PRILOGA 1

DOKUMENTACIJA ZA ECE-HOMOLOGACIJO

Del 1

Vzorci opisnih listov

Del 2

---

(1)  Neustrezno črtati.

(2)  Pri zgibnih vozilih navedite število sedežev v vsakem togem delu.

(3)  Če je vozilo opremljeno za prevoz invalidskih vozičkov, tu navesti največje število, ki se lahko prevaža. Če je število potnikov odvisno od števila invalidskih vozičkov, ki se prevažajo, navedite dovoljene kombinacije sedečih in stoječih potnikov ter potnikov na invalidskih vozičkih.

PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(glej odstavek 4.4 tega pravilnika)

VZOREC B

(glej odstavek 4.5 tega pravilnika)

VZOREC C

(glej odstavek 4.4.3 tega pravilnika)

---

(1)  Ta številka je navedena le kot primer.

PRILOGA 3

ZAHTEVE, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSA VOZILA

1.-6.   (rezervirano)

7.   ZAHTEVE

7.1   Splošno

7.1.1   Če je vozniški prostor brez strehe, mora voznik imeti posebno zaščito pred močnim vetrom, nenadnim prahom, močnim dežjem itd.

7.2   Mase in mere

7.2.1   Vozila izpolnjujejo zahteve iz Priloge 11.

7.2.2   Prostor, ki je na voljo potnikom

7.2.2.1   Skupna površina S0, ki je na voljo potnikom, se izračuna tako, da se od skupne površine poda vozila odšteje:

7.2.2.1.1

površina vozniškega prostora;

7.2.2.1.2

površina stopnic pri vratih in površina vseh drugih stopnic z globino, manjšo od 300 mm, ter površina, ki jo med delovanjem zavzemajo vrata in njihov mehanizem;

7.2.2.1.3

površina vsakega dela, nad katerim je svetla višina manjša od 1 350 mm, merjeno od poda, brez upoštevanja dovoljenega vdora v prostor iz odstavkov 7.7.8.6.3 in 7.7.8.6.4 Pri vozilih razreda A ali B se ta mera lahko zmanjša na 1 200 mm;

7.2.2.1.4

površina katerega koli dela vozila, ki po odstavku 7.9.4 ni dostopna potnikom;

7.2.2.1.5

površina katerega koli prostora, namenjenega izključno prevozu blaga ali prtljage, ki ni dostopen potnikom;

7.2.2.1.6

površina, ki je potrebna za zagotavljanje neoviranega delovnega prostora pri čajni kuhinji;

7.2.2.1.7

površina poda, ki jo zavzemajo stopnišče, polstopnišče, notranje stopnišče ali površina vsake stopnice.

7.2.2.2   Površina S1, ki je na voljo stoječim potnikom (samo v primeru vozil razreda A, I in II, v katerih je dovoljen prevoz stoječih potnikov), se izračuna tako, da se od S0 odšteje:

7.2.2.2.1

površina vseh delov poda, kjer naklon presega največje dovoljene vrednosti, določene v odstavku 7.7.6;

7.2.2.2.2

površina vseh delov, ki stoječemu potniku niso dostopni, če so vsi sedeži zasedeni, razen sklopnih sedežev;

7.2.2.2.3

površina vseh predelov, kjer je svetla višina nad podom manjša od višine prehoda, določene v odstavku 7.7.5.1 (ročaji se v zvezi s tem ne upoštevajo);

7.2.2.2.4

površina pred prečno navpično ravnino, ki poteka skozi sredino površine vozniškega sedeža (v najbolj nazaj pomaknjeni legi);

7.2.2.2.5

površina 300 mm pred vsemi sedeži, ki niso sklopni, razen v primeru prečno usmerjenega sedeža, se ta vrednost lahko zmanjša na 225 mm. V primeru spremenljive razporeditve sedežev pred katerim koli sedežem, kadar se uporablja, glej odstavek 7.2.2.4.

7.2.2.2.6

katera koli površina, ki ni izključena z določbami odstavkov 7.2.2.2.1 do 7.2.2.2.5 in na katero ni mogoče položiti pravokotnika velikosti 400 mm × 300 mm;

7.2.2.2.7

pri vozilih razreda II površina, kjer stanje ni dovoljeno;

7.2.2.2.8

pri dvonivojskih vozilih vse površine na zgornjem nivoju;

7.2.2.2.9

površina prostora za invalidski voziček, če velja za zasedenega z uporabnikom invalidskega vozička, glej odstavek 7.2.2.4.

7.2.2.2.10

površina prostora za invalidski voziček, namenjena izključno uporabnikom invalidskih vozičkov.

7.2.2.3   V vozilu mora biti število sedežev (P), ki niso sklopni sedeži in ustrezajo zahtevam iz odstavka 7.7.8. Če je vozilo razreda I, II ali A, mora biti število sedežev na vsakem nivoju najmanj enako številu kvadratnih metrov poda na tem nivoju, ki je na voljo potnikom in morebitni posadki, zaokroženemu navzdol na najbližje celo število; to število je lahko pri vozilih razreda I, razen pri zgornjem nivoju, zmanjšano za 10 odstotkov.

7.2.2.4   Pri vozilu, opremljenem s spremenljivo razporeditvijo sedežev, se površina, ki je na voljo stoječim potnikom (S1), in določbe odstavka 3.3.1 Priloge 11 ustrezno določijo za vsakega od naslednjih pogojev:

7.2.2.4.1

zasedejo se vsi razpoložljivi sedeži, nato preostala površina za stoječe potnike, in če še ostane prostor, prostori za invalidske vozičke;

7.2.2.4.2

zasedejo se vsa razpoložljiva stojišča, nato preostali sedeži, ki so na voljo sedečim potnikom, in če še ostane prostor, prostori za invalidske vozičke;

7.2.2.4.3

zasedejo se vsi razpoložljivi prostori za invalidske vozičke, nato preostala površina za stoječe potnike in potem preostali sedeži, ki so na voljo za uporabo.

7.2.3   Označevanje vozil

7.2.3.1   V vozniškem prostoru se na mestu, ki ga voznik s svojega sedeža jasno vidi, zagotovi prostor za oznake iz odstavka 3.3 Priloge 11.

7.2.3.1.1

največje število sedežev, za katere je vozilo zasnovano;

7.2.3.1.2

največje število morebitnih stojišč, za katere je vozilo zasnovano;

7.2.3.1.3

največje število morebitnih invalidskih vozičkov, za katere je vozilo zasnovano.

7.2.3.2   (rezervirano)

7.2.3.3   (rezervirano)

7.2.3.3.1

masa prtljage, ki se lahko prevaža, če je vozilo obremenjeno z največjim številom potnikov in posadke ter ne presega največje tehnično dovoljene mase ali dovoljene obremenitve katere koli osi. Ta vključuje maso prtljage: 7.2.3.3.1.1 v prostorih za prtljago (masa B, odstavek 7.4.3.3.1 Priloge 11); 7.2.3.3.1.2 na strehi, če je opremljena za prevoz prtljage (masa BX, odstavek 7.4.3.3.1 Priloge 11).

7.3   Trdnost nadgradnje

7.3.1   Nadgradnje vseh enonivojskih vozil razredov II in III morajo izpolnjevati zahteve iz Pravilnika št. 66.

7.4   Preskus stabilnosti

7.4.1   Stabilnost vozila mora biti takšna, da ne preseže točke, v kateri se vozilo prevrne, če se površina, na kateri stoji vozilo, nagne izmenično na obe strani pod kotom 28 stopinj glede na horizontalo.

7.4.2   Za namene zgornjega preskusa mora imeti vozilo maso, ki ustreza masi vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, kot je opisano v odstavku 2.18 tega pravilnika, ob naslednjih dodatnih pogojih:

7.4.2.1

Na vsak potniški sedež (na zgornjem nivoju samo v primeru dvonivojskih vozil) se postavijo obremenitve, enake vrednosti Q (kot je določeno v odstavku 3.2.3.2.1 Priloge 11). Če je enonivojsko vozilo namenjeno stoječim potnikom ali ima člana posadke, ki ne sedi, morajo biti težišča obremenitev Q ali 75 kg, ki jim ustrezajo, enakomerno porazdeljena na območju za stoječe potnike ali člane posadke na višini 875 mm. Če je dvonivojsko vozilo namenjeno za uporabo s članom posadke, ki ne sedi, se težišče mase 75 kg, ki ustreza njegovi masi, namesti na prehod na zgornjem nivoju na višini 875 mm. Če je vozilo opremljeno za prevoz prtljage na strehi, se na streho pritrdi enakomerno porazdeljena masa (BX), ki ni manjša od tiste, ki jo je navedel proizvajalec v skladu z odstavkom 3.2.3.2.1 Priloge 11, in ustreza takšni prtljagi. V drugih prostorih za prtljago ni prtljage.

7.4.2.2

Če ima vozilo spremenljivo razporeditev sedežev, spremenljivo razporeditev stojišč ali je zasnovano za prevoz enega ali več invalidskih vozičkov, so glede na katero koli območje prostora za potnike, ki se spremeni, obremenitve iz odstavka 7.4.2.1 ustrezajo večji od naslednjih vrednosti: (a) masi števila sedečih potnikov, ki lahko zasedajo to območje, vključno z maso snemljivih sedežev ali (b) masi, ki ustreza številu stoječih potnikov, ki lahko zasedejo to območje, ali (c) masi invalidskih vozičkov in njihovih uporabnikov, ki lahko zasedajo to območje, pri skupni masi po 250 kg na višini 500 mm nad podom v središču vsakega prostora za invalidski voziček ali (d) masi sedečih in stoječih potnikov ter uporabnikov invalidskih vozičkov in kombinaciji le-teh, ki lahko zasedajo to območje.

7.4.3   Višina katere koli stopnice, ki se uporablja za preprečevanje bočnega zdrsa kolesa vozila na napravi za preskušanje nagibanja, ne sme biti večja od dveh tretjin razdalje med površino, na kateri vozilo stoji pred nagibanjem, in tistim delom platišča tega kolesa, ki je najbližje površini, ko je vozilo obremenjeno v skladu z odstavkom 7.4.2.

7.4.4   Med preskusom se deli vozila, ki naj se ne bi stikali med seboj pri običajni uporabi vozila, med seboj ne smejo stikati in noben del se ne sme poškodovati ali premakniti.

7.4.5   Kot druga možnost se lahko z računsko metodo dokaže, da se vozilo ne bo prevrnilo pod pogoji, opisanimi v odstavkih 7.4.1 in 7.4.2. Takšen izračun upošteva naslednje parametre:

7.4.5.1

mase in mere;

7.4.5.2

višino težišča;

7.4.5.3

trdoto vzmeti;

7.4.5.4

navpično in vodoravno vzmetnost pnevmatik;

7.4.5.5

značilnosti uravnavanja zračnega tlaka v zračnih vzmeteh;

7.4.5.6

položaj središča vrtenja;

7.4.5.7

torzijsko trdnost karoserije. Metoda izračuna je opisana v Dodatku 1 k tej prilogi.

7.5   Zaščita pred nevarnostjo požara

7.5.1   Prostor za vgradnjo motorja

7.5.1.1   V prostoru za vgradnjo motorja se ne sme uporabljati vnetljiva zvočna izolacija ali material, ki se lahko prepoji z gorivom, mazivom ali drugo gorljivo snovjo, razen če je prekrit z neprepustnim slojem.

7.5.1.2   Z ustrezno razporeditvijo prostora za vgradnjo motorja ali zagotovitvijo odvodnih odprtin se sprejmejo previdnostni ukrepi, da se čim bolj prepreči kopičenje goriva, mazalnega olja ali drugih gorljivih snovi v katerem koli delu prostora za vgradnjo motorja.

7.5.1.3   Med prostor za vgradnjo motorja ali kateri koli drug vir toplote (kot je naprava, namenjena absorbiranju energije, ki se sprošča pri dolgi vožnji navzdol, npr. retarder, ali naprava za ogrevanje notranjosti karoserije, razen naprave, ki deluje s kroženjem tople vode) in ostali del vozila se vgradi pregrada iz materiala, odpornega proti vročini. Vsi pritrdilni elementi, spojke, tesnila itd., uporabljeni v povezavi s pregrado, morajo biti ognjevzdržni.

7.5.1.4   V prostoru za potnike se lahko zagotovi ogrevalna naprava, ki ne deluje na vročo vodo, če je material ohišja odporen proti temperaturam, ki jih ustvarja naprava, če ne sprošča strupenih hlapov in je nameščena tako, da za nobenega potnika ni verjetno, da se dotakne katere koli vroče površine.

