42010X0930(02)

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 42010X0930(02) - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 42010X0930(02)

Pravilnik št. 86 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo kmetijskih ali gozdarskih traktorjev glede ne vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav

UL L 257, 30.9.2010, p. 197–230 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/86(2)/oj

HTML

PDF

Official Journal

30.9.2010

Uradni list Evropske unije

L 257/197

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna po mednarodnem javnem pravu. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 4 k izvirni različici Pravilnika – začetek veljavnosti: 15. oktober 2008

Dopolnila 5 k izvirni različici Pravilnika – začetek veljavnosti: 24. oktober 2009

VSEBINA

PRAVILNIK

1.	Področje uporabe

2.	Opredelitev pojmov

3.	Vloga za homologacijo

4.	Homologacija

5.	Splošne specifikacije

6.	Posamezne specifikacije

7.	Sprememba in razširitev homologacije tipa vozila ali vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozilo

8.	Skladnost proizvodnje

9.	Kazni za neskladnost proizvodnje

10.	Dokončno prenehanje proizvodnje

11.	Imena in naslovi tehničnih služb, pristojnih za izvajanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa kmetijskega ali gozdarskega traktorja glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v skladu s Pravilnikom št. 86

Priloga 2 –

Primeri homologacijskih oznak

Priloga 3 –

Opredelitev pojmov v odstavkih 2.6–2.10

Priloga 4 –

Vidnost svetilk

Priloga 5 –

Smerne svetilke – geometrijska vidnost

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za vozila kategorije T (1) glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

„tip traktorja glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav“ pomeni traktorje, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih, kot so:

2.1.1

mere in zunanja oblika traktorja;

2.1.2

število in razporeditev naprav.

2.1.3

Za traktorje različnega tipa prav tako ne veljajo:

traktorji, ki se razlikujejo v značilnostih iz odstavkov 2.1.1 in 2.1.2 zgoraj, vendar ne tako, da bi to pomenilo spremembo tipa, števila, razporeditve in geometrijske vidnosti svetilk, predpisanih za zadevni tip traktorja;

traktorji z vgrajenimi neobveznimi svetilkami ali brez njih;

traktorji z vgrajenimi svetilkami, katerih namestitev je odvisna od smeri vožnje, predpisane v državi registracije;

2.2	„prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na srednjo vzdolžno ravnino traktorja;

2.3	„neobremenjen traktor“ pomeni traktor, pripravljen za vožnjo, brez neobveznih dodatkov, toda vključno s sredstvom za hlajenje, olji, gorivom, orodjem in voznikom;

2.4	„obremenjen traktor“ pomeni traktor, obremenjen do največje tehnično dovoljene mase, kot jo navede proizvajalec, ki tudi določi porazdelitev te mase med osema;

2.5

„svetilka“ pomeni napravo, načrtovano za osvetlitev cestišča (žaromet) ali oddajanje svetlobnih signalov. Za svetilke štejejo tudi svetlobne naprave zadnje registrske tablice in odsevniki;

2.5.1

„enakovredne svetilke“ pomenijo svetilke, ki imajo enako funkcijo in so odobrene v skladu s Pravilnikom št. 37 ali v skladu z enakimi zahtevami; take svetilke imajo lahko drugačne značilnosti od svetilk, vgrajenih na vozilu ob homologaciji, če izpolnjujejo zahteve tega pravilnika;

2.5.2

„samostojne svetilke“ pomenijo svetilke z ločenimi zunanjimi lečami, ločenimi svetlobnimi viri in ločenimi ohišji;

2.5.3

„združene svetilke“ pomenijo naprave z ločenimi zunanjimi lečami in ločenimi svetlobnimi viri, vendar s skupnim ohišjem;

2.5.4

„kombinirane svetilke“ pomenijo naprave z ločenimi zunanjimi lečami, vendar s skupnim svetlobnim virom in skupnim ohišjem;

2.5.5

„integrirane svetilke“ pomenijo naprave z ločenimi svetlobnimi viri (ali enim svetlobnim virom, ki deluje na različne načine), v celoti ali delno skupnimi zunanjimi lečami in skupnim ohišjem;

2.5.6

„svetilka, ki se lahko skrije“ pomeni svetilko, ki jo je mogoče delno ali v celoti skriti, kadar ni v uporabi. To je mogoče doseči s premičnim pokrovom, premikom žarometa ali na drug primeren način. Izraz „pogrezljiv“ se uporablja zlasti za svetilko, ki jo je mogoče s premikom umakniti v notranjost karoserije;

2.5.7

„spremenljive pozicijske svetilke“ pomenijo svetilke na traktorju, ki se lahko premikajo glede na traktor, ne da bi se od njega ločile;

2.5.8

„žaromet za dolgi svetlobni pramen“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča daleč pred traktorjem;

2.5.9

„žaromet za kratki svetlobni pramen“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča pred traktorjem brez povzročanja neprijetne zaslepitve ali motenja nasproti vozečim voznikom in drugim udeležencem v prometu;

2.5.10

„žaromet za meglo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za izboljšanje osvetlitve cestišča pri megli, sneženju, močnem dežju ali oblakih prahu;

2.5.11

„svetilka za vzvratno vožnjo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča za traktorjem in za opozarjanje drugih udeležencev v prometu, da traktor vozi ali namerava voziti vzvratno;

2.5.12

„smerna svetilka“ pomeni svetilko, ki jo voznik uporabi za nakazovanje drugim udeležencem v prometu, da namerava spremeniti smer vožnje v desno ali levo;

2.5.13

„varnostne utripalke“ pomenijo napravo, ki omogoča hkratno delovanje vseh smernih svetilk na traktorju, s čimer se opozori,, da traktor začasno pomeni posebno nevarnost za druge udeležence v prometu;

2.5.14

„zavorna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za nakazovanje drugim udeležencem v prometu za traktorjem, da voznik zavira;

2.5.15

„svetilka zadnje registrske tablice“ pomeni napravo, ki se uporablja za osvetlitev prostora, namenjenega za zadnjo registrsko tablico; sestavljena je lahko iz več optičnih sestavnih delov;

2.5.16

„prednja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti in širine traktorja s prednje strani;

2.5.17

„zadnja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti in širine traktorja z zadnje strani;

2.5.18

„zadnja svetilka za meglo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila od zadaj v gosti megli;

2.5.19

„parkirna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za opozarjanje na stoječ traktor brez priklopnika v strnjenem naselju. V takšnih okoliščinah zamenjuje prednjo in zadnjo pozicijsko svetilko;

2.5.20

„gabaritna svetilka“ pomeni svetilko, vgrajeno blizu skrajnega zunanjega roba, čim bliže vrhu traktorja, in namenjeno jasni označitvi skupne širine traktorja. Ta svetilka pri nekaterih traktorjih dopolnjuje prednje in zadnje pozicijske (bočne) svetilke, tako da posebej opozarja na njegovo velikost;

2.5.21

„delovni žaromet“ pomeni napravo za osvetljevanje delovnega območja ali procesa dela;

2.5.22

„odsevnik“ pomeni napravo za označevanje prisotnosti traktorja z odsevom svetlobe iz svetlobnega vira, ki ni povezan z vozilom, pri čemer je opazovalec blizu tega vira. V tem pravilniku za odsevnike ne štejejo:

odsevne registrske tablice;

druge tablice in odsevni signali, ki jih je treba uporabljati za izpolnjevanje specifikacij za uporabo pogodbenice v zvezi z določenimi kategorijami vozil ali določenimi načini uporabe.

