člena 20 med države članice, z namenom nagrajevanja napredka, doseženega glede na prvotno stanje:

za cilj „konvergence“ na podlagi naslednjih meril:

i)	rast bruto domačega proizvoda na prebivalca, izmerjenega na NUTS ravni II glede na povprečje Skupnosti, na podlagi podatkov, dostopnih za obdobje 2004-2010;

ii)	rast stopnje zaposlenosti na NUTS ravni II, na podlagi podatkov, dostopnih za obdobje 2004-2010;

za cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ na podlagi naslednjih meril:

i)	sorazmerno regijam, ki so med letoma 2007 in 2010 porabile vsaj 50 % dodeljenih sredstev iz ESRR za dejavnosti, povezane z inovacijami, po členu 5(1) Uredbe (ES) št. […];

ii)	rast stopnje zaposlenosti na NUTS ravni II, na podlagi podatkov, dostopnih za obdobje 2004-2010.

2. Vsaka država članica, ob upoštevanju meril iz prejšnjega odstavka, zadevne zneske razdeli med operativne programe.

za cilj „konvergence“ na podlagi naslednjih meril:

i)	rast bruto domačega proizvoda na prebivalca, izmerjenega na NUTS ravni II glede na povprečje Skupnosti, na podlagi podatkov, dostopnih za obdobje 2004-2010;

ii)	rast stopnje zaposlenosti na NUTS ravni II, na podlagi podatkov, dostopnih za obdobje 2004-2010;

za cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ na podlagi naslednjih meril:

i)	sorazmerno reg ijam, ki so med letoma 2007 in 2010 porabile vsaj 50 % dodeljenih sredstev iz ESRR za dejavnosti, povezane z inovacijami, po členu 5(1) Uredbe (ES) št. […];

ii)	rast stopnje zaposlenosti na NUTS ravni II, na podlagi podatkov, dostopnih za obdobje 2004-2010.

2. Vsaka država članica, ob upoštevanju meril iz prejšnjega odstavka, zadevne zneske r azdeli med operativne programe.

1. Vsaka država članica v tesnem posvetovanju s Komisijo oceni v okviru vsakega cilja in najkasneje do 31. decembra 2010 uspešnost vsakega od svojih operativnih programov na podlagi omejenega števila kazalcev spremljanja, ki odražajo učinkovitost, upravljanje in finančno izvajanje ter merijo tematske rezultate glede na njihove specifične prvotne cilje.

Te kazalce določi država članica v tesnem posvetovanju s Komisijo, glede na podatke, ki jih posredujejo regionalne oblasti, ob upoštevanju celotnega ali dela okvirnega seznama kazalcev, ki ga je predlagala Komisija, in se opredelijo v obstoječih različnih letnih poročilih o izvajanju kot tudi v vmesnem ocenjevalnem poročilu. Za njihovo uporabo so odgovorne države članice.

2. V vmesnem obdobju in najkasneje do 31. marca 2011 Komisija v tesnem posvetovanju z zadevnimi državami članicami v okviru vsakega cilja in na podlagi predlogov vsake države članice ter ob upoštevanju njenih posebnih institucionalnih značilnosti in ustreznega programiranja dodeli odobrene pravice za prevzem obveznosti za operativne programe in njihove prednostne naloge, za katere se šteje, da so uspešni.

Obrazložitev

Menimo, da predlog Komisije o spremembi „filozofije“ in dodelitvi rezerve za kakovost in uspešnost med države članice ni ustrezen. Mislimo, da mora rezervo za kakovost in uspešnost dodeliti država članica, tako kot je to potekalo v tretjem programskem obdobju (2000-2006).

Priporočilo 23

Člen 49

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

Nacionalna izredna rezerva

1. Države članice rezervirajo 1 % letnega prispevka Strukturnega sklada za cilj „konvergence“ in 3 % letnega prispevka Strukturnega sklada za cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“, za pokrivanje nepredvidenih lokalnih ali sektorskih kriz, povezanih z gospodarskim in socialnim prestrukturiranjem ali s posledicami sprostitve trgovine.

Ta rezerva, kot dopolnilo operativnim programom, je v oporo prilagodljivosti prizadetih delavcev in ekonomski diverzifikaciji zadevnih regij.

2. Vsaka država članica predlaga posebne operativne programe za dodelitev proračunskih sredstev za celotno obdobje, da se lahko odzove na krize, omenjene v prejšnjem odstavku.

Nacionalna izredna rezerva

Ta rezerva, kot dopolnilo operativnim programom, je v oporo prilagodljivosti prizadetih delavcev in ekonomski diverzifikaciji zadevnih regij.

2. Vsaka država članica predlaga posebne operativne programe za dodelitev proračunskih sredstev za celotno obdobje, da se lahko odzove na krize, omenjene v prejšnjem odstavku.