7.5.1.5   Pri vozilih, ki imajo motor za vozniškim prostorom, mora biti le-ta opremljen z alarmnim sistemom, ki voznika z zvočnim in vidnim signalom opozori na previsoko temperaturo v prostoru za motor in v vseh prostorih, kjer so grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja.

7.5.1.5.1

Alarmni sistemi morajo biti zasnovani tako, da zaznajo temperaturo v prostoru za motor in v vseh prostorih, kjer so grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja, ki presega temperaturo, ki nastaja pri običajnem delovanju.

7.5.1.5.2

Šteje se, da je odstavek 7.5.1.5.1 izpolnjen, če se spremlja presežna temperatura v naslednjih območjih prostora za motor in v vseh prostorih, kjer so grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja: 7.5.1.5.2.1 območja, v katerih lahko vnetljive tekočine (tekočine ali plini) v primeru puščanja pridejo v stik z izpostavljenimi sestavnimi deli, npr. s tlačnim polnilnikom ali izpušnim sistemom, vključno s sestavnimi deli, vgrajenimi v motor, katerih delovna temperatura je enaka ali višja od temperature vžiga vnetljivih tekočin (tekočine ali plina); in 7.5.1.5.2.2 območja, v katerih lahko vnetljive tekočine (tekočine ali plini) v primeru puščanja pridejo v stik z zaščitenimi sestavnimi deli, npr. s samostojno grelno napravo, katerih delovna temperatura je enaka ali višja od temperature vžiga vnetljivih tekočin (tekočine ali plina); in 7.5.1.5.2.3 območja, v katerih lahko vnetljive tekočine (tekočine ali plini) v primeru puščanja pridejo v stik s sestavnimi deli, npr. z alternatorjem, katerih temperatura je v primeru okvare lahko enaka ali višja od temperature vžiga vnetljivih tekočin (tekočine ali plina).

7.5.1.5.3

Alarmni sistem se mora aktivirati vedno, ko se uporabi naprava za zagon motorja, in ostati aktiviran do uporabe naprave za zaustavitev motorja, ne glede na položaj vozila.

7.5.2   Električna oprema in ožičenje

7.5.2.1   Vsi kabli morajo biti dobro izolirani ter vsi kabli in električna oprema morajo vzdržati temperaturne in vlažnostne razmere, ki so jim izpostavljeni. V prostoru za vgradnjo motorja se posebna pozornost nameni njihovi primernosti za prenašanje temperature okolja in vplivov vseh mogočih onesnaževalcev.

7.5.2.2   Skozi noben kabel, uporabljen v električnem tokokrogu, ne sme teči močnejši tok od tistega, ki je sprejemljiv za tak kabel, ob upoštevanju načina namestitve in najvišje temperature prostora.

7.5.2.3   Vsak električni tokokrog, ki napaja opremo, razen zaganjača, tokokroga vžiga (prisilni vžig), žarilnih svečk, naprave za zaustavitev motorja, napajalnega elementa in negativnega pola na akumulatorju, mora vključevati varovalko ali prekinjalo. Tokokrogi, ki napajajo druge porabnike, so vseeno lahko varovani s skupno varovalko ali skupnim prekinjalom, če vsota njihovega nazivnega toka ne presega moči varovalke ali prekinjala. V primeru multipleksiranja mora proizvajalec tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, na zahtevo predložiti vse ustrezne tehnične informacije.

7.5.2.4   Vsi kabli morajo biti dobro zaščiteni in varno pritrjeni tako, da jih ni mogoče poškodovati s presekanjem, obrabo ali drgnjenjem.

7.5.2.5   Če napetost v enem ali več električnih tokokrogih vozila presega 100 V efektivne napetosti (koren povprečja kvadratov), se ročno ločilno stikalo, ki lahko odklopi vse takšne tokokroge od glavnega električnega napajanja, poveže z vsakim polom tega napajanja, ki električno ni povezano z zemljo, in se namesti v vozilu tako, da je preprosto dostopno vozniku, pod pogojem, da nobeno takšno ločilno stikalo ne more prekiniti nobenega električnega tokokroga, ki napaja obvezne zunanje luči vozila. Ta odstavek ne velja za visokonapetostne tokokroge vžiga ali neodvisne tokokroge v enoti opreme v vozilu.

7.5.2.6   Vsi električni kabli morajo biti nameščeni tako, da se noben njihov del ne more stikati s cevjo za dovod goriva ali katerim koli delom izpušnega sistema ali biti izpostavljen prekomerni vročini, razen če sta zagotovljeni ustrezna posebna izolacija in zaščita, kot na primer pri izpušnem ventilu z magnetnim stikalom.

7.5.3   Akumulatorji

7.5.3.1   Vsi akumulatorji morajo biti dobro pritrjeni in lahko dostopni.

7.5.3.2   Prostor za akumulator mora biti ločen od prostora za potnike in vozniškega prostora ter se prezračevati navzven.

7.5.3.3   Sponke akumulatorjev morajo biti postavljene tako, da kratek stik ni mogoč.

7.5.4   Gasilni aparat in oprema za prvo pomoč

7.5.4.1   Zagotovi se prostor za namestitev enega ali več gasilnih aparatov, pri čemer mora biti eden blizu vozniškega sedeža. V vozilih razreda A ali B ta prostor ne sme biti manjši od 8 dm3, in v vozilih razreda I, II ali III pa manjši od 15 dm3. Pri dvonivojskih vozilih se na zgornjem nivoju zagotovi dodaten prostor za gasilni aparat.

7.5.4.2   Zagotovi se prostor za namestitev ene ali več omaric za prvo pomoč. Zagotovljeni prostor ne sme biti manjši od 7 dm3, najmanjša mera pa ne sme biti manjša od 80 mm.

7.5.4.3   Gasilni aparati in omarice za prvo pomoč so lahko zaščiteni pred krajo ali vandalizmom (npr. v notranji omarici ali za steklom, ki se ga lahko razbije), če so prostori za te predmete jasno označeni in so zagotovljena sredstva, s katerimi jih osebe lahko v primeru sile preprosto izvlečejo.

7.5.5   Materiali

Namestitev vnetljivih materialov do 100 mm okoli sestavnih delov izpušnega sistema, visokonapetostne električne opreme ali katerih koli drugih večjih virov toplote ni dovoljena, razen če je material učinkovito zaščiten. Kjer je potrebno, se zagotovi zaščita, ki prepreči, da se mast ali drugi vnetljivi materiali stikajo z izpušnim sistemom ali drugimi večjimi viri toplote. Za namene tega odstavka je vnetljiv material tisti, ki ni zasnovan tako, da lahko vzdrži temperature, ki jim je lahko izpostavljen na tem mestu.

7.6   Izhodi

7.6.1   Število izhodov

7.6.1.1   V vozilu mora biti najmanj dvoje vrat, in sicer dvoje delovnih vrat ali ena delovna vrata in ena zasilna vrata. Vsako dvonivojsko vozilo mora imeti dvoje vrat na spodnjem nivoju (glej tudi odstavek 7.6.2.2). Najmanjše število predpisanih delovnih vrat:

Število potnikov	Število delovnih vrat
	RAZREDA I in A	RAZRED II	RAZREDA III in B
9–45	1	1	1
46–70	2	1	1
71–100	3 (2 pri dvonivojskih vozilih)	2	1
> 100	4	3	1

7.6.1.2   V vsakem togem delu zgibnega vozila morajo biti najmanj ena delovna vrata, razen v sprednjem delu zgibnega vozila razreda I kjer mora biti najmanj dvoje delovnih vrat.

7.6.1.3   Za namene te zahteve delovna vrata, ki so opremljena z upravljalnim sistemom na energetski pogon, ne veljajo kot zasilna vrata, razen če jih je mogoče preprosto odpreti z roko, potem ko je bila vključena upravljalna naprava iz odstavka 7.6.5.1, če je to potrebno.

7.6.1.4   Najmanjše število zasilnih izhodov je takšno, da je skupno število izhodov v ločenem oddelku:

Število potnikov in posadke, ki jih lahko sprejme vsak oddelek	Najmanjše skupno število izhodov
1–8	2
9–16	3
17–30	4
31–45	5
46–60	6
61–75	7
76–90	8
91–110	9
111–130	10
> 130	11

Število izhodov na vsakem posameznem nivoju (v primeru dvonivojskega vozila) in v vsakem posameznem oddelku je treba določiti ločeno. Toaletni prostori ali kuhinje pri določanju števila zasilnih izhodov ne veljajo za ločene oddelke. Lopute za zasilni izhod lahko štejejo le kot eden od zgoraj navedenih zasilnih izhodov.

7.6.1.5   Vsak togi del zgibnega vozila se pri določanju najmanjšega števila in položaja izhodov obravnava kot ločeno vozilo. Povezovalni prehod se ne šteje kot izhod. Toaletni prostori ali kuhinje pri določanju števila zasilnih izhodov ne veljajo za ločene oddelke. Število potnikov se določi za vsak togi del. Ravnina, ki vsebuje vodoravno os tečaja med povezanimi togimi deli vozila, in je pri premikanju naravnost pravokotna na vzdolžno os vozila, se šteje kot meja med deli.

7.6.1.6   Dvojna delovna vrata štejejo za dvoje vrat in dvojno ali večkratno okno šteje za dvoje oken za zasilni izhod.

7.6.1.7   Če vozniški prostor ne zagotavlja dostopa do prostora za potnike s prehodom v skladu z enim od pogojev, opisanih v odstavku 7.7.5.1.1, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

7.6.1.7.1

vozniški prostor mora imeti dva izhoda, ki nista na isti stranski steni; če je eden od teh izhodov okno, mora ta izpolnjevati zahteve iz odstavkov 7.6.3.1 in 7.6.8 za okno za zasilni izhod.

7.6.1.7.2

ob vozniku je dovoljen eden ali dva sedeža za dodatne osebe in v takem primeru morata biti oba izhoda iz odstavka 7.6.1.7.1 vrata. Vozniška vrata veljajo za zasilna vrata za potnike na teh sedežih, če je preskusno napravo mogoče premakniti od sedežev potnikov na zunanjo stran vozila skozi vozniška vrata (glej sliko 27 v Prilogi 4). Pri preverjanju dostopa do vozniških vrat se uporablja preskusna naprava z merami 600 × 400 mm, kot je opisano v odstavku 7.7.3.3, in izpolnjene morajo biti zahteve odstavka 7.7.3.2. Vrata, namenjena potnikom, morajo biti v stranski steni vozila, ki je nasproti steni z vozniškimi vrati in veljajo kot zasilna vrata za voznika. V oddelku, ki vključuje vozniški prostor, se lahko namesti do pet dodatnih sedežev, če ti dodatni sedeži in prostor zanje izpolnjujejo vse zahteve iz tega pravilnika in če najmanj ena vrata, ki omogočajo dostop v prostor za potnike, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 7.6.3 za zasilna vrata;

7.6.1.7.3

v okoliščinah, opisanih v odstavkih 7.6.1.7.1 in 7.6.1.7.2, izhodi, zagotovljeni v vozniškem prostoru, ne štejejo za ene od vrat, ki jih zahtevajo odstavki 7.6.1.1 do 7.6.1.2, in ne za enega od izhodov, ki jih zahteva odstavek 7.6.1.4, razen v primeru iz odstavkov 7.6.1.7.1 in 7.6.1.7.2. Odstavki od 7.6.3 do 7.6.7, 7.7.1, 7.7.2 in 7.7.7 ne veljajo za takšne izhode.

7.6.1.8   Če so vozniški prostor in sedeži ob njem dostopni iz glavnega prostora za potnike po prehodu v skladu z enim od pogojev, opisanih v odstavku 7.7.5.1.1, zunanji izhod iz vozniškega prostora ni potreben.