2.6

Svetleča površina svetilke (glej Prilogo 3)

2.6.1

„Svetleča površina svetlobne naprave“ (odstavki od 2.5.8 do 2.5.11) pomeni pravokotno projekcijo celotne odprtine reflektorja na prečno ravnino. Če se površina stekla (ali stekel) svetilke razteza samo čez del odprtine žarometa, se upošteva samo projekcija tega dela. Pri žarometu za kratki svetlobni pramen je svetleča površina omejena z navidezno sledjo meje svetlo-temno na leči. Če sta reflektor in steklo nastavljiva, se uporabi srednja nastavitev;

2.6.2

„svetleča površina signalne svetilke razen odsevnika“ (odstavki od 2.5.12 do 2.5.20) pomeni pravokotno projekcijo svetilke v ravnini, ki je pravokotna na njeno referenčno os in se dotika zunanje površine oddajanja svetlobe svetilke, pri čemer je ta projekcija omejena z robovi zaslonov na tej ravnini, od katerih vsak dovoljuje samo 98 % celotne svetilnosti v smeri referenčne osi. Za določitev spodnjih, zgornjih in stranskih meja svetleče površine se uporabljajo samo zasloni z vodoravnimi ali navpičnimi robovi;

2.6.3

„svetleča površina odsevnika“ (odstavek 2.5.22) pomeni pravokotno projekcijo svetleče površine odsevnika v ravnini, ki je pravokotna na referenčno os in omejena z ravninami, ki se dotikajo zunanjih robov odsevne površine odsevnika in so vzporedne s to osjo. Za določitev spodnje, zgornje in prečne omejitve svetleče površine se uporabljajo samo navpične in vodoravne ravnine;

2.6.4

„površina sevanja“ pomeni del zunanje površine prozorne leče, ki obdaja svetlobno ali svetlobno-signalno napravo in omogoča, da sveti;

2.7	„vidna svetleča površina“ za določeno smer opazovanja pomeni pravokotno projekcijo površine sevanja na ravnino, pravokotno na smer opazovanja (glej Prilogo 3);

2.8	„referenčna os“ pomeni značilno os svetlobnega signala, ki jo proizvajalec svetilke določi za referenčno smer (H = 0°, V = 0°) pri fotometričnih meritvah in nameščanju svetilke na traktor;

2.9	„referenčno središče“ pomeni presečišče referenčne osi z zunanjo površino sevanja, ki ga določi proizvajalec svetilke;

2.10

„koti geometrijske vidnosti“ pomenijo kote, ki določajo območje najmanjšega prostorskega kota, v katerem mora biti vidna svetleča površina svetilke. To območje prostorskega kota je določeno s krogelnimi izseki, katerih središče sovpada z referenčnim središčem svetilke, ekvator pa je vzporeden s tlemi. Ti izseki so določeni glede na referenčno os. Vodoravni koti ß ustrezajo zemljepisni dolžini, navpični koti α pa zemljepisni širini. Znotraj kotov geometrijske vidnosti ne sme biti nobenih ovir za prodiranje svetlobe s katerega koli dela vidne svetleče površine svetilke, gledano iz neskončnosti. Če se meritve opravijo bliže svetilki, mora biti smer opazovanja vzporedna, da se doseže enaka točnost.

Ovire znotraj kotov geometrijske vidnosti se ne upoštevajo, če so obstajale že ob homologaciji svetilke.

Če po vgradnji svetilke kateri koli drugi sestavni del vozila zakriva kateri koli del vidne svetleče površine svetilke, se predloži dokaz, da tisti del svetilke, ki ga ne zakrivajo ovire, še vedno izpolnjuje zahteve za fotometrične vrednosti, predpisane za homologacijo naprave kot optične enote (glej pojasnjevalno sliko spodaj);

Pojasnjevalna slika

2.11

„Skrajni zunanji rob“ na vsaki strani traktorja pomeni ravnino, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino traktorja in sovpada z njegovim stranskim zunanjim robom, pri tem pa se ne upoštevajo štrleči deli:

2.11.1

pnevmatik blizu stične točke s tlemi in priključkov za manometre za tlak v pnevmatikah;

2.11.2

kakršnih koli naprav proti zdrsavanju, ki so lahko nameščene na kolesih;

2.11.3

vzvratnih ogledal;

2.11.4

bočnih smernih svetilk, gabaritnih svetilk, prednjih in zadnjih pozicijskih (bočnih) svetilk, parkirnih svetilk in bočnih odsevnikov;

2.11.5

carinskih plomb, pritrjenih na traktor, in naprav za zavarovanje takšnih plomb;

2.12	„skupna širina“ pomeni razdaljo med navpičnima ravninama, opredeljenima v odstavku 2.11 zgoraj;

2.13

„posamična svetilka“ pomeni kombinacijo dveh ali več svetilk, enakih ali ne, z isto funkcijo in barvo, če tvorijo napravo, katere projekcija skupnih svetlečih površin, ki oddajajo svetlobo, na dani prečni ravnini zavzame 60 % ali več območja najmanjšega pravokotnika, očrtanega projekciji svetlečih površin teh svetilk, pod pogojem, da je takšna kombinacija homologirana kot posamična svetilka, kadar je homologacija zahtevana.

Ta možna kombinacija se ne uporablja za žaromete za dolgi svetlobni pramen in žaromete za kratki svetlobni pramen ter žaromete za meglo ali bočne odsevnike;

2.14

„dve svetilki ali sodo število svetilk“ pomeni eno površino, ki oddaja svetlobo v obliki traku ter se, postavljena simetrično na vzdolžno srednjo ravnino traktorja, razteza na vsaki strani najmanj 400 mm do skrajnega zunanjega roba traktorja in je dolga najmanj 800 mm. Osvetlitev takšne površine zagotavljata najmanj dva svetlobna vira, nameščena čim bližje njenim koncem. Svetlečo površino lahko sestavljajo številni drug poleg drugega postavljeni elementi, če projekcije več posameznih svetlečih površin na isti prečni ravnini zavzamejo najmanj 60 % območja najmanjšega pravokotnika, očrtanega projekciji teh posameznih svetlečih površin;

2.15	„razdalja med dvema svetilkama“, obrnjenima v isto smer, pomeni razdaljo med pravokotnima projekcijama obrisov obeh svetlečih površin na ravnino, pravokotno na zadevno smer, kakor je opredeljeno v skladu s primerom iz odstavka 2.6;

2.16	„neobvezna svetilka“ pomeni svetilko, katere vgradnja je prepuščena presoji proizvajalca;

2.17	„kontrola delovanja“ pomeni kontrolno napravo, ki kaže, ali vključena naprava deluje pravilno ali ne;

2.18	„kontrola vključitve“ pomeni kontrolno napravo, ki kaže, da je bila naprava vklopljena, ne pa tudi, ali deluje pravilno ali ne;

2.19	„barva svetlobe, ki jo oddaja naprava“. Za ta pravilnik veljajo opredelitve barve oddane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki so veljale ob vložitvi vloge za homologacijo tipa.

3. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1	Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na vgradnjo svetilk vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se v treh izvodih priložijo naslednji dokumenti in podatki:

3.2.1

opis tipa vozila glede na točke iz odstavkov 2.1.1 do 2.1.3 zgoraj; navesti je treba enoznačno označen tip vozila;

3.2.2

seznam naprav, ki jih proizvajalec določi za sklop svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav; seznam lahko vključuje več tipov naprav za vsako funkcijo, poleg tega pa lahko seznam za vsako funkcijo vključuje dodatno oznako „ali enakovredne naprave“.

3.2.3

grafični prikaz svetlobnih in signalnih naprav v celoti, ki prikazuje razporeditev različnih naprav na vozilu;

3.2.4

risbo ali risbe posamezne svetilke, na katerih je prikazana svetleča površina iz odstavka 2.6 zgoraj.

3.3	Tehnični službi, ki opravlja homologacijske preskuse, se predloži neobremenjeno vozilo s celotno svetlobno in signalno opremo, ki predstavlja tip vozila v postopku homologacije.

4. HOMOLOGACIJA

4.1	Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve Pravilnika glede vseh svetilk, navedenih na seznamu, se homologacija za ta tip vozila podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli številka homologacije. Prvi dve števki (trenutno 00 za Pravilnik v izvirni obliki ) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila ali istemu tipu vozila z opremo, ki ni navedena na seznamu iz odstavka 3.2.2 zgoraj, ob upoštevanju določb iz odstavka 7 tega pravilnika.

4.3	Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na vsakem vozilu, ki je skladen s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, se na vidno in zlahka dostopno mesto, opredeljeno na homologacijskem certifikatu, namesti mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številka pravilnika in številka homologacije ter dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija, v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku.

4.6	Homologacijska oznaka se namesti v bližino podatkovne tablice, ki jo je namestil proizvajalec, ali nanjo.

4.7	Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.8	V Prilogi 2 k temu pravilniku sta prikazana primera homologacijske oznake.

5. SPLOŠNE ZAHTEVE

5.1 Svetlobne in svetlobno-signalne naprave morajo biti vgrajene tako, da pri običajnih pogojih uporabe ter kljub tresljajem, ki so jim morda izpostavljene, ohranijo značilnosti, določene v tem pravilniku, in da traktor izpolnjuje zahteve tega pravilnika. Še zlasti je treba izključiti možnost nenamernega spreminjanja nastavitve svetilk.