Kakršne koli spremembe programa, ki bodo morda potrebne, se odobrijo po poenostavljenem in pospešenem postopku .

Obrazložitev

Za hiter odziv je potreben tudi precej poenostavljen in pospešen postopek za spremembo programa.

NASLOV V

FINANČNI PRISPEVEK SKLADOV

POGLAVJE I

Prispevek skladov

Priporočilo 24

Člen 50, točka d)

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

d)	stopnja zbiranja zasebnega financiranja, zlasti v javno-zasebnem partnerstvu, na zadevnih področjih.

d)	stopnja zbiranja e zasebnega financiranja, zlasti v javno-zasebnem partnerstvu, na zadevnih področjih.

Obrazložitev

Izraz „stopnja“ se nanaša na nekaj merljivega. Naslednji členi poglavja (51-53) ne opredeljujejo ničesar v zvezi s tem, kot so metode za izračun, zgornje meje itd.

Priporočilo 25

Člen 51, odstavek 2

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
Prispevek Skladov se izračuna na podlagi skupnih javnih izdatkov.	Prispevek Skladov se izračuna na podlagi skupnih javnih in zasebnih izdatkov.

Obrazložitev

OR je zaskrbljen zaradi določitve stopnje sofinanciranja Skupnosti v zvezi s skupnimi javnimi izdatki, saj bi to utegnilo zasebni sektor odvrniti od sodelovanja v programih. Zato predlaga, da se prispevek iz sklada izračuna glede na skupne nacionalne izdatke kot bistveno orodje za krepitev javno-zasebnih partnerstev.

Priporočilo 26

Člen 51, odstavek 3

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

Prispevek Skladov se določi za vsako prednostno nalogo ob upoštevanju naslednjih zgornjih mej:

a)	85 % javnih izdatkov, ki jih sofinancira Kohezijski sklad;

b)	75 % javnih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR ali ESS za operativne programe v regijah, upravičenih pod ciljem „konvergence“;

c)	50 % javnih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR ali ESS za operativne programe pod ciljem „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“;

d)	75 % javnih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR za operativne programe pod ciljem „evropskega teritorialnega sodelovanja“;

e)	stopnja sofinanciranja za posebne ukrepe, ki se financirajo iz dodatnih dodelitev za najbolj oddaljene regije iz člena 5(4), je 50 % javnih izdatkov.

Prispevek Skladov se določi za vsako prednostno nalogo ob upoštevanju naslednjih zgornjih mej:

a)	85 % javnih in zasebnih izdatkov, ki jih sofinancira Kohezijski sklad;

b)	75 % javnih in zasebnih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR ali ESS za operativne programe v regijah, upravičenih pod ciljem „konvergence“.

c)	50 % javnih in zasebnih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR ali ESS za operativne programe pod ciljem „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“;

d)	75 % javnih in zasebnih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR za operativne programe pod ciljem „evropskega teritorialnega sodelovanja“;

e)	stopnja sofinanciranja za posebne ukrepe, ki se financirajo iz dodatnih dodelitev za najbolj oddaljene regije iz člena 5(4), je 50 % javnih in zasebnih izdatkov.

Obrazložitev

V okviru Tretjega kohezijskega poročila, predloženega februarja 2004, je Evropska komisija še vedno podpirala zasebno sofinanciranje. Predlog uredbe pa zdaj predvideva izključno sofinanciranje z javnimi sredstvi. V nasprotju s tekočim obdobjem financiranja za financiranje projektov EU ne bi bilo več mogoče uporabljati zasebnih sredstev, če bi bila uredba sprejeta.

Zasebno soodgovornost bi bilo treba uvajati in ne v celoti izključiti. Takšna določba bi prizadela predvsem široka področja preventivne politike trga dela in prispevala k temu, da takšnih ukrepov ne bi več izvajali v sedanjem obsegu. Prav to področje se odlikuje po posebno visoki stopnji inovativnosti in raznolikosti javno-zasebnih partnerstvih.

Priporočilo 27

Člen 51, odstavek 4

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
4. Največji prispevek Skladov se poveča na 85 % javnih izdatkov za operativne programe pod ciljema „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ v najbolj oddaljenih regijah ter za operativne programe na odročnih grških otokih pod ciljem „konvergence“.	4. Največji prispevek Skladov se poveča na 85 % javnih izdatkov za operativne programe pod ciljema „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ v najbolj oddaljenih regijah ter za operativne programe na odročnih grških otokih pod ciljema „konvergence“ ter „regionalne konkure nčnosti in zaposlovanja“.

Obrazložitev

Glede na to, da velika večina grških otokov spada pod cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ bi bilo neupravičeno, nekonstruktivno in nepravično, da bi jih izključili.