7.6.1.9   Če so vozniška vrata ali drug izhod iz oddelka zagotovljena v okoliščinah, opisanih v odstavku 7.6.1.8, ta lahko štejejo kot izhod za potnike le, če:

7.6.1.9.1

izpolnjujejo zahteve v zvezi z merami zasilnih vrat, določenimi v odstavku 7.6.3.1;

7.6.1.9.2

izpolnjujejo zahteve iz odstavka 7.6.1.7.2;

7.6.1.9.3

prostor, rezerviran za vozniški sedež, je z ustreznim prehodom povezan z glavnim prostorom za potnike; šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če se preskusna naprava, opisana v odstavku 7.7.5.1, lahko neovirano premika iz prehoda, dokler sprednji del naprave ne doseže navpične ravnine, ki poteka tangencialno na skrajno sprednjo točko naslonjala vozniškega sedeža (ko je ta sedež v skrajnem zadnjem vzdolžnem položaju) in plošča, opisana v odstavku 7.6.1.7.2, se iz te ravnine lahko premakne do zasilnih vrat v smeri, ki jo določi tak odstavek (glej sliko 28 v prilogi 4), s sedežem in volanom v srednjem položaju.

7.6.1.10   Odstavka 7.6.1.8 in 7.6.1.9 ne preprečujeta, da so med vozniškim sedežem in prostorom za potnike vrata ali druga pregrada, če lahko voznik v sili to pregrado hitro odstrani. Vozniška vrata v oddelku, ki je zavarovan s tako pregrado, ne štejejo za izhod za potnike.

7.6.1.11   Razen zasilnih vrat in oken za zasilni izhod morajo biti v vozila razredov II, III in B (pri dvonivojskih vozilih v strehi zgornjega nivoja) vgrajene tudi lopute za zasilni izhod. Lahko so vgrajene tudi v vozilih razreda I in A. Najmanjše število loput je:

Število potnikov (v zgornjem nivoju pri dvonivojskih vozilih)	Število loput
do 50	1
več kot 50	2

7.6.1.12   Vsako notranje stopnišče šteje za izhod z zgornjega nivoja dvonivojskega vozila.

7.6.1.13   Vsem osebam, ki so na spodnjem nivoju dvonivojskega vozila, mora biti omogočeno, da v primeru sile lahko zapustijo vozilo, ne da bi morale vstopiti na zgornji nivo vozila.

7.6.1.14   Prehod na zgornjem nivoju dvonivojskega vozila je z enim ali več notranjimi stopnišči povezan z dostopnim prehodom do delovnih vrat ali s prehodom na spodnjem nivoju na oddaljenosti največ 3 m od delovnih vrat:

7.6.1.14.1

v vozilih razredov I in II sta zagotovljeni dve stopnišči ali najmanj eno stopnišče in eno polstopnišče, če na zgornjem nivoju sprejmejo več kot 50 potnikov;

7.6.1.14.2

v vozilih razreda III morata biti zagotovljeni dve stopnišči ali najmanj eno stopnišče in eno polstopnišče, če na zgornjem nivoju sprejmejo več kot 30 potnikov.

7.6.1.15   Pri vozilih brez strehe morajo izhodi na nivoju izpolnjevati predpise, ki niso nezdružljivi z odsotnostjo strehe.

7.6.2   Razmestitev izhodov

Vozila z več kot 22 potniškimi sedeži izpolnjujejo spodnje zahteve. Vozila za prevoz do največ 22 potnikov lahko izpolnjujejo spodnje zahteve ali zahteve iz odstavka 1.2 Priloge 7.

7.6.2.1   Delovna vrata morajo biti nameščena na tisti strani vozila, ki je bližja robu ceste glede na smer vožnje v državi, v kateri bo imelo vozilo dovoljenje za uporabo, in najmanj ena od njih morajo biti v sprednji polovici vozila. To ne izključuje:

7.6.2.1.1

zagotovitve posebej zasnovanih vrat na zadnji ali stranskih stranicah vozila, ki jih potniki na invalidskih vozičkih uporabljajo namesto delovnih vrat, ali

7.6.2.1.2

zagotovitve dodatnih delovnih vrat na zadnji strani vozila, predvsem za nakladanje/razkladanje blaga ali prtljage, ki pa jih lahko uporabljajo potniki, če okoliščine to zahtevajo, ali

7.6.2.1.3

zagotovitve enih ali več dodatnih delovnih vrat na nasprotni strani vozila pri vozilih, zasnovanih za uporabo v okoliščinah, ki zahtevajo natovarjanje/raztovarjanje na obeh straneh. Primeri takih okoliščin so vozila za uporabo na nadzorovanih delih letališč, vozila za uporabo v večmodalnih prevoznih sistemih, ki uporabljajo otočne perone, ali vozila, ki prečkajo meje držav, ki ne vozijo po isti strani ceste kot v državi, v kateri ima vozilo dovoljenje za uporabo. Tako opremljeno vozilo mora imeti upravljalno napravo oziroma naprave, s katerimi voznik lahko prekine običajno delovanje vrat, ki se trenutno ne uporabljajo, ali

7.6.2.1.4

zagotovitve delovnih vrat na zadnji strani vozila razreda A ali B.

7.6.2.2   Dvoje vrat iz odstavka 7.6.1.1 je razmaknjenih tako, da razdalja med prečnima navpičnima ravninama skozi njihova središča ni manjša od:

7.6.2.2.1

v primeru enonivojskega vozila 40 odstotkov celotne dolžine prostora za potnike, merjeno vzporedno z vzdolžno osjo vozila. Pri zgibnih vozilih je ta zahteva izpolnjena, če je dvoje vrat različnih delov razmaknjenih tako, da razdalja med vrati ni manjša od 40 odstotkov celotne dolžine kombiniranega prostora za potnike (vsi deli). Če so ena od teh vrat del dvojnih vrat, se ta razdalja meri med najbolj oddaljenimi vrati.

7.6.2.2.2

Pri dvonivojskem vozilu je dvoje vrat iz odstavka 7.6.1.1 razmaknjenih tako, da razdalja med prečnima navpičnima ravninama skozi njihova središča ni manjša od 25 odstotkov celotne dolžine vozila ali 40 odstotkov celotne dolžine prostora za potnike na spodnjem nivoju; to ne velja, če so ta dvoja vrata na različnih straneh vozila. Če so ena od teh vrat del dvojnih vrat, se ta razdalja meri med najbolj oddaljenimi vrati.

7.6.2.3   Izhodi (pri dvonivojskem vozilu na vsakem nivoju) morajo biti razporejeni tako, da je njihovo število na obeh straneh vozila dejansko enako. (To se ne uporablja za potrebo zagotoviti dodatne izhode, ko je preseženo število, določeno v odstavku 7.6.1). Ni treba, da so izhodi, ki presegajo zahtevano najmanjše število, razporejeni tako, da je njihovo število na obeh straneh vozila dejansko enako.

7.6.2.4   Najmanj en izhod je na zadnji ali sprednji strani vozila. Pri vozilih razreda I in vozilih, ki imajo zadnji del stalno ločen od prostora za potnike, je ta zahteva izpolnjena, če imajo vgrajeno loputo za zasilni izhod. Pri dvonivojskih vozilih se ta zahteva uporablja samo za zgornji nivo.

7.6.2.5   Izhodi na isti strani vozila morajo biti ustrezno razporejeni po dolžini vozila.

7.6.2.6   Vrata na zadnji strani vozila so dovoljena, če to niso delovna vrata.

7.6.2.7   Če so vgrajene lopute za zasilni izhod, morajo biti razporejene tako: če je vgrajena le ena loputa, je nameščena v srednji tretjini prostora za potnike, če sta vgrajeni dve loputi, je razdalja med njima najmanj 2 m, merjeno med najbližje si ležečima roboma odprtin po črti, vzporedni z vzdolžno osjo vozila.

7.6.3   Najmanjše mere izhodov

7.6.3.1   Vozila razreda I, II ali III morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

7.6.3.1.1

delovna vrata morajo imeti odprtino, ki ustvarja dostop v skladu z zahtevami iz odstavka 7.7.1 te priloge.

7.6.3.1.2

Zasilna vrata morajo imeti odprtino, ki je visoka najmanj 1 250 mm in široka najmanj 550 mm.

7.6.3.1.3

Okno za zasilni izhod mora imeti površino najmanj 400 000 mm2. Na površino je mogoče včrtati pravokotnik 500 mm × 700 mm.

7.6.3.1.4

Okno za zasilni izhod, ki je na zadnji strani vozila, mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 7.6.3.1.3 ali pa mora biti mogoče v to odprtino okna za zasilni izhod včrtati pravokotnik, visok 350 mm in širok 1 550 mm, katerega vogali so lahko zaobljeni s polmerom, ki ni večji od 250 mm.

7.6.3.1.5

Loputa za zasilni izhod mora imeti odprtino lopute s površino najmanj 400 000 mm2. Na površino je mogoče včrtati pravokotnik 500 mm × 700 mm.

7.6.3.2   Vozila razreda A ali B lahko izpolnjujejo zahteve iz odstavka 7.6.3.1. (razred A izpolnjuje zahteve razreda I in razred B izpolnjuje zahteve razredov II in III) ali zahteve iz odstavka 1.1 Priloge 7.

7.6.4   Tehnične zahteve za vsa delovna vrata

7.6.4.1   Vsaka delovna vrata je mogoče preprosto odpreti z notranje in zunanje strani vozila, ko vozilo stoji (vendar ne nujno, ko se vozilo premika). Vseeno ta zahteva ne izključuje možnosti zaklepanja vrat od zunaj, pod pogojem, da se vedno lahko odprejo z notranje strani.

7.6.4.2   Vsaka upravljalna naprava ali naprava za odpiranje vrat od zunaj je nameščena med 1 000 in 1 500 mm nad tlemi in največ 500 mm od vrat. Pri vozilih razredov I, II in III je vsaka upravljalna naprava ali naprava za odpiranje vrat z notranje strani nameščena med 1 000 in 1 500 mm nad zgornjo površino poda ali stopnice, ki je najbližja upravljalni napravi, in največ 500 mm oddaljena od vrat. To ne velja za upravljalne naprave, nameščene v vozniškem prostoru.

7.6.4.3   Vsaka enojna delovna vrata z ročnim odpiranjem, ki so pritrjena na tečajih ali v vrtiščih, morajo biti pritrjena tako, da se zaprejo, če v odprti legi pri vožnji vozila naprej zadenejo ob mirujoč predmet.

7.6.4.4   Če so delovna vrata z ročnim odpiranjem opremljena z zaskočnim zapahom, je to dvostopenjski zapah.

7.6.4.5   Na notranji strani delovnih vrat ni nobene naprave, namenjene za pokrivanje notranjih stopnic, ko so vrata zaprta. To ne izključuje prisotnosti mehanizma za odpiranje vrat in druge opreme, pritrjene na notranjo stran vrat, ki ni podaljšek poda, na katerem potnik lahko stoji, v prostoru stopnišča, ko so vrata zaprta. Ta mehanizem in oprema ne smeta biti nevarna za potnike.

7.6.4.6   Če neposredni pogled ni ustrezen, se namestijo optične ali druge naprave, ki omogočajo vozniku, da s svojega sedeža opazi potnika v neposredni bližini notranjosti in zunanjosti obeh strani delovnih vrat, ki niso delovna vrata s samodejnim delovanjem.

Pri dvonivojskih vozilih razreda I velja ta zahteva tudi za notranjo stran vseh delovnih vrat in za neposredno bližino vsakega notranjega stopnišča na zgornjem nivoju.

Pri delovnih vratih na zadnji steni vozila za prevoz do vključno 22 potnikov se šteje, da je ta zahteva izpolnjena, če voznik lahko opazi osebo, visoko 1,3 m, ki stoji 1 m za vozilom.

Za izpolnjevanje zahtev tega odstavka se lahko uporabljajo vozna ogledala, pod pogojem, da je še vedno zagotovljeno zahtevano vidno polje.

Če so vrata za gibljivim delom zgibnega vozila, se ogledala ne štejejo za zadostno optično napravo.

7.6.4.7   Vsaka vrata, ki se odpirajo v notranjost vozila, in njihov mehanizem morajo biti zgrajeni tako, da njihovo gibanje ob običajnih pogojih uporabe ne poškoduje potnikov. Če je potrebno, se vgradijo ustrezne zaščitne naprave.

7.6.4.8   Če so delovna vrata v bližini vrat v toaletni prostor ali drug notranji prostor, se zaščitijo pred nenamernim odpiranjem. Vseeno ta zahteva ne velja, če se vrata samodejno zaklenejo, ko se vozilo premika s hitrostjo nad 5 km/h.

7.6.4.9   Pri vozilih za prevoz do največ 22 potnikov, pri katerih so delovna vrata na zadnji strani vozila, se vratna krila ne morejo odpreti za več kot 115° in ne za manj kot 85° in, ko so odprta, so lahko v tej legi tudi samodejno zadržana. To ne izključuje možnosti, da vrata preidejo to blokado in se odprejo preko tega kota, če je to varno; na primer, za omogočanje vzvratne vožnje do visoke nakladalne ploščadi ali za odpiranje vrat za 270°, kar omogoča prosto nakladalno območje za vozilom.