5.1.1

Traktorji morajo biti opremljeni z električnimi konektorji, da omogočajo uporabo snemljivih svetlobno-signalnih naprav. Še zlasti morajo biti traktorji opremljeni z vtičnico, ki ustreza standardu ISO 1724 (1980) (Električne vezave za vozila s 6- ali 12-voltnimi električnimi napravami, ki se uporabljajo posebej na osebnih motornih vozilih in lahkih priklopnih vozilih ali prikolicah), ISO 1185 (1975) (Električne vezave med vlečnimi in priklopnimi vozili s 24-voltnimi električnimi sistemi, ki se uporabljajo za mednarodne komercialne prevoze). Pri uporabi standarda ISO 1185 (1975) se kontakt 2 uporabi le za zadnjo pozicijsko (bočno) svetilko in gabaritno svetilko na levi strani.

5.2 Žarometi, opisani v odstavkih 2.5.8, 2.5.9 in 2.5.10, morajo biti vgrajeni tako, da jih je mogoče preprosto pravilno usmeriti.

5.3 Pri vseh svetlobno-signalnih napravah mora biti referenčna os svetilke, pritrjene na traktor, vzporedna z ravnino tal traktorja na cesti in z vzdolžno ravnino traktorja. V vsaki smeri je dovoljena toleranca ±3°. Poleg tega morajo biti izpolnjena vsa posebna navodila za vgradnjo, ki jih je določil proizvajalec.

5.4 Kadar ni posebnih navodil, se višina in usmeritev svetilk preverita, ko neobremenjen traktor stoji na ravni vodoravni površini.

5.5 Kadar ni posebnih zahtev, morajo svetilke, ki so v paru:

5.5.1

biti nameščene na traktor simetrično glede na srednjo vzdolžno ravnino;

5.5.2

biti simetrične druga na drugo glede na srednjo vzdolžno ravnino;

5.5.3

imeti iste kolorimetrične značilnosti; in

5.5.4

imeti zelo podobne fotometrične značilnosti.

5.6 Pri traktorjih z asimetrično zunanjo obliko morajo biti zahteve iz odstavkov 5.5.1 in 5.5.2 čim bolj izpolnjene. Te zahteve so izpolnjene, če je oddaljenost svetilk od srednje vzdolžne ravnine enaka in isto velja tudi za oddaljenost od tal.

5.7 Svetilke z različnimi funkcijami so lahko samostojne ali združene, kombinirane oziroma integrirane v eno napravo, če vsaka taka svetilka izpolnjuje zahteve, ki veljajo zanjo.

5.8 Največja oddaljenost od tal se meri od najvišje točke svetleče površine, najmanjša pa od najnižje točke. Pri žarometih za kratki svetlobni pramen se najmanjša višina od tal meri od najnižjega roba odsevnika.

5.9 Kadar ni posebnih zahtev, ne sme utripati nobena druga svetilka razen smernih svetilk in varnostnih utripalk.

5.10 Pred vozilom ne sme biti vidna nobena rdeča svetloba, za njim pa razen svetilke za vzvratno vožnjo ali delovnih žarometov ne sme biti vidna nobena bela svetloba.

Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, če:

5.10.1

za vidnost rdeče svetlobe spredaj: rdeča svetilka ne sme biti neposredno vidna opazovalcu, ki se giblje v območju 1 na prečni ravnini 25 m pred traktorjem (glej Prilogo 4, slika 1);

5.10.2

za vidnost bele svetlobe zadaj: bela svetilka ne sme biti neposredno vidna opazovalcu, ki se giblje v območju 2 na prečni ravnini 25 m za traktorjem (glej Prilogo 4, slika 2).

5.10.3

Območji opazovanja 1 in 2 sta vsako v svoji ravnini omejeni:

5.10.3.1

po višini z vodoravnima ravninama, ki sta 1 m oziroma 2,2 m nad tlemi;

5.10.3.2

po širini z dvema navpičnima ravninama, ki v smeri naprej oziroma nazaj ter navzven glede na vzdolžno srednjo ravnino traktorja tvorita kot 15° in potekata skozi presečišče (ali presečišča) navpičnih ravnin, vzporednih z vzdolžno srednjo ravnino traktorja, ki omejujeta skupno širino traktorja, ko je nastavljen širok kolotek.

Če je presečišč več, se za območje 1 izbere tisto, ki je najbolj spredaj, za območje 2 pa tisto, ki je najbolj zadaj.

5.11 Električna vezava mora biti takšna, da je prednje in zadnje pozicijske (bočne) svetilke, gabaritne svetilke, če so, in svetilke zadnje registrske tablice mogoče vklopiti in izklopiti samo sočasno.

To ne velja, če se prednje in zadnje pozicijske (bočne) svetilke uporabljajo kot parkirne svetilke.

5.12 Električne vezave morajo biti takšne, da žarometov za dolgi in žarometov za kratki svetlobni pramen ter prednjih žarometov za meglo in zadnjih svetilk za meglo ni mogoče vklopiti, če niso vklopljene tudi svetilke iz odstavka 5.11. Ta zahteva ne velja za žaromete za dolgi in žaromete za kratki svetlobni pramen, če se uporabljajo za svetlobna opozorila, ki vključujejo prekinjeno delovanje v kratkih razmikih pri žarometih za kratki svetlobni pramen ali prekinjeno delovanje pri žarometih za dolgi svetlobni pramen ali izmenično delovanje žarometov za kratki in žarometov za dolgi svetlobni pramenom v kratkih razmikih.

Funkcijo kontrole vključitve lahko opravljajo naprave za kontrolo delovanja.

5.13 Svetilke, ki se lahko skrijejo

5.13.1

Skrivanje svetilk je prepovedano z izjemo žarometov za dolgi in žarometov za kratki svetlobni pramen, žarometov za meglo in svetilk iz odstavka 5.14.1.

5.13.2

Če pride do okvare iz odstavka 5.13.2.1, ki se pojavi sama ali skupaj z eno od okvar iz odstavka 5.13.2.2, mora svetlobna naprava ostati v položaju za uporabo.

5.13.2.1

Izpad električne energije za premikanje svetilk.

5.13.2.2

Naključna prekinitev električnega napajalnega tokokroga, uhajavi tok, napaka v elektromagnetih, napake v hidravličnem ali pnevmatičnem vodu, Bowdenovih potegih, zvijavih vodih ali drugih sestavnih delih, ki upravljajo ali prenašajo energijo za vklop naprave za skrivanje.

5.13.3

V primeru okvare naprave za upravljanje skrivanja ali drugih napak iz odstavkov 5.13.2.1 in 5.13.2.2. zgoraj mora biti mogoče skrito svetlobno napravo premakniti v položaj za uporabo brez uporabe orodja.

5.13.4

Električno nastavljive svetlobne naprave mora biti mogoče premakniti v položaj za uporabo in jih vklopiti z eno samo napravo za upravljanje, pri čemer ne sme biti izključena možnost njihove premaknitve v položaj za uporabo brez vklopa. Vendar pa se pri združenih žarometih za dolgi svetlobni pramen in žarometov za kratki svetlobni pramen zgoraj navedena naprava za upravljanje zahteva samo za vklop žarometov za kratki svetlobni pramen.

5.13.5

Z vozniškega sedeža ne sme biti mogoče namerno ustaviti gibanja vklopljenih žarometov za dolgi svetlobni pramen, preden dosežejo položaj za uporabo. Če med premikanjem žarometov obstaja nevarnost zaslepitve drugih udeležencev v prometu, se smejo vklopiti šele, ko dosežejo končni položaj.

5.13.6

Električno nastavljiva svetlobna naprava mora pri temperaturah od –30 °C do +50 °C doseči popolnoma odprt položaj v treh sekundah od začetka delovanja upravljalnega elementa.

5.14 Svetilke s spremenljivim položajem

5.14.1

Položaj smernih svetilk, prednjih in zadnjih pozicijskih (bočnih) svetilk ter zavornih svetilk se lahko spreminja, če:

5.14.1.1

te svetilke ostanejo pritrjene na traktor, ko se njihov položaj spremeni;

5.14.1.2

se te svetilke lahko zaskočijo v položaju, ki ga zahtevajo prometne razmere. Zaskočenje mora biti samodejno.

5.15 barve svetilk (3) iz tega pravilnika so:

žaromet za dolgi svetlobni pramen	:	bela ali selektivno rumena
žaromet za kratki svetlobni pramen	:	bela ali selektivno rumena
žaromet za meglo	:	bela ali selektivno rumena (Konvencija o cestnem prometu iz leta 1968, Priloga 5, dodatek, opomba 3)
svetilka za vzvratno vožnjo	:	bela
smerna svetilka	:	oranžna
varnostne utripalke	:	oranžna
zavorna svetilka	:	rdeča
svetilka zadnje registrske tablice	:	bela
prednja pozicijska (bočna) svetilka	:	bela (selektivno rumena je dovoljena, če je ta svetilka integrirana v selektivno rumeni žaromet za dolgi svetlobni pramen)
zadnja pozicijska (bočna) svetilka	:	rdeča
zadnja svetilka za meglo	:	rdeča
parkirna svetilka	:	bela spredaj, rdeča zadaj, oranžna, če je integrirana v smerne svetilke
gabaritna svetilka	:	bela spredaj, rdeča zadaj
delovni žaromet	:	ni zahteve
zadnji odsevniki	:	rdeča
bočni odsevniki, netrikotni	:	oranžna

Opredelitev barv svetilk mora biti v skladu z opredelitvijo iz Priloge 5 h Konvenciji o cestnem prometu (1968).