NASLOV VI

UPRAVLJANJE, SPREMLJANJE IN NADZOR

POGLAVJE I

Sistemi za upravljanje in nadzor

Priporočilo 28

Člen 58, odstavek 7 (nov)

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija	Amandma OR
	7. Ob upoštevanju člena 57(1) se lahko med lokalnimi in regionalnimi organi, državo članico in Komisijo uporabljajo tristranski sporazumi. Ta vrsta sporazuma lahko pomaga utrjevati načelo partnerstva, saj povezuje lokalne, regionalne, državne in nadnacionalne elemente.

Obrazložitev

Če se vse strani strinjajo, bi moralo biti možno okrepiti sodelovanje na vseh ravneh s tristranskimi sporazumi. To bi moralo biti del splošne uredbe, da bi poudarili pomen lokalne in regionalne vključenosti ter partnerstva, kot je navedeno v členu 10.

NASLOV VII

FINANČNO UPRAVLJANJE

POGLAVJE I

Finančno upravljanje

ODDELEK 3

VNAPREJŠNJA PLAČILA

Priporočilo 29

Člen 81, odstavek 1

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

1. Po odločitvi Komisije o odobritvi prispevka iz Skladov za operativni program, Komisija izplača en znesek vnaprejšnjega financiranja organu, ki ga je določila država članica. To vnaprejšnje financiranje predstavlja 7 % prispevka iz Strukturnega sklada in 10,5 % prispevka iz Kohezijskega sklada za ta operativni program. Glede na razpoložljivost proračunskih sredstev se lahko porazdeli čez dve leti.

1. Po odločitvi Komisije o odobritvi prispevka iz Skladov za operativni program, Komisija izplača en znesek vnaprejšnjega financiranja organu, ki ga je določila država članica. To vnaprejšnje financiranje predstavlja 7 10,5 % prispevka iz Strukturnega sklada in 10,5 % prispevka iz Kohezijskega sklada za ta operativni program. Glede na razpoložljivost proračunskih sredstev se lahko porazdeli čez dve leti. Dve tretjini se plačata v prvem finančnem letu, preostala tretjina pa v drugem.

Obrazložitev

Povečanje deleža prispevka, ki ni zajet z ureditvijo samodejnega prenehanja obveznosti, in porazdelitev plačila upoštevata tako potrebo po tem, da bi v prvih letih izvajanja projekta dosegali bolj realističen razvoj izdatkov; ti ukrepi temeljijo na že obstoječih dogovorih v okviru Kohezijskega sklada.

NASLOV VIII

ODBORI

POGLAVJE I

Odbor za esrr, kohezijski sklad in usklajevanje sklada

Priporočilo 25

Člen 104 (dodaj novo točko)

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Amandma OR

1. Komisiji pomaga odbor za ESRR, Kohezijski sklad in usklajevanje Skladov (v nadaljevanju „odbor“).

2. Kjer je omenjen ta člen, se uporablja svetovalni postopek iz člena 3 Sklepa 1999/468/EC, v skladu z njegovim členom 7(3).

3. Kjer je omenjen ta člen, se uporablja postopek upravljanja iz člena 4 Sklepa 1999/468/EC, v skladu z njegovim členom 7(3).

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

5. EIB in EIS imenujeta predstavnika brez pravice glasovanja.

1. Komisiji pomaga odbor za ESRR, Kohezijski sklad in usklajevanje Skladov (v nadaljevanju „odbor“).

2. Kjer je omenjen ta člen, se uporablja svetovalni postopek iz člena 3 Sklepa 1999/468/EC, v skladu z njegovim členom 7(3).

3. Kjer je omenjen ta člen, se uporablja postopek upravljanja iz člena 4 Sklepa 1999/468/EC, v skladu z njegovim členom 7(3).

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

5. Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij imenujeta vsak po enega predstavnika, ki nima glasovalne pravice.

6. EIB in EIS imenujeta predstavnika brez pravice glasovanja EIB in EIS imenujeta predstavnika, ki nima glasovalne pravice.

Obrazložitev

Odbora sta sestavna dela Evropske unije, zato bi ju bilo treba jasno imenovati v okviru tesnega sodelovanja. Delovni okvir odborov, navedenih v tem členu, bi bilo treba dodatno opredeliti, kot je opredeljen v členih 47 in 48 Uredbe 1260/99. To je v skladu z načelom partnerstva.

V Bruslju, 13. aprila 2005

Predsednik

Odbora regij

Peter STRAUB

(1) UL C 318 z dne 22.12.2004, str.1.

(2) UL 2003/C 256/01.

(3) UL C 192 z dne 12.8.2002, str.53.

Top

Choose the experimental features you want to try