7.6.4.10   Delovna vrata ne smejo v nobenem odprtem položaju ovirati uporabe predpisanega izhoda ali dostopa do takega izhoda.

7.6.5   Dodatne tehnične zahteve za delovna vrata na energetski pogon

7.6.5.1   V primeru sile je mogoče vsaka delovna vrata na energetski pogon takrat, ko vozilo stoji ali ko se premika s hitrostjo do vključno 5 km/h, odpreti z notranje strani in, če niso zaklenjena, od zunaj z upravljalnimi napravami, ki ne glede na to, ali oskrba z energijo deluje ali ne:

7.6.5.1.1

prevladajo nad vsemi drugimi upravljalnimi napravami za vrata;

7.6.5.1.2

so v primeru notranjih upravljalnih naprav nameščena najmanj 300 mm od vrat, na višini (razen v primeru notranjih upravljalnih naprav za vrata iz odstavka 3.9.1 Priloge 8) najmanj 1 600 mm nad prvo stopnico;

7.6.5.1.3

so dobro vidna in jasno prepoznavna, če se oseba približuje vratom in če stoji pred vrati, ter so, če so to dodatne upravljalne naprave za odpiranje, jasno označena za uporabo v sili;

7.6.5.1.4

lahko z njimi upravlja ena oseba, ko stoji neposredno pred vrati;

7.6.5.1.5

odprejo vrata toliko, da omogočijo, da preskusna naprava, kot je opredeljena v odstavku 7.7.1.1, lahko gre skozi v 8 sekundah od delovanja upravljalne naprave ali se vrata preprosto odprejo z roko toliko, da omogočijo, da preskusna naprava, kot je opredeljena v odstavku 7.7.1.1, lahko gre skozi v 8 sekundah od delovanja upravljalne naprave;

7.6.5.1.6

so lahko zaščitena z napravo, ki jo je mogoče preprosto odstraniti ali razbiti, da se omogoči dostop do upravljalne naprave v sili; na delovanje upravljalne naprave v sili ali odstranitev zaščitnega pokrova upravljalne naprave je voznik opozorjen zvočno in svetlobno ter

7.6.5.1.7

so pri vratih, ki jih upravlja voznik in ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 7.6.5.6.2, takšne, da se potem, ko so uporabljene za odpiranje vrat in se vrnejo v običajni položaj, vrata ponovno ne zaprejo, dokler voznik nato ne vključi upravljalne naprave za zapiranje.

7.6.5.1.8

Onemogočeno mora biti odpiranje vrat, ko se vozilo premika s hitrostjo, višjo od 5 km/h.

7.6.5.2   Nameščena je lahko naprava, ki jo upravlja voznik z vozniškega sedeža, za izključitev zunanjih upravljalnih naprav v sili za zaklepanje delovnih vrat od zunaj. V tem primeru se zunanje upravljalne naprave v sili ponovno samodejno vključijo ob zagonu motorja ali preden vozilo doseže hitrost 20 km/h. Pozneje se zunanje upravljalne naprave v sili ne smejo izključiti samodejno, ampak to stori voznik.

7.6.5.3   Vsaka delovna vrata, ki jih upravlja voznik, je mogoče upravljati z vozniškega sedeža z uporabo upravljalnih naprav, ki so, razen nožnih upravljalnih naprav, jasno in razločno označene.

7.6.5.4   Vsaka delovna vrata na energetski pogon sprožijo vizualno kontrolno napravo, ki jo voznik jasno vidi, ko sedi v običajnem položaju pri vožnji pri vseh pogojih osvetlitve, in ga opozarja, da vrata niso popolnoma zaprta. Ta kontrolna naprava opozarja vedno, ko je toga konstrukcija vrat med popolnoma odprto lego in točko, ki je 30 mm oddaljena od popolnoma zaprte lege. Ena kontrolna naprava je lahko namenjena za ena vrata ali več. Vseeno taka kontrolna naprava ne sme biti vgrajena za nadzor sprednjih delovnih vrat, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavkov 7.6.5.6.1.1. in 7.6.5.6.1.2.

7.6.5.5   Upravljalne naprave, s katerimi lahko voznik odpira in zapira delovna vrata na energetski pogon, morajo biti take, da lahko voznik med odpiranjem ali zapiranjem vedno spremeni smer gibanja vrat.

7.6.5.6   Upravljalni sistem za vsaka delovna vrata na energetski pogon, in njihova konstrukcija sta takšna, da je malo verjetno, da vrata med zapiranjem poškodujejo ali stisnejo potnika.

7.6.5.6.1

Ta zahteva velja za izpolnjeno, če sta uresničeni naslednji zahtevi: 7.6.5.6.1.1 Prva zahteva je, da se vrata, kadar njihovo zapiranje na vsaki merilni točki, opisani v Prilogi 6, ovira sila stiskanja, ki ne presega 150 N, samodejno ponovno popolnoma odprejo in ostanejo odprta, dokler se ne vklopi upravljalna naprava za zapiranje, razen pri delovnih vratih s samodejnim delovanjem. Sila stiskanja se lahko meri s katero koli metodo, ki se lahko zadovoljivo dokaže pristojnim organom. Smernice so navedene v Prilogi 6 k temu pravilniku. Največja sila je kratek čas lahko večja od 150 N, pod pogojem, da ne presega 300 N. Sistem ponovnega odpiranja se lahko preveri s preskusno palico s prerezom višine 60 mm, širine 30 mm in z vogali, zaobljenimi s polmerom 5 mm. 7.6.5.6.1.2 Druga zahteva je, da kadar vrata stisnejo zapestje ali prste potnika: 7.6.5.6.1.2.1 se vrata samodejno ponovno popolnoma odprejo in, razen pri delovnih vratih s samodejnim delovanjem, ostanejo odprta, dokler se ne vklopi upravljalna naprava za zapiranje, ali 7.6.5.6.1.2.2 lahko potnik zapestje ali prste enostavno izvleče iz vrat brez nevarnosti poškodbe. Ta zahteva se lahko preveri z roko ali preskusno palico, navedeno v odstavku 7.6.5.6.1.1, ki je na enem delu v dolžini 300 mm stanjšana z debeline 30 mm na debelino 5 mm. Palica ne sme biti zloščena ali namazana. Če vrata stisnejo palico, jo je mogoče preprosto izvleči, ali 7.6.5.6.1.2.3 vrata ostanejo v legi, ki omogoča prost prehod preskusne palice s prerezom višine 60 mm, širine 20 mm, z vogali, zaobljenimi s polmerom 5 mm. Ta lega ne sme biti več kot 30 mm oddaljena od popolnoma zaprte lege.

7.6.5.6.2

Pri sprednjih delovnih vratih velja, da je zahteva iz odstavka 7.6.5.6 izpolnjena, če: 7.6.5.6.2.1 vrata izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 7.6.5.6.1.1 in 7.6.5.6.1.2 ali 7.6.5.6.2.2 imajo vrata mehke robove; vseeno ti ne smejo biti tako mehki, da ko vrata stisnejo preskusno palico, navedeno v odstavku 7.6.5.6.1.1, toga konstrukcija vrat doseže popolnoma zaprto lego.

7.6.5.7   Če delovna vrata na energetski pogon ostanejo zaprta le ob neprekinjeni oskrbi z energijo, se zagotovi vizualna opozorilna naprava, ki obvesti voznika na izpad energije za oskrbo vrat.

7.6.5.8   Naprava za preprečitev speljevanja, če je vgrajena, deluje le pri hitrosti, manjši od 5 km/h, in pri hitrosti, večji od te, njeno delovanje ni mogoče.

7.6.5.9   Če v vozilo ni vgrajena naprava za preprečitev speljevanja, se ob speljevanju mirujočega vozila sproži zvočno opozorilo za voznika, če katera koli od delovnih vrat na energetski pogon niso popolnoma zaprta. To zvočno opozorilo se sproži pri hitrosti, večji od 5 km/h, za vrata, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 7.6.5.6.1.2.3.

7.6.6   Dodatne tehnične zahteve za delovna vrata s samodejnim delovanjem

7.6.6.1   Vključitev upravljalnih naprav za odpiranje.

7.6.6.1.1

Razen v primerih iz odstavka 7.6.5.1 lahko upravljalne naprave za odpiranje vsakih delovnih vrat s samodejnim delovanjem vključi in izključi le voznik s svojega sedeža.

7.6.6.1.2

Vključitev in izključitev sta lahko neposredni z uporabo stikala ali posredni, na primer z odprtjem in zaprtjem sprednjih delovnih vrat.

7.6.6.1.3

Ko voznik vključi upravljalne naprave za odpiranje, se to nakaže znotraj vozila in, če se bodo vrata odprla od zunaj, tudi zunaj vozila; kazalnik (npr. osvetljen gumb, svetlobni znak) je na zadevnih vratih ali ob njih.

7.6.6.1.4

V primeru neposredne vključitve z uporabo stikala je voznik jasno opozorjen na stanje sistema, na primer s položajem stikala ali signalno lučko ali osvetljenim stikalom. Stikalo je posebej označeno in nameščeno tako, da ga ni mogoče zamenjati z drugimi upravljalnimi napravami.

7.6.6.2   Odpiranje delovnih vrat s samodejnim delovanjem.

7.6.6.2.1

Ko voznik vključi upravljalne naprave za odpiranje, lahko potniki odprejo vrata: 7.6.6.2.1.1 z notranje strani, na primer s pritiskom na gumb ali s prehodom svetlobne zapore, in 7.6.6.2.1.2 od zunaj, razen pri vratih, ki so namenjena le izhodu in so tako tudi označena, na primer s pritiskom na osvetljen gumb, na gumb pod svetlobnim znakom ali s podobno napravo, označeno z ustreznimi navodili.

7.6.6.2.2

Pritisk na gumbe, navedene v odstavku 7.6.6.2.1.1, in uporaba sredstev komuniciranja z voznikom, navedenih v odstavku 7.7.9.1, lahko sprožita signal, ki se shrani in po voznikovi vključitvi upravljalnih naprav za odpiranje odpre vrata.

7.6.6.3   Zapiranje delovnih vrat s samodejnim delovanjem.

7.6.6.3.1

Ko se delovna vrata s samodejnim delovanjem odprejo, se morajo po poteku določenega časovnega intervala ponovno samodejno zapreti. Če med tem časovnim intervalom potnik vstopi v vozilo ali izstopi iz njega, varnostna naprava (npr. kontakt v podu, svetlobna zapora, enostranska zapora prehoda) zagotovi, da se čas do zapiranja vrat ustrezno podaljša.

7.6.6.3.2

Če potnik vstopi v vozilo ali izstopi iz njega med zapiranjem vrat, se postopek zapiranja samodejno prekine in vrata se ponovno odprejo. Ponovno zapiranje se lahko sproži z eno od varnostnih naprav, navedenih v odstavku 7.6.6.3.1, ali s katero koli drugo napravo.

7.6.6.3.3

Potniku se v skladu z odstavkom 7.6.6.2 omogoči ponovno odprtje vrat, ki so se samodejno zaprla v skladu z odstavkom 7.6.6.3.1; to ne velja, če je voznik izključil upravljalne naprave za odpiranje.

7.6.6.3.4

Ko voznik izključi upravljalne naprave za odpiranje delovnih vrat s samodejnim delovanjem, se odprta vrata zaprejo v skladu z odstavkoma 7.6.6.3.1 in 7.6.6.3.2.

7.6.6.4   Prekinitev postopka samodejnega zapiranja vrat, označenih za posebne namene, npr. za potnike z otroškimi vozički, potnike z zmanjšano zmožnostjo gibanja itd.

7.6.6.4.1

Voznik mora imeti možnost prekiniti postopek samodejnega zapiranja z vključitvijo posebne upravljalne naprave. Tudi potnik mora imeti možnost prekiniti postopek samodejnega zapiranja neposredno s pritiskom na poseben gumb.

7.6.6.4.2

Na prekinitev postopka samodejnega zapiranja vrat je voznik opozorjen, npr. z vizualno kontrolno napravo.

7.6.6.4.3

Voznik mora imeti v vsakem primeru možnost ponovno začeti postopek samodejnega zapiranja.

7.6.6.4.4

Za naknadno zapiranje vrat velja odstavek 7.6.6.3.