5.16 Vsak traktor, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, mora biti opremljen z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami:

5.16.1

žarometi za kratki svetlobni pramen (odstavek 6.2);

5.16.2

smernimi svetilkami (odstavek 6.5);

5.16.3

varnostnimi utripalkami (odstavek 6.6);

5.16.4

prednjo pozicijsko (bočno) svetilko (odstavek 6.8);

5.16.5

zadnjo pozicijsko (bočno) svetilko (odstavek 6.9);

5.16.6

zadnjim odsevnikom, netrikotnim (odstavek 6.14);

5.16.7

zavorno svetilko (odstavek 6.7);

5.16.8

gabaritno svetilko (odstavek 6.12) za traktorje, ki niso širši od 2,1 m. Pri vseh drugih traktorjih je ta svetilka prepovedana.

5.17 Traktor je lahko dodatno opremljen z naslednjimi svetlobno-signalnimi napravami:

5.17.1

žarometom za dolgi svetlobni pramen (odstavek 6.1);

5.17.2

žarometom za meglo (odstavek 6.3);

5.17.3

svetilko za vzvratno vožnjo (odstavek 6.4)

5.17.4

zadnjo svetilko za meglo (odstavek 6.10)

5.17.5

parkirno svetilko (odstavek 6.11)

5.17.6

delovnim žarometom (odstavek 6.13)

5.17.7

bočnimi odsevniki, netrikotnimi (odstavek 6.15)

5.18 Vse svetlobne in svetlobno-signalne naprave iz odstavkov 5.16 in 5.17 zgoraj se vgradijo v skladu z ustreznimi zahtevami iz odstavka 6 tega pravilnika.

5.19 Vgradnja katerih koli drugih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, razen naprav iz odstavkov 5.16 in 5.17 zgoraj, je za namene homologacije tipa prepovedana. Ta določba pa pogodbenici ne preprečuje, da zahteva ali prepove:

5.19.1

homologiran tip posebne varnostne svetilke ali

5.19.2

ustrezno svetlobno napravo za zadnjo registrsko tablico, če obstaja, in če se zahteva, da je osvetljena.

6. POSAMEZNE ZAHTEVE

6.1

ŽAROMET ZA DOLGI SVETLOBNI PRAMEN

6.1.1

ŠTEVILO

Dva ali štirje.

6.1.2

NAMESTITEV

Ni posebnih zahtev.

6.1.3

RAZPOREDITEV:

6.1.3.1

PO ŠIRINI

Zunanji robovi svetleče površine nikakor ne smejo biti bližje skrajnemu zunanjemu robu traktorja kot zunanji robovi svetleče površine žarometov za kratki svetlobni pramen.

6.1.3.2

PO VIŠINI

Ni posebnih zahtev.

6.1.3.3

PO DOLŽINI

Čim bližje prednjemu delu traktorja, vendar pa svetloba žarometov ne sme motiti voznika niti neposredno niti posredno prek vzvratnih ogledal in/ali drugih odsevnih površin traktorja.

6.1.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Vidnost svetleče površine vključno z vidnostjo na območjih, za katera se zdi, da niso osvetljena v obravnavani smeri opazovanja, je treba zagotoviti na stožčastem prostoru, ki ga določajo linije, izhajajoče iz oboda svetleče površine in z referenčno osjo žarometa oklepajo kot najmanj 5°.

6.1.5

USMERITEV

Naprej. Ne glede na naprave, potrebne za ohranitev pravilne nastavitve, se lahko, kadar sta vgrajena dva para žarometov, en par, ki ga sestavljata žarometa, delujoča le kot žarometa za dolgi svetlobni pramen, suka okoli osi zelo blizu navpičnici odvisno od zasuka volana.

6.1.6

JE LAHKO „ZDRUŽEN“

z žarometom za kratki svetlobni pramen in drugimi prednjimi svetilkami.

6.1.7

NE SME BITI „KOMBINIRAN“

s katero koli drugo svetilko.

6.1.8

JE LAHKO „INTEGRIRAN“

z žarometom za kratki svetlobni pramen, razen če se žaromet za dolgi svetlobni pramen obrača v odvisnosti od zasuka volana; s prednjo pozicijsko (bočno) svetilko; s prednjim žarometom za meglo; s parkirno svetilko.

6.1.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Žarometi za dolgi svetlobni pramen se lahko vklopijo sočasno ali v parih. Pri preklopu s kratkega svetlobnega pramena na dolgi svetlobni pramen mora biti vklopljen vsaj en par žarometov za dolgi svetlobni pramen. Pri preklopu z dolgega svetlobnega pramena na kratki svetlobni pramen se morajo sočasno izklopiti vsi žarometi za dolgi svetlobni pramen.

Žarometi za kratki svetlobni pramen lahko ostanejo vklopljeni sočasno z žarometi za dolgi svetlobni pramen.

6.1.10

KONTROLA VKLJUČITVE

Obvezna.

6.1.11

DRUGE ZAHTEVE

Največja skupna svetilnost žarometov za dolgi svetlobni pramen, ki jih je mogoče vklopiti sočasno, ne sme presegati 225 000 cd. Največja svetilnost se izračuna s seštevanjem posameznih največjih svetilnosti, izmerjenih ob homologaciji tipa, in navedenih na ustreznih certifikatih o homologaciji.

6.2

ŽAROMETI ZA KRATKI SVETLOBNI PRAMEN

6.2.1

ŠTEVILO

Dva ali štirje – glej odstavek 6.2.3.2.1).

6.2.2

NAMESTITEV

Ni posebnih zahtev.

6.2.3

RAZPOREDITEV:

6.2.3.1

PO ŠIRINI

Ni posebnih zahtev.

6.2.3.2

VIŠINA NAD TLEMI

če sta nameščena samo dva žarometa za kratki svetlobni pramen:

najmanj 500 mm

največ 1 200 mm

Ta razdalja se lahko poveča na 1 500 mm, če višine 1 200 mm ni mogoče upoštevati zaradi konstrukcije in se upoštevajo pogoji uporabe traktorja in njegove delovne opreme;

6.2.3.2.1

pri traktorjih, opremljenih s prednjim tritočkovnim priključnim drogovjem, se poleg svetilk iz odstavka 6.2.3.2 dovolita dva žarometa za kratki svetlobni pramen na višini do 3 000 mm, če so električne vezave takšne, da obeh parov žarometov za kratki svetlobni pramen ni mogoče vklopiti sočasno.

6.2.3.3

PO DOLŽINI

Čim bližje prednjemu delu traktorja, vendar pa svetloba žarometov ne sme motiti voznika niti neposredno niti posredno prek vzvratnih ogledal in/ali drugih odsevnih površin traktorja.

6.2.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Določata jo kota α in β, kakor sta opredeljena v odstavku 2.10.

α= 15° navzgor in 10° navzdol,

β= 45° navzven in 5° navznoter.

V tem polju mora biti vidna skoraj vsa svetleča površina žarometa.

Navzočnost delov ali drugih kosov opreme v bližini žarometa ne sme povzročati učinkov, ki motijo druge udeležence v prometu.

6.2.5

USMERITEV

Usmeritev žarometa za kratki svetlobni pramen se ne sme spreminjati v odvisnosti od zasuka volana.

6.2.5.1

Če je višina žarometa za kratki svetlobni pramen enaka ali večja kot 500 mm ter enaka ali manjša kot 1 200 mm, mora biti mogoče kratki svetlobni pramen znižati za vrednost med 0,5 in 4 %.

6.2.5.2

Če je višina žarometa za kratki svetlobni pramen večja od 1 200, vendar ne presega 1 500 mm, se meja 4 % iz odstavka 6.2.5.1 poveča na 6 %; v odstavku 6.2.3.2.1 navedeni žarometi za kratki svetlobni pramen morajo biti postavljeni tako, da je, merjeno 15 m od žarometa, vodoravna črta, ki ločuje osvetljeno območje od neosvetljenega, na višini, enaki polovici razdalje med tlemi in središčem žarometa.

6.2.6

SO LAHKO „ZDRUŽENI“

z žarometom za dolgi svetlobni pramen in drugimi prednjimi svetilkami.

6.2.7

NE SMEJO BITI „KOMBINIRANI“

z nobeno drugo svetilko.

6.2.8

SO LAHKO INTEGRIRANI

z žarometom za dolgi svetlobni pramen, razen če se usmeritev spreminja s sukanjem krmila;

z drugimi prednjimi svetilkami.

6.2.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Naprava za preklop na kratki svetlobni pramen mora hkrati izklopiti vse žaromete za dolgi svetlobni pramen.

Žarometi za kratki svetlobni pramen lahko ostanejo vklopljeni hkrati z žarometi za dolgi svetlobni pramen.

6.2.10

KONTROLA VKLJUČITVE

Ni obvezna.

6.2.11

DRUGE ZAHTEVE

Zahteve iz odstavka 5.5.2 ne veljajo za žaromete za kratki svetlobni pramen.

Žarometi za kratki svetlobni pramen, ki se uporabljajo za glavni žaromet za kratki svetlobni pramen (kot je določeno v Pravilniku št. 48) in imajo skupni ciljni svetlobni tok, ki presega 2 000 lumnov, so prepovedani.

6.3

ŽAROMET ZA MEGLO

6.3.1

ŠTEVILO

Dva

6.3.2

NAMESTITEV

Ni posebnih zahtev.

6.3.3

RAZPOREDITEV

6.3.3.1

PO ŠIRINI

Ni posebnih zahtev.

6.3.3.2

PO VIŠINI

Najmanj 250 mm nad tlemi.

Nobena točka na vidni svetleči površini ne sme biti višje od najvišje točke na vidni svetleči površini žarometa za kratki svetlobni pramen.

6.3.3.3

PO DOLŽINI

Čim bližje prednjemu delu traktorja, vendar pa svetloba žarometov ne sme motiti voznika niti neposredno niti posredno prek vzvratnih ogledal in/ali drugih odsevnih površin traktorja.

6.3.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Določata jo kota α in β, kakor sta opredeljena v odstavku 2.10.

α= 5° navzgor in navzdol;

β= 45° navzven in 5° navznoter.

6.3.5

USMERITEV

Usmeritev žarometov za meglo se ne sme spreminjati v odvisnosti od zasuka volana.

Usmerjeni morajo biti naprej in nasproti vozečim voznikom in drugim udeležencem v prometu ne smejo povzročati neprijetne zaslepitve ali motenja.

6.3.6

JE LAHKO„ZDRUŽEN“

z drugimi prednjimi svetilkami.

6.3.7

NE SME BITI „KOMBINIRAN“

z drugimi prednjimi svetilkami.

6.3.8

JE LAHKO INTEGRIRAN

z žarometom za dolgi svetlobni pramen, ki se ne obrača v odvisnosti od zasuka volana, če ima vozilo štiri žaromete za dolgi svetlobni pramen.

s prednjimi pozicijskimi (bočnimi) svetilkami in parkirnimi svetilkami.

6.3.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Žaromete za meglo mora biti mogoče vklopiti in izklopiti neodvisno od žarometov za dolgi svetlobni pramen in žarometov za kratki svetlobni pramen ter obratno.

6.3.10

„KONTROLA VKLJUČITVE“

Ni obvezna.

6.4

SVETILKA ZA VZVRATNO VOŽNJO

6.4.1

ŠTEVILO

Ena ali dve.

6.4.2

NAMESTITEV

Ni posebnih zahtev.

6.4.3

RAZPOREDITEV

6.4.3.1

PO VIŠINI

Najmanj 250 mm in največ 1 200 mm nad tlemi.

6.4.3.2

PO ŠIRINI

Ni posebnih zahtev.

6.4.3.3

PO DOLŽINI

Ni posebnih zahtev.

6.4.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Določata jo kota α in β, kakor sta opredeljena v odstavku 2.10.

α= 15° navzgor in 5° navzdol;

β= 45° na desno in na levo, če je vgrajena samo ena svetilka;

β= 45° navzven in 30° navznoter, če sta vgrajeni dve svetilki.

6.4.5

USMERITEV

Nazaj.

6.4.6

JE LAHKO „ZDRUŽENA“

s katero koli drugo zadnjo svetilko.

6.4.7

NE SME BITI „KOMBINIRANA“

z drugimi svetilkami.

6.4.8

NE SME BITI INTEGRIRANA

z drugimi svetilkami.

6.4.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Svetilka se lahko prižge ali ostane prižgana samo, če je vklopljena vzvratna prestava in če:

je prižgan motor;

ali je ena od naprav za upravljanje zagona in ustavitve motorja v položaju, v katerem motor lahko deluje.

6.4.10

OPOZORILNA NAPRAVA

Ni obvezna.

6.5

SMERNA SVETILKA (GLEJ GRAFIČNI PRIKAZ, PRILOGA 5).

6.5.1

ŠTEVILO

Število naprav mora biti takšno, da omogoča oddajanje signalov, ki ustrezajo eni od namestitev iz odstavka 6.5.2.

6.5.2

NAMESTITEV

„A“ Dve prednji smerni svetilki (kategorija 1),

Dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2).

Ti svetilki sta lahko samostojni, združeni ali kombinirani.

„B“ Dve prednji smerni svetilki (kategorija 1),

Dve bočni smerni svetilki (kategorija 5),

Dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2).

Prednji in bočni svetilki sta lahko samostojni, združeni ali kombinirani.

„C“ Dve prednji smerni svetilki (kategorija 1),

Dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2).

Dve bočni smerni svetilki (kategorija 5) v nekaterih primerih, kot je določeno v odstavku 6.5.3.3.

„D“ Dve prednji smerni svetilki (kategorija 1),

Dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2).

Namestitev „A“ je dovoljena samo na traktorjih, katerih skupna dolžina ne presega 4,60 m in pri katerih razdalja med zunanjimi robovi svetleče površine ni večja od 1,60 m.

Namestitve „B“, „C“ in „D“ veljajo za vse traktorje.

Število, razporeditev in vodoravna vidnost smernih svetilk je takšna, da kaže na vsaj eno od spodaj opredeljenih namestitev. Koti vidnosti na grafičnih prikazih so šrafirani; prikazani koti so minimalne vrednosti, ki so lahko presežene; vsi koti vidnosti so merjeni od središča svetleče površine.

6.5.3

RAZPOREDITEV

6.5.3.1

PO ŠIRINI

Razen pri kategoriji 1 pri smernih svetilkah namestitve „C“ rob svetleče površine, ki je najbolj oddaljen od srednje vzdolžne ravnine traktorja, ne sme biti oddaljen več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba traktorja. Razdalja med notranjimi robovi obeh svetlečih površin para svetilk mora biti najmanj 500 mm. Pri prednjih smernih svetilkah mora biti svetleča površina oddaljena najmanj 40 mm od svetleče površine žarometov za kratki svetlobni pramen ali žarometov za meglo, če so ti vgrajeni.

Krajša razdalja je dovoljena, če je svetilnost v smeri referenčne osi smerne svetilke enaka vsaj 400 cd.

6.5.3.2

PO VIŠINI

Nad tlemi

najmanj 500 mm za smerne svetilke kategorije 5,

najmanj 400 mm za smerne svetilke kategorij 1 in 2,

običajno največ 1 900 mm za vse kategorije.

Če zaradi konstrukcije traktorja ni mogoče upoštevati te največje oddaljenosti od tal, je lahko najvišja točka svetleče površine na višini 2 300 mm za smerne svetilke kategorije 5, za svetilke kategorij 1 in 2 namestitve „A“, za svetilke kategorije 1 namestitve „B“; za svetilke kategorij 1 in 2 drugih namestitev je ta točka lahko na višini 2 100 mm.

6.5.3.3

PO DOLŽINI

Razdalja med referenčnim središčem svetleče površine smerne svetilke kategorije 1 (namestitev „B“) in prečno ravnino, ki označuje prednjo mejo skupne dolžine traktorja, običajno ne sme presegati 1 800 mm. Če zaradi konstrukcije traktorja ni mogoče upoštevati najmanjših kotov vidnosti, se ta razdalja lahko poveča na 2 600 mm.

Pri namestitvi „C“ se smerne svetilke kategorije 5 zahtevajo samo, če je vzdolžna razdalja med referenčnimi središči smernih svetilk kategorij 1 in 2 večja od 6 m.

6.5.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Vodoravni koti: Glej grafične prikaze namestitve.

Pri namestitvah „B“ in „C“ se ne sme prekoračiti vrednosti 5°, določene za mrtvi kot vidnosti za zadnjo bočno smerno svetilko. Ta vrednost se lahko poveča na 10°, če ni mogoče upoštevati meje 5°.