7.6.7   Tehnične zahteve za zasilna vrata

7.6.7.1   Zasilna vrata je mogoče preprosto odpreti z notranje in zunanje strani vozila, ko vozilo stoji. Vseeno ta zahteva ne izključuje možnosti zaklepanja vrat od zunaj, pod pogojem, da se z običajnim mehanizmom za odpiranje vedno lahko odprejo z notranje strani.

7.6.7.2   Dokler se zasilna vrata uporabljajo kot taka, ne delujejo na energetski pogon, razen če se vrata po vključitvi upravljalne naprave iz odstavka 7.6.5.1 in njeni vrnitvi v običajni položaj ponovno ne zaprejo, dokler voznik nato ne vključi upravljalne naprave za zapiranje. Vključitev ene upravljalnih naprav iz odstavka 7.6.5.1. povzroči, da se vrata odprejo toliko, da omogočijo, da preskusna naprava, kot je opredeljena v odstavku 7.7.2.1, lahko gre skozi v 8 sekundah od delovanja upravljalne naprave ali se vrata preprosto odprejo z roko toliko, da omogočijo, da preskusna naprava lahko grozi skozi v 8 sekundah od delovanja upravljalne naprave. Poleg tega zasilna vrata ne smejo biti drsna, razen pri vozilih za prevoz do največ 22 potnikov. Pri teh vozilih drsna vrata lahko veljajo za zasilna vrata, če je bilo dokazano, da se lahko po preskusu čelnega trka v skladu s Pravilnikom št. 33 odprejo brez uporabe orodja.

7.6.7.3   Vsaka upravljalna naprava ali naprava za odpiranje zasilnih vrat (pri dvonivojskih vozilih na spodnjem nivoju) od zunaj je nameščena med 1 000 mm in 1 500 mm nad tlemi in največ 500 mm od vrat. Pri vozilih razredov I, II in III je vsaka upravljalna naprava ali naprava za odpiranje zasilnih vrat z notranje strani nameščena med 1 000 mm in 1 500 mm nad zgornjo površino poda ali stopnice, ki je najbližja upravljalni napravi, in največ 500 mm oddaljena od vrat. To ne velja za upravljalne naprave, nameščene v vozniškem prostoru.

Upravljalna naprava iz odstavka 7.6.7.2 za odpiranje vrat na energetski pogon pa se lahko namesti tudi v skladu z odstavkom 7.6.5.1.2.

7.6.7.4   Na tečajih pritrjena zasilna vrata, ki so nameščena na stranskih stenah vozila, morajo biti na tečaje nataknjena na sprednjem robu in se odpirati navzven. Trakovi, verige ali druge naprave za omejevanje kota odpiranja vrat so dovoljeni, če ne preprečujejo, da se vrata odprejo za najmanj 100° stopinj in ostanejo odprta v tej legi. Če je ustrezno poskrbljeno za prost prehod do zasilnih vrat, zahteva za najmanjši kot odpiranja 100° stopinj ne velja.

7.6.7.5   Zasilna vrata se zaščitijo pred nenamernim odpiranjem. Vseeno ta zahteva ne velja, če se zasilna vrata samodejno zaklenejo, ko se vozilo premika s hitrostjo, večjo od 5 km/h.

7.6.7.6   Vsa zasilna vrata morajo biti opremljena z zvočno napravo, ki opozori voznika, če vrata niso dobro zaprta. Opozorilno napravo sproži premikanje zapaha ali ročaja, ne pa premikanje vrat.

7.6.8   Tehnične zahteve za okna za zasilni izhod.

7.6.8.1   Vsako okno, predvideno za zasilni izhod, ki je pritrjeno s tečaji ali ki se lahko izvrže, se mora odpirati navzven. Okna, ki se lahko izvržejo, se pri odpiranju ne smejo popolnoma ločiti od vozila. Mehanizem za odpiranje oken, ki se lahko izvržejo, je takšen, da učinkovito prepreči nenamerno izvrženje.

7.6.8.2   Vsako okno za zasilni izhod:

7.6.8.2.1

se lahko preprosto in takoj odpre z napravo, ki velja za sprejemljivo, z notranje in zunanje strani vozila ali

7.6.8.2.2

je izdelano iz varnostnega stekla, ki ga je mogoče z lahkoto razbiti. Ta drugi predpis izključuje možnost uporabe laminiranega stekla ali plastike. Ob vsakem oknu za zasilni izhod je nameščena naprava, s katero se okno lahko razbije in ki je brez težav dosegljiva osebam v vozilu. Naprava za razbitje stekla za okno za zasilni izhod na zadnji strani vozila je nameščena na sredini nad oknom za zasilni izhod ali pod njim, ali pa je naprava nameščena ob vsakem koncu okna.

7.6.8.3   Vsako okno za zasilni izhod, ki se lahko zaklene od zunaj, je izdelano tako, da ga je vedno mogoče odpreti iz notranjosti vozila.

7.6.8.4   Če je okno za zasilni izhod vodoravno pritrjeno na tečaje na zgornjem robu, se zagotovi ustrezna naprava, ki omogoča, da ostane okno popolnoma odprto. Vsako okno za zasilni izhod, ki je pritrjeno na tečaje, deluje tako, da ne ovira prostega prehoda z notranje ali zunanje strani vozila.

7.6.8.5   Razdalja med spodnjim robom okna za zasilni izhod, vgrajenega v stranski steni vozila, in podom vozila neposredno pod oknom (razen lokalnega odstopanja, kot so predel kolesa ali okrov menjalnika) ne sme biti večja od 1 200 mm in ne manjša od 650 mm v primeru okna za zasilni izhod, ki je pritrjeno na tečajih, ali 500 mm v primeru okna iz stekla, ki se lahko razbije.

Vseeno je lahko ta razdalja v primeru okna za zasilni izhod na tečajih zmanjšana na najmanj 500 mm, če je okenska odprtina do višine 650 mm opremljena z varovalom, ki preprečuje možnost padca potnikov iz vozila. Če je okenska odprtina opremljena z varovalom, velikost okenske odprtine nad varovalom ni manjša od najmanjše predpisane velikosti za okno za zasilni izhod.

7.6.8.6   Vsako okno za zasilni izhod, pritrjeno na tečajih, ki ni dobro vidno z vozniškega sedeža, se opremi z zvočno opozorilno napravo, ki opozori voznika, če okno ni popolnoma zaprto. Ta naprava se sproži z okenskim zapahom in ne s premikanjem okna.

7.6.9   Tehnične zahteve za lopute za zasilni izhod.

7.6.9.1   Vsaka loputa za zasilni izhod deluje tako, da ne ovira prostega prehoda z notranje ali zunanje strani vozila.

7.6.9.2   Strešne lopute za zasilni izhod morajo biti take, da se lahko izvržejo, pritrjene na tečajih ali izdelane iz varnostnega stekla, ki ga je mogoče z lahkoto razbiti. Talne lopute morajo biti pritrjene na tečajih ali takšne, da se lahko izvržejo, in opremljene z zvočno opozorilno napravo, ki opozori voznika, če niso dobro zaprte. Ta naprava se sproži z zapahom lopute za zasilni izhod in ne s premikanjem lopute. Talne lopute za zasilni izhod se zaščitijo pred nenamernim odpiranjem. Vseeno ta zahteva ne velja, če se talna loputa samodejno zaklene, ko se vozilo premika s hitrostjo, večjo od 5 km/h.

7.6.9.3   Lopute, ki se lahko izvržejo, se pri odpiranju ne smejo popolnoma ločiti od vozila, tako da loputa ne ogroža drugih udeležencev v prometu. Mehanizem za odpiranje loput za zasilni izhod, ki se lahko izvržejo, je takšen, da učinkovito prepreči nenamerno izvrženje. Talne lopute, ki se lahko izvržejo, se lahko izvržejo le v prostor za potnike.

7.6.9.4   Lopute za zasilni izhod, ki so pritrjene na tečajih, se odpirajo v smeri naprej ali nazaj, kot odpiranja pa je najmanj 100° stopinj. Talne lopute za zasilni izhod, ki so pritrjene na tečajih, se lahko odpirajo v prostor za potnike.

7.6.9.5   Lopute za zasilni izhod je mogoče preprosto odpirati ali odstraniti z notranje in zunanje strani. Vseeno ta zahteva ne izključuje možnosti, da se loputa za zasilni izhod zaklene zaradi zavarovanja nenadzorovanega vozila, pod pogojem, da se z običajnim mehanizmom za odpiranje ali odstranjevanje vedno lahko odpre ali odstrani z notranje strani. V bližini lopute, izdelane iz materiala, ki ga je mogoče z lahkoto razbiti, se zagotovi naprava, s katero se loputa lahko razbije in ki je brez težav dosegljiva osebam v vozilu.

7.6.10   Tehnične zahteve za zložljive stopnice

Zložljive stopnice, če so vgrajene, izpolnjujejo naslednje zahteve:

7.6.10.1

delovanje zložljivih stopnic je lahko usklajeno z delovanjem ustreznih delovnih ali zasilnih vrat;

7.6.10.2

pri zaprtih vratih ne sme noben del stopnice štrleti več kot 10 mm prek bližnjega roba karoserije;

7.6.10.3

pri odprtih vratih in raztegnjeni stopnici je površina v skladu z zahtevami iz odstavka 7.7.7 te priloge;

7.6.10.4

v primeru stopnice z energetskim pogonom premik mirujočega vozila z uporabo lastnega pogona ne sme biti mogoč, če je stopnica raztegnjena. V primeru ročno upravljane stopnice zvočni signal opozori voznika, če stopnica ni popolnoma zložena.

7.6.10.5

zložljive stopnice z energetskim pogonom ni mogoče raztegniti, dokler se vozilo premika. Če se naprava za upravljanje stopnice pokvari, se stopnica zloži in ostane zložena. Vseeno delovanje ustreznih vrat ne sme biti omejeno zaradi takšne okvare ali zaradi poškodovane ali blokirane stopnice;

7.6.10.6

če potnik stoji na zložljivi stopnici z energetskim pogonom, ustreznih vrat ni mogoče zapreti. Izpolnjevanje te zahteve se preveri tako, da se na sredino stopnice postavi utež z maso 15 kg, kar ustreza masi majhnega otroka. Ta zahteva ne velja za nobena vrata v neposrednem vidnem polju voznika;

7.6.10.7

(rezervirano)

7.6.10.8

vsi naprej ali nazaj usmerjeni vogali zložljive stopnice morajo biti zaokroženi s polmerom, ki ni manjši od 5 mm; robovi morajo biti zaokroženi s polmerom najmanj 2,5 mm;

7.6.10.9

ko so vrata prostora za potnike odprta, zložljiva stopnica trdno ostane v raztegnjeni legi. Pri obremenitvi z maso 136 kg na sredini enojne stopnice ali 272 kg na sredini dvojne stopnice se kateri koli del stopnice, merjeno v odnosu do karoserije vozila, ne upogne za več kot 10 mm.

7.6.11   Oznake

7.6.11.1   Vsak zasilni izhod in vsak drug izhod, ki izpolnjuje predpise za zasilni izhod, se z notranje in zunanje strani vozila označi z napisom „zasilni izhod“, ki je, če je to potrebno, dopolnjen z enim od ustreznih piktogramov, opisanih v standardu ISO 7010:2003.

7.6.11.2   Upravljalne naprave za odpiranje delovnih vrat v sili in vseh zasilnih izhodov se kot take označijo z notranje in zunanje strani vozila z ustreznim simbolom ali jasnim napisom.

7.6.11.3   Na vsako upravljalno napravo za odpiranje izhodov v sili ali v njihovo bližino se namestijo jasna navodila za uporabo.

7.6.11.4   Jezik, v katerem je treba napisati katere koli napise v skladu z odstavki 7.6.11.1 do 7.6.11.3, določi homologacijski organ ob upoštevanju države/držav, v kateri/katerih predlagatelj namerava dati vozilo v promet, če je potrebno po posvetovanju s pristojnimi organi zadevne države/zadevnih držav. Če pristojni organ v državi/državah, v kateri/katerih bo vozilo registrirano, zahteva spremembo jezika, za to ne sme biti potreben nov homologacijski postopek.

7.6.12   Osvetlitev delovnih vrat

7.6.12.1   Nameščena je lahko osvetlitev delovnih vrat za osvetlitev ravnega, vodoravnega dela tal iz odstavka 7.6.12.2.2, ki je potnikom v pomoč pri vstopanju v vozilo in izstopanju iz njega, vozniku pa omogoči, da s svojega sedeža vidi, da je na tem delu tal prisoten potnik.

7.6.12.2   Osvetlitev delovnih vrat, če je nameščena:

7.6.12.2.1

je bele barve;

7.6.12.2.2

osvetljuje raven, vodoraven del tal širine 2 m, merjeno od ravnine, ki je vzporedna s srednjo vzdolžno navpično ravnino vozila, ki poteka skozi skrajno zunanjo točko zaprtih delovnih vrat, in na dolžini od prečne ravnine, ki poteka skozi skrajni sprednji rob zaprtih delovnih vrat do prečne ravnine, ki poteka skozi središčnico skrajnih sprednjih koles, ki so za delovnimi vrati, ali če takih koles ni, do prečne ravnine, ki poteka skozi zadnjo stran vozila;

7.6.12.2.3

ne slepijo zunaj območja na tleh, ki je široko največ 5 metrov, merjeno od strani vozila, dolžina pa je omejena s prečno ravnino, ki poteka skozi sprednjo stran vozila in prečno ravnino, ki poteka skozi zadnjo stran vozila;

7.6.12.2.4

če je spodnji rob svetlobne naprave manj kot 2 m od tal, ne sega več kot 50 mm čez skupno širino vozila, merjeno brez te naprave, in je zaobljena s polmeri najmanj 2,5 mm;

7.6.12.2.5

vključi in izključi se ročno z ločenim stikalom, in

7.6.12.2.6

nameščena je tako, da se naprava lahko vklopi le pri upravljanju delovnih vrat in hitrost vozila ne preseže 5 km/h, ko pa vozilo doseže hitrost, višjo od 5km/h, se samodejno izklopi.

7.7   Notranja oprema

7.7.1   Dostop do delovnih vrat (glej sliko 1 Priloge 4)

7.7.1.1   Prazen prostor, ki se od stranske stene vozila, v kateri so vgrajena vrata, razteza v notranjost vozila, omogoča prost prehod ene preskusne naprave z merami preskusne naprave 1 ali 2, določene na sliki 1 Priloge 4.

Preskusna naprava se drži vzporedno z odprtino vrat, medtem ko se premika iz izhodiščnega položaja, kjer ravnina površine, ki je najbližje notranjosti vozila, poteka tangencialno na zunanji rob odprtine, do položaja, kjer se dotakne prve stopnice. Nato se preskusna naprava drži pravokotno na verjetno smer gibanja osebe, ki vstopi v vozilo.

7.7.1.2   (rezervirano)

7.7.1.3   Ko se središčnica te preskusne naprave premakne za 300 mm od svojega izhodiščnega položaja in se preskusna naprava dotakne zgornje površine stopnice ali poda, se zadrži v tem položaju.

7.7.1.4   Valjasto preskusno telo (glej sliko 6 Priloge 4), uporabljeno za preverjanje prostega prehoda, se potem premika iz prehoda v smeri verjetnega gibanja izstopajoče osebe, dokler njegova središčnica ne doseže navpične ravnine, v kateri je zgornji rob zgornje stopnice, ali dokler se ravnina, ki poteka tangencialno na zgornji valj, ne dotakne dvodelne preskusne plošče, odvisno od tega, kaj se zgodi prej, in nato zadrži v tem položaju (glej sliko 2 Priloge 4).

7.7.1.5   Med valjastim preskusnim telesom v položaju iz odstavka 7.7.1.4 in dvodelno preskusno ploščo v položaju iz odstavka 7.7.1.3 je prazen prostor, katerega zgornja in spodnja meja sta prikazani na sliki 2 Priloge 4. Ta prazni prostor omogoča prost prehod navpične preskusne plošče, katere oblika in mere ustrezajo srednjemu delu valjastega preskusnega telesa (odstavek 7.7.5.1) in katere debelina ni večja od 20 mm. Ta preskusna plošča se premika v verjetni smeri gibanja vstopajoče osebe od tangencialnega položaja valjastega preskusnega telesa, dokler se njena zunanja površina ne dotakne notranje površine dvodelne preskusne plošče in se dotakne ravnine ali ravnin, ki jih določajo zgornji robovi stopnic (glej sliko 2 Priloge 4).

7.7.1.6   Prosti prostor prehoda za to preskusno telo ne vključuje prostora, ki se razteza do 300 mm pred neobremenjeno sedežno blazino pri naprej ali nazaj usmerjenih sedežih ali do 225 mm pri prečno usmerjenih sedežih, in do najvišje točke sedežne blazine (glej sliko 25 Priloge 4).

7.7.1.7   Pri sklopnih sedežih se ta prostor določi s sedežem v položaju uporabe.

7.7.1.8   Vseeno lahko eden ali več sklopnih sedežev, namenjenih posadki, v položaju uporabe ovira dostopni prehod do delovnih vrat, če:

7.7.1.8.1

je v vozilu in v sporočilu (glej Prilogo 1) jasno določeno, da ta sedež lahko uporablja le posadka;

7.7.1.8.2

se sedež, ko se ne uporablja, samodejno sklopi v položaj, da izpolnjuje zahteve iz odstavka 7.7.1.1 ali 7.7.1.2 in odstavkov 7.7.1.3, 7.7.1.4 in 7.7.1.5;

7.7.1.8.3

vrata ne veljajo za predpisan izhod za namen odstavka 7.6.1.4;

7.7.1.8.4

ko je sedež v položaju uporabe ali v sklopljenem položaju, noben njegov del ne sega čez navpično ravnino, ki poteka skozi sredino površine vozniškega sedeža v najbolj nazaj pomaknjeni legi in sredino zunanjega vzvratnega ogledala, nameščenega na nasprotni strani vozila, kot je vozniški sedež.

7.7.1.9   Pri vozilih za prevoz do največ 22 potnikov odprtina vrat in prehod, po katerem potniki pridejo do nje, veljata za neovirana, če:

7.7.1.9.1

je, merjeno vzporedno z vzdolžno osjo vozila, na vsaki točki prazen prostor najmanj 220 mm in 550 mm na vsaki točki, ki je več kot 500 mm nad tlemi ali stopnicami (slika 3 Priloge 4);

7.7.1.9.2

je, merjeno pravokotno na vzdolžno os vozila, na vsaki točki prazen prostor najmanj 300 mm in 550 mm na vsaki točki, ki je več kot 1 200 mm nad tlemi ali stopnicami ali manj kot 300 mm pod stropom (slika 4 Priloge 4).

7.7.1.10   Mere delovnih vrat in zasilnih vrat iz odstavka 7.6.3.1 ter zahteve iz odstavkov 7.7.1.1 do 7.7.1.7, 7.7.2.1 do 7.7.2.3, 7.7.5.1 in 7.7.8.5 ne veljajo za vozila razreda B z največjo tehnično dovoljeno maso do 3,5 tone ter največ 12 potniškimi sedeži in neoviranim dostopom do najmanj dvojih vrat z vsakega od potniških sedežev.

7.7.1.11   Največji naklon poda v dostopnem prehodu ne sme presegati 5 odstotkov.

7.7.1.12   Površina dostopnih prehodov je nedrseča.

7.7.2   Dostop do zasilnih vrat (glej sliko 5 Priloge 4)

Naslednje zahteve ne veljajo za vozniška vrata, ki se uporabljajo kot zasilni izhod v vozilih za prevoz do največ 22 potnikov.

7.7.2.1   Razen v primerih iz odstavka 7.7.2.4 prazen prostor med prehodom in odprtino zasilnih vrat omogoča prost prehod navpičnega valja s premerom 300 mm in višino 700 mm od poda, na katerem je postavljen drugi navpični valj s premerom 550 mm, pri čemer je skupna višina sestava 1 400 mm.

Premer zgornjega valja se lahko zgoraj zmanjša na 400 mm, če so robovi posneti tako, da poševna ravnina ne presega 30 stopinj glede na vodoravno ravnino.

7.7.2.2   Osnovna ploskev prvega valja leži v projekciji drugega valja.

7.7.2.3   Če so vzdolž prehoda vgrajeni sklopni sedeži, se prazen prostor za valj določa, ko je sedež v položaju uporabe.

7.7.2.4   Namesto dvodelnega valja se lahko uporabi preskusna naprava, opisana v odstavku 7.7.5.1 (glej sliko 6 Priloge 4).

7.7.3   Dostop do oken za zasilni izhod

7.7.3.1   Preskusno napravo je mogoče premakniti od prehoda na zunanjo stran vozila skozi vsako okno za zasilni izhod.

7.7.3.2   Smer premikanja preskusne naprave je enaka smeri, v kateri bi se potnik ob zapuščanju vozila predvidoma gibal. Preskusna naprava se drži pravokotno na to smer gibanja.

7.7.3.3   Preskusna naprava je v obliki tanke plošče velikosti 600 mm × 400 mm z vogali, zaobljenimi s polmerom 200 mm. Vseeno je lahko v primeru okna za zasilni izhod na zadnji strani vozila preskusna naprava velika 1 400 mm × 350 mm z vogali, zaobljenimi s polmerom 175 mm.

7.7.4   Dostop do loput za zasilni izhod

7.7.4.1   Lopute za zasilni izhod v strehi

7.7.4.1.1

Razen pri vozilih razreda I in A je najmanj ena loputa za zasilni izhod nameščena tako, da se prisekana štiristranska piramida z naklonom stranic 20 o stopinj in višino 1 600 mm dotika dela sedeža ali druge enakovredne oprijemalne opore. Os piramide je navpična in njen manjši presek se dotika površine odprtine lopute za zasilni izhod. Oprijemalne opore so lahko zložljive ali premične, če se lahko v položaju uporabe zaskočijo. Preverjanje se izvaja pri tem položaju.

7.7.4.1.2

Če je strešna konstrukcija debelejša od 150 mm, se manjši presek piramide dotika površine odprtine lopute za zasilni izhod na višini zunanje površine strehe.

7.7.4.2   Lopute za zasilni izhod v podu

Če so lopute za zasilni izhod vgrajene v podu, morajo omogočati neposreden in prost dostop do zunanje strani vozila in biti nameščene tam, kjer je višina praznega prostora nad loputo enaka višini prehoda. Kakršni koli viri toplote ali gibljivi elementi morajo biti najmanj 500 mm oddaljeni od vsakega dela odprtine lopute.

Preskusno napravo v obliki tanke plošče z merama 600 mm × 400 mm z vogali, zaobljenimi s polmerom 200 mm, je mogoče v vodoravnem položaju premakniti z višine 1 m nad podom vozila na zunanja tla.

7.7.5   Prehodi (glej sliko 6 Priloge 4)

7.7.5.1   Prehodi vozila morajo biti oblikovani in izdelani tako, da omogočajo prost prehod preskusne naprave, sestavljene iz dveh soosnih valjev, med katera je vstavljen obrnjen prisekan stožec, pri čemer ima preskusna naprava mere, kot so prikazane na sliki 6 Priloge 4.

Preskusna naprava se lahko dotakne visečih ročajev, če so vgrajeni, ali drugih prožnih predmetov, kot so sestavni deli varnostnih pasov, in jih premakne.

7.7.5.1.1

Če pred sedežem ali vrsto sedežev ni izhoda, velja:

7.7.5.1.1.1

pri naprej usmerjenih sedežih sprednji rob valjaste preskusne naprave iz odstavka 7.7.5.1 sega najmanj do prečne navpične ravnine, ki poteka tangencialno na skrajno sprednjo točko naslonjal skrajne sprednje vrste sedežev, in se zadrži v tem položaju. Iz te ravnine mora biti mogoče ploščo, prikazano na sliki 7 Priloge 4 premakniti tako, da se iz položaja, v katerem se dotika valjaste preskusne naprave, navzven obrnjena stran preskusne plošče pomakne za 660 mm naprej.

7.7.5.1.1.2

pri prečno usmerjenih sedežih mora sprednji del valjaste preskusne naprave doseči najmanj prečno ravnino, ki sovpada z navpično ravnino, ki poteka skozi središče sprednjega sedeža (slika 7 Priloge 4).

7.7.5.1.1.3

pri nazaj usmerjenih sedežih sprednji del valjaste preskusne naprave dosega najmanj prečno navpično ravnino, ki poteka tangencialno na sprednjo stran sedežnih blazin na skrajni sprednji vrsti sedežev ali na skrajnem sprednjem sedežu (slika 7 Priloge 4).