Pri namestitvi „D“ se lahko vrednost 10°, določena za notranji kot vidnosti prednje smerne svetilke, zmanjša na 3° za traktorje s skupno širino največ 1 400 mm.

Navpični koti: 15° nad in pod vodoravno ravnino.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 10° v primeru bočnih smernih svetilk namestitev „B“ in „C“, če so manj kot 1 900 mm nad tlemi. Enako velja za smerne svetilke kategorije 1 namestitev „B“ in „D“.

6.5.5

USMERITEV

Če je proizvajalec svetilk določil posebne zahteve za vgradnjo, jih je treba upoštevati.

6.5.6

JE LAHKO „ZDRUŽENA“

z eno ali več svetilkami, ki ne smejo biti skrite.

6.5.7

NE SME BITI „KOMBINIRANA“

z drugo svetilko razen v skladu z namestitvami iz odstavka 6.5.2.

6.5.8

JE LAHKO INTEGRIRANA

samo s parkirno svetilko, ampak samo v primeru smernih svetilk kategorije 5.

6.5.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Smerne svetilke se vklapljajo neodvisno od drugih svetilk. Vse smerne svetilke na isti strani traktorja se vklapljajo in izklapljajo z eno napravo za upravljanje in utripajo sočasno.

6.5.10

OPOZORILNA NAPRAVA ZA DELOVANJE

Obvezna za vse smerne svetilke, ki niso neposredno vidne vozniku. Lahko je vidna, zvočna ali oboje.

Če je vidna, je to utripajoča lučka, ki ob okvari katere od teh smernih svetilk, razen bočnih smernih svetilk, ugasne ali ostane prižgana brez utripanja ali pa utripa z opazno spremenjeno frekvenco. Če je samo zvočna, je jasno slišna in ob okvari katere koli od teh smernih svetilk opazno spremeni svojo frekvenco.

Če je traktor opremljen za vleko priklopnika, mora imeti vgrajeno posebno vidno opozorilno napravo za delovanje smernih svetilk na priklopniku, razen kadar že opozorilna naprava vlečnega vozila omogoča ugotovitev okvare katere koli smerne svetilke v tako sestavljeni kombinaciji vozil.

6.5.11

DRUGE ZAHTEVE

Svetilka oddaja utripajočo svetlobo s frekvenco 90 ± 30 utripov na minuto. Svetilke prvič zasvetijo najkasneje eno sekundo po vklopu naprave za upravljanje smernih svetilk in prvič ugasnejo najkasneje eno sekundo in pol po tem vklopu.

Če ima traktor dovoljenje za vleko priklopnika, se pri vklopu naprave za upravljanje svetlobno-signalne naprave na traktorju vklopijo tudi smerne svetilke na priklopniku.

V primeru okvare ene od smernih svetilk, razen pri kratkem stiku, morajo druge smerne svetilke utripati naprej, frekvenca utripanja v takem stanju pa je lahko drugačna od predpisane.

6.6

VARNOSTNE UTRIPALKE

6.6.1

ŠTEVILO

Kot je določeno v ustreznih rubrikah odstavka 6.5

6.6.2

NAMESTITEV

6.6.3

RAZPOREDITEV

6.6.3.1

PO ŠIRINI

6.6.3.2

PO VIŠINI

6.6.3.3

PO DOLŽINI

6.6.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

6.6.5

USMERITEV

6.6.6

SO LAHKO/NE SMEJO BITI ZDRUŽENE

6.6.7

SO LAHKO/NE SMEJO BITI „KOMBINIRANE“

6.6.8

SO LAHKO/NE SMEJO BITI INTEGRIRANE

6.6.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Varnostne utripalke se upravljajo z ločeno napravo, ki omogoča sočasno utripanje vseh smernih svetilk.

6.6.10.

KONTROLA VKLJUČITVE

Utripajoča opozorilna lučka, ki lahko deluje skupaj z opozorilnimi napravami iz odstavka 6.5.10.

6.6.11

DRUGE ZAHTEVE

Kot so določene v odstavku 6.5.11 Če je traktor opremljen za vleko priklopnika, lahko naprava za upravljanje varnostnih utripalk vklopi tudi smerne svetilke na priklopniku. Varnostne utripalke morajo delovati tudi, če je naprava za zagon in ustavitev motorja v položaju, v katerem motorja ni mogoče zagnati.

6.7

ZAVORNA SVETILKA

6.7.1

ŠTEVILO

Dve

6.7.2

NAMESTITEV

Ni posebnih zahtev.

6.7.3

RAZPOREDITEV

6.7.3.1

PO ŠIRINI

Najmanj 500 mm narazen. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina traktorja manj kot 1 400 mm.

6.7.3.2

PO VIŠINI

Nad tlemi: najmanj 400 mm in največ 1 900 mm, ali največ 2 100 mm, če konstrukcija vozila onemogoča vgradnjo pod mejo 1 900 mm.

6.7.3.3

PO DOLŽINI

Ni posebnih zahtev.

6.7.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Vodoravni kot: 45° navzven in navznoter.

Navpični kot: 15° nad in pod vodoravno ravni.

Vendar se lahko navpični kot pod vodoravno ravnino zmanjša na 10°, če je svetilka vgrajena manj kot 1 500 mm nad tlemi, in na 5°, če je svetilka vgrajena manj kot 750 mm nad tlemi.

6.7.5

USMERITEV

Proti zadnjemu delu vozila.

6.7.6

JE LAHKO„ZDRUŽENA“

z eno ali več zadnjimi svetilkami.

6.7.7

NE SME BITI „KOMBINIRANA“

z nobeno drugo svetilko.

6.7.8

JE LAHKO INTEGRIRANA

z zadnjo pozicijsko (bočno) svetilko in parkirno svetilko.

6.7.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Svetilka zasveti med zaviranjem.

6.7.10

OPOZORILNA NAPRAVA ZA DELOVANJE

Ni obvezna. Če je vgrajena, je to neutripajoča opozorilna lučka, ki zasveti ob okvari zavornih svetilk.

6.7.11

DRUGE ZAHTEVE

Svetilnost zavornih svetilk je opazno večja od svetilnosti zadnjih pozicijskih (bočnih) svetilk.

6.8

PREDNJA POZICIJSKA (BOČNA) SVETILKA

6.8.1

ŠTEVILO

Dve ali štiri (glej odstavek 6.8.3.2).

6.8.2

NAMESTITEV

Ni posebnih zahtev.

6.8.3

RAZPOREDITEV

6.8.3.1

PO ŠIRINI

Od vzdolžne srednje ravnine traktorja najbolj oddaljena točka svetleče površine je oddaljena največ 400 mm od skrajnega zunanjega roba traktorja.

Razdalja med notranjimi robovi obeh svetlečih površin svetilk je najmanj 500 mm.

6.8.3.2

PO VIŠINI

Najmanj 400 mm in največ 1 900 mm nad tlemi ali največ 2 100 mm nad tlemi, če oblika karoserije onemogoča vgradnjo svetilke pod zgoraj predpisano mejo 1 900 mm.

Pri traktorjih, opremljenih s prednjim tritočkovnim drogovjem za priklop opreme, ki lahko zastira obvezne prednje pozicijske (bočne) svetilke, se lahko vgradita dve dodatni prednji pozicijski (bočni) svetilki na višini največ 3 000 mm.

6.8.3.3

PO DOLŽINI

Ni zahtev, če so svetilke usmerjene naprej in so upoštevani koti geometrijske vidnosti iz odstavka 6.8.4.

6.8.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Vodoravni kot:

Za prednji pozicijski (bočni) svetilki: 10° navznoter in 80° navzven. Vendar pa se kot 10° lahko zmanjša na 5°, če oblika karoserije ne omogoča upoštevanja kota 10°. Pri traktorjih s skupno širino, ki ne presega 1 400 mm, se ta kot lahko zmanjša na 3°, če oblika karoserije ne omogoča upoštevanja kota 10°.

Navpični kot:

15° nad in pod vodoravno ravnino. Vendar se navpični kot pod vodoravno ravnino lahko zmanjša na 10°, če je višina svetilke manj kot 1 900 mm nad tlemi, in na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm nad tlemi.

6.8.5

USMERITEV

Naprej.

6.8.6

JE LAHKO„ZDRUŽENA“

s katero koli drugo prednjo svetilko.

6.8.7

NE SME BITI „KOMBINIRANA“

z drugimi svetilkami.

6.8.8

JE LAHKO INTEGRIRANA

s katero koli drugo prednjo svetilko.

6.8.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Ni posebnih zahtev.