7.7.5.2   (rezervirano)

7.7.5.3   Pri vozilih razreda III so lahko sedeži na eni strani ali obeh straneh prehoda bočno premični; v tem primeru se lahko širina prehoda zmanjša na vrednost, ki ustreza premeru spodnjega valja 220 mm, pod pogojem, da se z uporabo upravljalne naprave na vsakem sedežu, ki je preprosto dosegljiva osebi, ki stoji na prehodu, sedež enostavno vrne, če je mogoče, samodejno, tudi ko je zaseden, v položaj, ki ustreza najmanjši širini 300 mm.

7.7.5.4   Pri zgibnih vozilih se lahko preskusna naprava iz odstavka 7.7.5.1 neovirano premika skozi gibljivi del na katerem koli nivoju, kjer je prehod potnikov dovoljen skozi oba dela. Noben del prožne obloge tega dela, vključno z deli meha, ne štrli v prehod.

7.7.5.5   Stopnice se lahko vgradijo v prehode. Širina takih stopnic ni manjša od širine prehoda na vrhu stopnic.

7.7.5.6   Sklopni sedeži, ki potnikom omogočajo sedenje v prehodu, niso dovoljeni. Sklopni sedeži pa so dovoljeni v drugih območjih vozila, če odprti (v položaju za sedenje) ne ovirajo prehoda preskusne naprave po prehodu.

7.7.5.7   Bočno drsni sedeži, ki v enem od svojih položajev štrlijo v prehod, niso dovoljeni, razen v vozilih razreda III pod pogoji, predpisanimi v odstavku 7.7.5.3.

7.7.5.8   Pri vozilih, za katera velja odstavek 7.7.1.9, prehod ni potreben, če so upoštevane mere dostopa, določene v tem odstavku.

7.7.5.9   Površina prehodov je nedrseča.

7.7.6   Naklon prehoda

Naklon prehoda ne presega:

7.7.6.1

v vzdolžni smeri: 7.7.6.1.1 8 odstotkov pri vozilih razreda I, II ali A; 7.7.6.1.2 12,5 odstotka pri vozilih razredov III in B, in

7.7.6.2

v prečni smeri 5 odstotkov za vse razrede.

7.7.7   Stopnice (glej sliko 8 Priloge 4)

7.7.7.1   Največja in najmanjša višina ter najmanjša globina stopnic za potnike pri delovnih in zasilnih vratih ter v vozilu so določene na sliki 8 Priloge 4.

7.7.7.1.1

Kakršen koli prehod iz poglobljenega prehoda na predel s sedeži se ne šteje za stopnico. Vseeno navpična razdalja med površino prehoda in podom predela s sedeži ne presega 350 mm.

7.7.7.2   Višina stopnice se meri na sredini njene širine na zunanjem robu, pri čemer morajo pnevmatike in tlak zraka v pnevmatikah ustrezati zahtevam proizvajalca za največjo tehnično dovoljeno maso vozila (M).

7.7.7.3   Višina prve stopnice glede na zunanja tla se meri pri vozilu, ki stoji na ravni podlagi, in ima maso, ki ustreza masi vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, kot je določeno v odstavku 2.18 tega pravilnika, ter ima pnevmatike in tlak v pnevmatikah, kot jih je določil proizvajalec za največjo tehnično dovoljeno maso (M) v skladu z odstavkom 2.19 tega pravilnika.

7.7.7.4   Če je stopnic več kot ena, lahko vsaka stopnica sega do 100 mm v območje navpične projekcije naslednje stopnice, projekcija čez stopnico pod njo pa pusti najmanj 200 mm proste površine (glej sliko 8 Priloge 4), pri tem morajo biti vsi robovi stopnic oblikovani tako, da je nevarnost spotikanja najmanjša. Robovi stopnic morajo biti kontrastne barve od neposredne okolice.

7.7.7.5   Širina in oblika vsake stopnice sta takšni, da se na to stopnico lahko položi pravokotnik, kot je prikazano v spodnji tabeli, pri čemer čez stopnico ne sega več kot 5 odstotkov površine ustreznega pravokotnika. Pri dvojnih vratih vsaka polovica odprtine vrat izpolnjuje to zahtevo.

Število potnikov		> 22	< 22
Površina	prva stopnica (mm)	400 × 300	400 × 200
	druge stopnice (mm)	400 × 200	400 × 200

7.7.7.6   Na vseh stopnicah je nedrseča površina.

7.7.7.7   Največji naklon stopnice v katero koli smer ne sme presegati 5 odstotkov.

7.7.8   Potniški sedeži (vključno s sklopnimi sedeži) in prostor za sedeče potnike

7.7.8.1   Najmanjša širina sedeža (glej sliko 9 Priloge 4)

7.7.8.1.1

Najmanjša širina sedežne blazine, mera „F“ (slika 9 Priloge 4), merjena od navpične ravnine, ki poteka skozi sredino tega sedeža, je: 7.7.8.1.1.1 200 mm pri vozilih razreda I, II, A ali B; ali 7.7.8.1.1.2 225 mm pri vozilih razreda III.

7.7.8.1.2

Najmanjša širina razpoložljivega prostora za vsak sedež, mera „G“ (slika 9 Priloge 4), merjena od navpične ravnine, ki poteka skozi sredino tega sedeža na višini od 270 mm do 650 mm nad neobremenjeno sedežno blazino, ni manjša od: 7.7.8.1.2.1 250 mm pri posameznih sedežih; ali 7.7.8.1.2.2 225 mm pri neprekinjeni vrsti sedežev za dva ali več potnikov.

7.7.8.1.3

Pri vozilih, širokih 2,35 m ali manj, je širina razpoložljivega prostora za vsak sedež, merjena od navpične ravnine, ki poteka skozi sredino tega sedeža na višini od 270 mm do 650 mm nad neobremenjeno sedežno blazino, 200 mm (glej sliko 9A Priloge 4). V primeru izpolnjevanja zahtev iz tega odstavka zahteve iz odstavka 7.7.8.1.2 ne veljajo.

7.7.8.1.4

Pri vozilih za prevoz do največ 22 potnikov razpoložljiv prostor za sedeže ob steni vozila v zgornjem delu ne vključuje trikotne površine s širino 20 mm in višino 100 mm (glej sliko 10 Priloge 4). Razen tega se izvzame prostor za varnostne pasove in njihova pritrdišča ter za senčnik.

7.7.8.1.5

Pri merjenju širine prehoda se ne upošteva, ali opredeljeni razpoložljivi prostor sega v prehod ali ne.

7.7.8.2   Najmanjša globina sedežne blazine (mera K, glej sliko 11 Priloge 4)

Najmanjša globina sedežne blazine je:

7.7.8.2.1

350 mm v vozilih razreda I, A ali B, in

7.7.8.2.2

400 mm v vozilih razreda II ali razreda III.

7.7.8.3   Višina sedežne blazine (mera H, glej sliko 11a Priloge 4)

Višina neobremenjene sedežne blazine glede na pod je takšna, da je razdalja med podom in vodoravno ravnino, tangencialno na sprednjo gornjo površino sedežne blazine, od 400 do 500 mm: ta višina se vseeno lahko zmanjša na najmanj 350 mm na okrovih koles (ob upoštevanju toleranc, dovoljenih v odstavku 7.7.8.5.2) ter v predelu motorja/prenosa moči.

7.7.8.4   Razmik med sedeži (glej sliko 12 Priloge 4)

7.7.8.4.1

Pri sedežih, usmerjenih v isto smer, je razdalja med sprednjo stranjo naslonjala sedeža in zadnjo stranjo naslonjala sedeža pred njim (mera H), merjena vodoravno na vseh višinah nad podom med zgornjo površino sedežne blazine in točko 620 mm nad podom, najmanj: H razredi I, A in B 650 mm Razreda II in III 680 mm

7.7.8.4.2

Vse meritve se opravijo pri neobremenjenih sedežnih blazinah in naslonjalih v navpični ravnini, ki poteka skozi središčnico posameznega sedeža.

7.7.8.4.3

Pri prečnih sedežih, ki so usmerjeni drug proti drugemu, je najmanjša razdalja med sprednjima stranema naslonov sedežev, usmerjenih drug proti drugemu, merjena v najvišjih točkah sedežnih blazin, najmanj 1 300 mm.

7.7.8.4.4

Pri ležalnih potniških sedežih in nastavljivih vozniških sedežih se meritve opravijo, ko so njihova naslonjala in druge nastavitve sedežev v običajnem položaju uporabe, ki jo je določil proizvajalec.

7.7.8.4.5

Če je v naslonjalo sedeža vgrajena sklopna mizica, se meritve opravijo, ko je ta v zaprtem (zloženem) položaju.

7.7.8.4.6

Sedeži, ki so nameščeni na tirnici ali drugem sistemu, ki upravljavcu ali uporabniku omogoča enostavno spreminjanje notranje postavitve vozila, se merijo v običajnem položaju uporabe, ki ga je določil proizvajalec v vlogi za podelitev homologacije.

7.7.8.5   Prostor za sedeče potnike (glej sliko 13 Priloge 4)

7.7.8.5.1

Pred vsakim potniškim sedežem, ki je za pregrado ali drugo togo konstrukcijo, ki ni sedež, se zagotovi najmanjši prazen prostor (kot je opredeljeno v odstavku 7.7.8.6), kot je prikazan na sliki 13 Priloge 4. Pregrada, katere oblika približno ustreza obliki nagnjenega naslonjala sedeža, lahko sega v ta prostor. Pri sedežih zraven vozniškega sedeža v vozilih razreda A ali B smejo v ta prostor segati armaturna plošča, instrumentna plošča, menjalna ročica, vetrobransko steklo, senčnik, varnostni pasovi in pritrdišča varnostnih pasov.

7.7.8.5.2

Pri sedežu za sedežem in/ali sedežu, obrnjenem proti prehodu, se zagotovi najmanjši prazen prostor za noge z globino najmanj 300 mm in širino v skladu z odstavkom 7.7.8.1.1, kot je prikazano na sliki 11b Priloge 4. V tem prostoru smejo biti tudi noge sedeža, podpore za stopala potnika in segajoči deli iz odstavka 7.7.8.6, če ostane dovolj prostora za potnikove noge. Ta prostor za noge je lahko deloma v in/ali nad prehodom, ne sme pa ovirati merjenja najmanjše širine prehoda v skladu z odstavkom 7.7.5. Pri sedežih zraven vozniškega sedeža v vozilih razreda A ali B smejo v ta prostor segati varnostni pasovi in pritrdišča varnostnih pasov.

7.7.8.5.3

Odstavek 3.2 Priloge 8 zahteva, da je v vozilih razreda I najmanjše število sedežev za osebe z zmanjšano zmožnostjo gibanja štiri, v vozilih razred II dva, v vozilih razred A pa en sedež. Sedeži, ki se preklopijo navzgor, ko niso v uporabi, se ne smejo določiti za sedeže za osebe z zmanjšano zmožnostjo gibanja.

7.7.8.6   Prazen prostor nad sedeži

7.7.8.6.1

V enonivojskih vozilih je nad vsakim sedežem in, razen pri sedežu oziroma sedežih zraven vozniškega sedeža v vozilih razreda A ali B, nad pripadajočim prostorom za noge prazen prostor v višini najmanj 900 mm, merjeno od najvišje točke neobremenjene sedežne blazine, ter najmanj 1 350 mm prostega prostora, merjeno od povprečne višine poda prostora za noge. Pri vozilih, za katera velja odstavek 7.7.1.10, in tudi za sedež oziroma sedeže zraven voznika v vozilih razreda A ali B se te mere lahko zmanjšajo na 1 200 mm, merjeno od poda in na 800 mm, merjeno od najvišje točke neobremenjene sedežne blazine. V dvonivojskih vozilih je nad vsakim sedežem prazen prostor v višini najmanj 900 mm, merjeno od najvišje točke neobremenjene sedežne blazine. Ta prazni prostor vključuje navpično projekcijo celotne površine sedeža in pripadajočega prostora za noge. Na zgornjem nivoju se ta prazni prostor lahko zmanjša na 850 mm.

7.7.8.6.2

Ta prazni prostor obsega območje, omejeno: 7.7.8.6.2.1 z vzdolžnimi navpičnimi ravninami 200 mm od obeh strani srednje navpične ravnine sedeža in 7.7.8.6.2.2 s prečno navpično ravnino, ki poteka skozi zadnjo zgornjo točko naslonjala sedeža, in s prečno navpično ravnino 280 mm pred skrajno sprednjo točko neobremenjene sedežne blazine, vsakokrat merjeno po navpični srednji ravnini sedeža.