6.8.10

OPOZORILNA NAPRAVA

Obvezna. Ta opozorilna naprava je neutripajoča. Opozorilna naprava ni potrebna, če se osvetlitev armaturne plošče lahko vključi le hkrati s prednjimi pozicijskimi (bočnimi) svetilkami.

6.9

ZADNJA POZICIJSKA (BOČNA) SVETILKA

6.9.1

ŠTEVILO

Dve

6.9.2

NAMESTITEV

Ni posebnih zahtev.

6.9.3

RAZPOREDITEV

6.9.3.1

PO ŠIRINI

Od vzdolžne srednje ravnine traktorja najbolj oddaljena točka svetleče površine ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba traktorja.

Razdalja med notranjimi robovi obeh svetlečih površin svetilk je najmanj 500 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, kadar je skupna širina traktorja manj kot 1 400 mm.

6.9.3.2

PO VIŠINI

Najmanj 400 mm in največ 1 900 mm nad tlemi (v izjemnih primerih največ 2 100 mm, če vgradnja svetilke ni mogoča pod zgoraj predpisano mejo 1 900 mm).

6.9.3.3

PO DOLŽINI

Ni posebnih zahtev.

6.9.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Vodoravni kot:

Za zadnji pozicijski (bočni) svetilki:

ali 45° navznoter in 80° navzven

ali 80° navznoter in 45° navzven.

Navpični kot:

15° nad in pod vodoravno ravnino. Kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 10°, če je višina svetilke manj kot 1 500 mm nad tlemi, in na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm nad tlemi.

6.9.5

USMERITEV

Nazaj.

6.9.6

JE LAHKO„ZDRUŽENA“

s katero koli drugo zadnjo svetilko.

6.9.7

JE LAHKO „KOMBINIRANA“

s svetilko zadnje registrske tablice.

6.9.8

JE LAHKO INTEGRIRANA

z zavornimi svetilkami, zadnjo svetilko za meglo ali parkirno svetilko.

6.9.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Ni posebnih zahtev.

6.9.10

KONTROLA VKLJUČITVE

Mora biti kombinirana s kontrolo vključitve prednjih pozicijskih (bočnih) svetilk. Ta opozorilna naprava je neutripajoča. Opozorilna naprava ni potrebna, če se osvetlitev armaturne plošče lahko vključi le hkrati s prednjimi pozicijskimi (bočnimi) svetilkami.

6.10

ZADNJA SVETILKA ZA MEGLO

6.10.1

ŠTEVILO

Ena ali dve.

6.10.2

NAMESTITEV

Mora izpolnjevati pogoje geometrijske vidnosti.

6.10.3

RAZPOREDITEV

6.10.3.1

PO ŠIRINI

Če je vgrajena le ena zadnja svetilka za meglo, mora biti na vzdolžni srednji ravnini traktorja ali na nasprotni strani vzdolžne srednje ravnine vozila v smeri vožnje, kot je predpisana v državi registracije. V vseh primerih je razdalja med zadnjo svetilko za meglo in zavorno svetilko več kot 100 mm.

6.10.3.2

PO VIŠINI

Najmanj 250 mm in največ 1 900 mm nad tlemi ali največ 2 100 mm nad tlemi, če oblika karoserije onemogoča vgradnjo pod mejo 1 900 mm.

6.10.3.3

PO DOLŽINI

Ni posebnih zahtev.

6.10.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Vodoravni kot: 25° navznoter in navzven.

Navpični kot: 5° nad in pod vodoravno ravnino.

6.10.5

USMERITEV

Nazaj.

6.10.6

JE LAHKO„ZDRUŽENA“

s katero koli drugo zadnjo svetilko.

6.10.7

NE SME BITI „KOMBINIRANA“

z drugimi svetilkami.

6.10.8

JE LAHKO INTEGRIRANA

z zadnjima pozicijskima (bočnima) svetilkama ali parkirno svetilko.

6.10.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Zadnja svetilka za meglo lahko deluje le, če so vklopljeni žarometi za kratki ali dolgi svetlobni pramen in žarometi za meglo ali kombinacija obojega. Zadnja svetilka za meglo po vklopu lahko deluje skupaj z žarometi za dolgi svetlobni pramen, žarometi za kratki svetlobni pramen in žarometi za meglo. Ko se zadnja svetilka za meglo vklopi, je z napravo za upravljanje žarometov za dolgi in kratki svetlobni pramen ne sme biti mogoče izklopiti.

Če je vgrajen žaromet za meglo, mora biti zadnjo svetilko za meglo mogoče izklopiti neodvisno od žarometa za meglo.

6.10.10

KONTROLA VKLJUČITVE

Obvezna. Samostojna opozorilna lučka s stalno svetilnostjo.

6.11

PARKIRNA SVETILKA

6.11.1

ŠTEVILO

Odvisno od namestitve.

6.11.2

NAMESTITEV

Dve prednji in dve zadnji svetilki ali po ena svetilka na vsaki strani.

6.11.3

RAZPOREDITEV

6.11.3.1

PO ŠIRINI

Od vzdolžne srednje ravnine traktorja najbolj oddaljena točka svetleče površine ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba traktorja. Pri paru svetilk morata biti svetilki tudi simetrični na vzdolžno srednjo ravnino traktorja.

6.11.3.2

PO VIŠINI

Najmanj 400 mm in največ 1 900 mm nad tlemi (največ 2 100 mm nad tlemi, če oblika karoserije onemogoča vgradnjo pod mejo 1 900 mm).

6.11.3.3

PO DOLŽINI

Ni posebnih zahtev.

6.11.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Vodoravni kot: 45° navzven, naprej in nazaj.

Navpični kot: 15° nad in pod vodoravno ravnino.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 10°, če je višina svetilke manj kot 1 900 mm nad tlemi, in na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm nad tlemi.

6.11.5

USMERITEV

Takšna, da svetilke izpolnjujejo zahteve glede vidnosti naprej in nazaj.

6.11.6

JE LAHKO„ZDRUŽENA“

s katero koli drugo svetilko.

6.11.7

NE SME BITI „KOMBINIRANA“

z drugimi svetilkami.

6.11.8

JE LAHKO INTEGRIRANA

Spredaj s prednjimi pozicijskimi (bočnimi) svetilkami, žarometi za kratki svetlobni pramen, žarometi za dolgi svetlobni pramen in žarometi za meglo.

Zadaj z zadnjimi pozicijskimi (bočnimi) svetilkami, zavornimi svetilkami in zadnjimi svetilkami za meglo.

S smernimi svetilkami kategorije 5.

6.11.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Vezava mora biti takšna, da je mogoče parkirne svetilke na isti strani traktorja prižgati neodvisno od katerih koli drugih svetilk.

6.11.10

OPOZORILNA NAPRAVA

Ni obvezna. Če je vgrajena, je ne sme biti mogoče zamenjati z opozorilno napravo za pozicijske (bočne) svetilke.

6.11.11

DRUGE ZAHTEVE

Funkcijo te svetilke lahko opravljajo tudi hkrati prižgane prednje in zadnje pozicijske (bočne) svetilke na eni strani traktorja.

6.12

GABARITNA SVETILKA

6.12.1

ŠTEVILO

Dve, vidni s sprednje strani, in dve, vidni z zadnje strani.

6.12.2

NAMESTITEV

Ni posebnih zahtev.

6.12.3

RAZPOREDITEV

6.12.3.1

PO ŠIRINI

Čim bliže skrajnega zunanjega roba traktorja.

6.12.3.2

PO VIŠINI

Na največji višini, združljivi z zahtevami v zvezi s širino ter simetrijo svetilk.

6.12.3.3

PO DOLŽINI

Ni posebnih zahtev.

6.12.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Vodoravni kot: 80° navzven.

Navpični kot: 5° nad in 20° pod vodoravno ravnino.

6.12.5

USMERITEV

Takšna, da svetilke izpolnjujejo zahteve glede vidnosti naprej in nazaj.

6.12.6

JE LAHKO„ZDRUŽENA“

6.12.7

NE SME BITI „KOMBINIRANA“

z drugimi svetilkami.

6.12.8

NE SME BITI INTEGRIRANA

6.12.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Ni posebnih zahtev.

6.12.10

OPOZORILNA NAPRAVA

Obvezna.

6.12.11

DRUGE ZAHTEVE

Če so izpolnjeni vsi drugi pogoji, sta lahko svetilka, vidna s sprednje strani, in svetilka, vidna z zadnje strani, na isti strani traktorja lahko vključeni v eno napravo. Položaj gabaritne svetilke glede na ustrezno pozicijsko (bočno) svetilko je takšen, da je razdalja med projekcijami najbližje ležečih točk svetlečih površin obeh svetilk na prečno navpično ravnino najmanj 200 mm.

6.13

DELOVNI ŽAROMET

6.13.1

ŠTEVILO

6.13.2

NAMESTITEV

6.13.3

RAZPOREDITEV

Ni posebnih zahtev.

6.13.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

6.13.5

USMERITEV

6.13.6

NE SME BITI „ZDRUŽEN“

6.13.7

NE SME BITI „KOMBINIRAN“

z nobeno drugo svetilko.

6.13.8

NE SME BITI INTEGRIRAN

6.13.9

ELEKTRIČNA VEZAVA

Ta žaromet se lahko upravlja neodvisno od drugih svetilk.

6.13.10

OPOZORILNA NAPRAVA

Obvezna.

6.14

ZADNJI ODSEVNIK, NETRIKOTNI

6.14.1

ŠTEVILO

Dva ali štirje.

6.14.2

NAMESTITEV

Ni posebnih zahtev.

6.14.3

RAZPOREDITEV

6.14.3.1

PO ŠIRINI

Če v odstavku 6.14.4.1 ni drugače določeno, od vzdolžne srednje ravnine traktorja najbolj oddaljena točka svetleče površine ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba traktorja. Razdalja med notranjimi robovi odsevnikov je najmanj 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, kadar je skupna širina traktorja manj kot 1 300 mm.

6.14.3.2

PO VIŠINI

Če v odstavku 6.14.4.1 ni drugače določeno, najmanj 400 mm in največ 900 mm nad tlemi. Vendar pa se lahko zgornja meja poveča na največ 1 200 mm, če odsevnikov ni mogoče vgraditi pod višino 900 mm brez pritrdilnih elementov, ki se lahko preprosto poškodujejo ali zvijejo.

6.14.3.3

PO DOLŽINI

Ni posebnih zahtev.

6.14.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Vodoravni kot: 30° navznoter in navzven.

Navpični kot: 15° nad in pod vodoravno ravnino.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina odsevnika manj kot 750 mm nad tlemi.

6.14.4.1

Če ni mogoče upoštevati zgornjih zahtev glede razporeditve in vidnosti, se lahko vgradijo štirje odsevniki v skladu z naslednjimi zahtevami za vgradnjo:

6.14.4.1.1

dva odsevnika morata biti vgrajena na največji višini 900 mm nad tlemi. Vendar pa se lahko zgornja meja poveča na največ 1 200 mm, če odsevnika ni mogoče vgraditi pod višino 900 mm brez pritrdilnih elementov, ki se lahko preprosto poškodujejo ali zvijejo.

Razdalja med notranjimi robovi odsevnikov je najmanj 300 mm, navpični kot vidnosti nad vodoravno ravnino pa 15°.

6.14.4.1.2

Druga dva odsevnika sta največ 2 100 mm nad tlemi in izpolnjujeta zahteve iz odstavka 6.14.3.1.

6.14.5

USMERITEV

Nazaj.

6.14.6

JE LAHKO„ZDRUŽEN“

s katero koli drugo svetilko.

6.14.7

DRUGE ZAHTEVE

Svetleča površina odsevnika ima lahko dele, skupne z vidno svetlečo površino katere koli druge svetilke na zadnjem delu.

6.15

BOČNI ODSEVNIKI, NETRIKOTNI

6.15.1

ŠTEVILO

Dva ali štirje.

6.15.2

NAMESTITEV

Eden ali dva na vsaki strani traktorja, kadar je skupna dolžina traktorja manjša ali enaka 6 m. Dva na vsaki strani traktorja, če je skupna dolžina traktorja večja od 6 m. Odsevna površina mora biti nameščena v navpični ravnini (največji odklon 10°) vzporedno z vzdolžno osjo vozila.

6.15.3

RAZPOREDITEV

6.15.3.1

PO ŠIRINI

Ni posebnih zahtev.

6.15.3.2

PO VIŠINI

Najmanj 400 mm in največ 900 mm nad tlemi. Vendar pa se lahko zgornja meja poveča na največ 1 200 mm, če odsevnikov ni mogoče vgraditi pod višino 900 mm brez pritrdilnih elementov, ki se lahko preprosto poškodujejo ali zvijejo.

6.15.3.3

PO DOLŽINI

En odsevnik ne sme biti oddaljen več kot 3 m od skrajne sprednje točke traktorja, isti odsevnik ali drugi odsevnik pa ne sme biti več kot 3 m oddaljen od skrajne zadnje točke traktorja.

Razdalja med dvema odsevnikoma na isti strani traktorja ne sme presegati 6 m.

6.15.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

Vodoravni kot: 20° naprej in nazaj.

Navpični kot: 10° nad in pod vodoravno ravnino.

Vendar se lahko navpični kot pod vodoravno ravnino zmanjša na 5°, če je višina odsevnika manj kot 750 mm.

6.16

SVETLOBNA NAPRAVA ZADNJE REGISTRSKE TABLICE

6.16.1

ŠTEVILO

Tolikšna, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico.

6.16.2

NAMESTITEV

6.16.3

RAZPOREDITEV

6.16.3.1

PO ŠIRINI

6.16.3.2

PO VIŠINI

6.16.3.3

PO DOLŽINI

6.16.4

GEOMETRIJSKA VIDNOST

6.16.5

USMERITEV

6.16.6

JE LAHKO„ZDRUŽENA“

z eno ali več zadnjimi svetilkami.

6.16.7

JE LAHKO „KOMBINIRANA“

z zadnjimi pozicijskimi (bočnimi) svetilkami.

6.16.8

NE SME BITI INTEGRIRANA

s katero koli drugo svetilko.

6.16.9

OPOZORILNA NAPRAVA

Ni obvezna. Če je vgrajena, njeno funkcijo opravlja opozorilna naprava, predpisana za prednje in zadnje pozicijske (bočne) svetilke.

6.16.10

ELEKTRIČNA VEZAVA

Naprava zasveti le hkrati z zadnjimi pozicijskimi (bočnimi) svetilkami.

7. SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA ALI VGRADNJE SVETLOBNIH IN SVETLOBNO-SIGNALNIH NAPRAV V VOZILO

7.1

Vsaka sprememba tipa vozila, vgradnje svetlobnih ali svetlobno-signalnih naprav v vozilo ali seznama iz odstavka 3.2.2 zgoraj se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo za ta tip vozila. Organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele nobenega večjega škodljivega vpliva in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

7.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

7.2	Potrditev ali zavrnitev homologacije se po postopku iz odstavka 4.3. zgoraj z opredelitvijo sprememb sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3	Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, tej razširitvi dodeli serijsko številko in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

8. SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1	Vsako vozilo s homologacijsko oznako, kot je predpisana v tem pravilniku, ustreza homologiranemu tipu vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav in glede na njihove značilnosti.

8.2	Za preverjanje skladnosti, kot je predpisana v odstavku 8.1 zgoraj, se na serijsko izdelanih vozilih s homologacijsko oznako, ki jo zahteva ta pravilnik, izvede zadostno število naključnih kontrol.

9. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1	Homologacija, ki se podeli za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve iz odstavka 8.1 zgoraj niso izpolnjene, ali če predloženo vozilo (ali vozila) ne opravi(-jo) preskusa iz odstavka 8 zgoraj.

9.2	Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije dokončno preneha proizvajati tip vozila, za katerega je bila podeljena homologacija v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov pošljejo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in se jim pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

(1) Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3), (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bila nazadnje spremenjena s Spremembo 4).

(2) 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto) ter 56 za Črno goro. Nadaljnje številčne oznake se drugim državam dodelijo v kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih pogojev za homologacijo in vzajemnem priznavanju homologacije za opremo in dele motornih vozil, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

(3) Merjenje kromatskih koordinat svetlobe, ki jo oddajajo svetilke, ni sestavni del tega pravilnika.

PRILOGA 1

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

PRILOGA 2

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(Glej odstavek 4.4 tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na kmetijski ali gozdarski traktor, pomeni, da je bil zadevni tip traktorja glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom št. 86. Številka homologacije pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 86 v njegovi izvirni obliki.

VZOREC B

(Glej odstavek 4.5 tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na kmetijski ali gozdarski traktor, pomeni, da je bil zadevni tip traktorja homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s pravilnikoma št. 86 in 33 (1). Številke homologacije pomenijo, da je bil ob podelitvi homologacije Pravilnik št. 86 v svoji izvirni obliki, Pravilnik št. 33 pa je že vseboval serijo sprememb 02.

(1) Druga številka je navedena samo kot primer.

PRILOGA 3

OPREDELITEV POJMOV IZ ODSTAVKOV 2.6– 2.10