7.7.8.6.3

Na robovih praznega prostora iz odstavkov 7.7.8.6.1 in 7.7.8.6.2 se lahko izključijo naslednja območja: 7.7.8.6.3.1 nad zunanjimi sedeži ob notranji steni vozila območje s pravokotnim prečnim prerezom z višino 150 mm in širino 100 mm (glej sliko 14 Priloge 4). 7.7.8.6.3.2 nad zunanjimi sedeži območje s trikotnim prečnim prerezom, katerega najvišja točka leži 700 mm od vrha in osnovnica je široka 100 mm (glej sliko 15 Priloge 4). Izključen je tudi prostor za varnostne pasove in njihova pritrdišča ter za senčnik. 7.7.8.6.3.3 v prostoru za noge zunanjega sedeža območje s površino prečnega prereza največ 0,02 m2 (0,03 m2 za nizkopodna vozila) in z največjo širino do 100 mm (150 mm za nizkopodna vozila) (glej sliko 16 Priloge 4). 7.7.8.6.3.4 pri vozilu za največ 22 potnikov je lahko pri sedežih, ki so najbližji zadnjim vogalom karoserije, zunanji zadnji rob praznega prostora, gledano od zgoraj, zaobljen s polmerom največ 150 mm (glej sliko 17 Priloge 4).

7.7.8.6.4

V prazen prostor iz odstavkov 7.7.8.6.1, 7.7.8.6.2 in 7.7.8.6.3 smejo dodatno segati: 7.7.8.6.4.1 naslonjalo drugega sedeža, njegove oprijemalne opore in pritrditve (npr. sklopna mizica); 7.7.8.6.4.2 pri vozilih za največ 22 potnikov okrov kolesa, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev: 7.7.8.6.4.2.1 okrov kolesa ne sega čez navpično srednjo ravnino sedeža (glej sliko 18 Priloge 4); 7.7.8.6.4.2.2 najbližji rob 300 mm globokega območja za noge sedečega potnika ni pomaknjen naprej od roba neobremenjene sedežne blazine za več kot 200 mm in pred naslonjalo sedeža za več kot 600 mm; te meritve se opravijo od navpične srednje ravnine sedeža (glej sliko 19 Priloge 4). Pri dveh sedežih, usmerjenih drug proti drugemu, ta predpis velja le za enega od sedežev in preostali prostor za noge sedečih potnikov mora biti najmanj 400 mm. 7.7.8.6.4.3 Pri sedežih zraven vozniškega sedeža v vozilih za največ 22 potnikov smejo v ta prostor segati armaturna plošča / instrumentna plošča, vetrobransko steklo, senčniki, varnostni pasovi, pritrdišča varnostnih pasov in strop vozila. 7.7.8.6.4.4 Seganje vrtljivega okna, če je odprto, in njegovih pritrdilnih elementov v prostor.

7.7.9   Komunikacija z voznikom

7.7.9.1   Pri vozilih razredov I, II in A mora biti predvidena naprava, s katero lahko potniki sporočijo vozniku, naj vozilo ustavi. Upravljalne naprave za vse takšne naprave za komunikacijo je mogoče upravljati z dlanjo. Ustrezne naprave za komunikacijo so ustrezno in enakomerno razporejene po vozilu, ne več kot 1 500 mm od tal; to ne pomeni, da dodatnih naprav za komunikacijo ni mogoče namestiti višje. Upravljalne naprave morajo biti kontrastne barve od neposredne okolice. Na vključitev upravljalnih naprav morajo biti potniki opozorjeni z enim ali več svetlobnimi znaki. Znak prikaže besede „avtobus se ustavlja“ ali enakovredne besede in/ali ustrezen piktogram ter ostane osvetljen, dokler se delovna vrata ne odprejo. Zgibna vozila morajo imeti takšne znake v vsakem togem delu vozila. Dvonivojska vozila morajo imeti znake na obeh nivojih. Za vse uporabljene napise se uporabljajo določbe odstavka 7.6.11.4.

7.7.9.2   Komunikacija s prostorom za posadko

Če je v vozilu prostor za posadko brez dostopa do vozniškega prostora ali prostora za potnike, se zagotovi sredstvo za komunikacijo med voznikom in tem prostorom za posadko.

7.7.9.3   Komunikacija s toaletnim prostorom

Toaletni prostori morajo biti opremljeni s sredstvom za klic pomoči v sili.

7.7.10   Naprave za tople napitke in oprema za kuhanje

7.7.10.1   Naprave za tople napitke in oprema za kuhanje morajo biti vgrajene ali zavarovane tako, da se vroča hrana ali pijača zaradi zaviranja v sili ali zaradi sile bočnega vodenja ne more stresti ali razliti na potnike.

7.7.10.2   V vozilih, opremljenih z napravami za tople napitke ali opremo za kuhanje, morajo imeti vsi potniški sedeži ustrezno pripravo za odlaganje vročih jedi ali napitkov med vožnjo.

7.7.11   Vrata v notranje prostore

Vsaka vrata v stranišče ali druge notranje prostore:

7.7.11.1

morajo biti samozapiralna in nimajo vgrajene nobene naprave, ki jih drži odprta, če bi v odprti legi lahko ovirala potnike v primeru sile;

7.7.11.2

ko so odprta, ne zakrivajo nobenega ročaja, upravljalne naprave za odpiranje ali obvezne oznake delovnih vrat, zasilnih vrat, zasilnega izhoda, gasilnega aparata ali omarice za prvo pomoč;

7.7.11.3

morajo biti opremljena z napravo, ki omogoča odpiranje vrat z zunanje strani prostora v primeru sile;

7.7.11.4

nimajo možnosti zaklepanja od zunaj, razen če se vedno lahko odprejo z notranje strani.

7.7.12   Notranje stopnišče dvonivojskega vozila (glej sliko 1 Priloge 4).

7.7.12.1   Najmanjša širina katerega koli notranjega stopnišča je zasnovana tako, da omogoča prosti prehod šablone za dostop do enojnih vrat, kot je določeno na sliki 1 Priloge 4. Plošča se premika od prehoda na spodnjem nivoju do zadnje stopnice v verjetni smeri gibanja osebe, ki uporablja stopnice.

7.7.12.2   Notranja stopnišča morajo biti zasnovana tako, da ob močnem zaviranju naprej vozečega vozila ni nevarnosti, da bo potnik padel navzdol.

Ta zahteva velja za izpolnjeno, če je izpolnjen najmanj eden od naslednjih pogojev:

7.7.12.2.1

noben del stopnišča se ne spušča navzdol;

7.7.12.2.2

stopnišče je opremljeno z varovali ali podobnimi napravami;

7.7.12.2.3

na zgornjem delu stopnišča je samodejna naprava, ki preprečuje uporabo stopnišča med vožnjo; ta naprava se brez težav sprosti v sili.

7.7.12.3   Z valjem iz odstavka 7.7.5.1 se preveri, ali so pogoji dostopa do stopnišča iz prehodov (na zgornjem in spodnjem nivoju) ustrezni.

7.7.13   Vozniški prostor

7.7.13.1   Voznik je zaščiten pred stoječimi potniki in potniki, ki sedijo neposredno za vozniškim prostorom, ki bi lahko v primeru zaviranja ali sile bočnega vodenja prišli v vozniški prostor. Ta zahteva velja za izpolnjeno, če:

7.7.13.1.1

je zadnji del vozniškega prostora zaprt s pregrado, ali

7.7.13.1.2

če je na potniških sedežih, ki so neposredno za vozniškim prostorom, nameščeno varovalo ali v primeru vozil razreda A ali B varnostni pas. Za vozila, ki imajo neposredno za vozniškim prostorom površino, ki je namenjena stoječim potnikom, možnost namestitve varnostnega pasu ne velja. Če je varovalo nameščeno, mora izpolnjevati zahteve iz odstavkov 7.7.13.1.2.1 do 7.7.13.1.2.3 (glej sliko 30 Priloge 4). 7.7.13.1.2.1 Varovalo je visoko najmanj 800 mm, merjeno od poda, na katerega se opirajo noge potnika. 7.7.13.1.2.2 Varovalo se razteza od stene vozila navznoter najmanj 100 mm prek vzdolžne središčnice skrajnega notranjega potniškega sedeža, vsekakor pa se razteza vsaj do skrajne notranje točke vozniškega sedeža. 7.7.13.1.2.3 Razdalja med skrajnim zgornjim robom površine, namenjene držanju kakršnega koli predmeta (npr. mize) in skrajnim zgornjim robom varovala je vsaj 90 mm.

7.7.13.2   Vozniški prostor je zaščiten pred predmeti, ki bi se lahko pri močnem zaviranju prikotalili iz prostora za potnike, ki je neposredno za vozniškim prostorom. Ta zahteva velja za izpolnjeno, če se žoga s premerom 50 mm ne more prikotaliti v vozniški prostor iz prostora za potnike, ki je neposredno za vozniškim prostorom.

7.7.13.3   Voznik je zaščiten pred soncem in pred bleščanjem in odbijanjem svetlobe zaradi umetne notranje razsvetljave. Razsvetljava, ki lahko škodljivo in znatno vpliva na vidno polje voznika, deluje samo, ko vozilo miruje.

7.7.13.4   Vozilo je opremljeno z napravo za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla.

7.7.14   Vozniški sedež

7.7.14.1   Vozniški sedež je ločen od drugih sedežev.

7.7.14.2   Naslonjalo sedeža je bodisi ukrivljeno ali pa so v vozniškem prostoru nasloni za roke, ki so nameščeni tako, da voznika ne ovirajo med upravljanjem vozila in zaradi prečnih pospeškov, do katerih lahko prihaja pri uporabi, ne postanejo neuravnoteženi.

7.7.14.3   Najmanjša širina sedežne blazine, (mera F, glej sliko 9 Priloge 4), merjena od navpične ravnine, ki poteka skozi sredino tega sedeža, je:

7.7.14.3.1

200 mm pri vozilih razreda A ali B;

7.7.14.3.2

225 mm pri vozilih razreda I, II ali III.

7.7.14.4   Najmanjša globina sedežne blazine, (mera K, glej sliko 11a Priloge 4), merjena od navpične ravnine, ki poteka skozi sredino tega sedeža, je:

7.7.14.4.1

350 mm pri vozilih razreda A ali B;

7.7.14.4.2

400 mm pri vozilih razreda I, II ali III.

7.7.14.5   Najmanjša skupna širina naslonjala sedeža, merjeno do višine 250 mm nad vodoravno ravnino, tangencialno na skrajno zgornjo površino neobremenjene sedežne blazine je 450 mm.

7.7.14.6   Razdalja med nasloni za roke zagotavlja vozniku najmanj 450 mm praznega prostora, kot je opredeljeno v odstavku 7.7.14.2.

7.7.14.7   Vzdolžni in navpični položaji sedeža ter naklon naslonjala sedeža morajo biti nastavljivi. V izbranem položaju se samodejno zaklene, če pa je opremljen z vrtljivim mehanizmom, se samodejno zaklene, ko je v položaju za vožnjo. Sedež je opremljen s sistemom vzmetenja.

7.7.14.7.1

Sistem vzmetenja in nastavitev navpičnega položaja nista obvezna za vozila razreda A ali B.

7.8   Umetna notranja osvetlitev

7.8.1   Notranja električna osvetlitev se zagotovi za osvetljenost:

7.8.1.1

vseh prostorov za potnike, prostorov za posadko, toaletnih prostorov in gibljivih delov zgibnega vozila;

7.8.1.2

katere koli stopnice ali katerih koli stopnic;

7.8.1.3

dostopa do izhodov in območja neposredno ob delovnih vratih vključno do vseh nameščenih naprav za vkrcavanje, ko so v uporabi;

7.8.1.4

notranjih oznak in notranjih upravljalnih naprav za vse izhode;

7.8.1.5

vseh mest, na katerih so ovire.

7.8.1.6

Pri dvonivojskih vozilih brez strehe je vsaj ena svetlobna naprava nameščena čim bližje vrhu vsakega stopnišča, ki vodi v zgornji nivo.

7.8.2   Notranja osvetlitev ima najmanj dva tokokroga, tako da izpad enega tokokroga ne vpliva na drugega. Tokokrog, ki se uporablja le za stalno osvetljenost vhodov in izhodov, lahko velja za enega od takih tokokrogov.

7.8.3   (rezervirano)

7.8.4   Če se med običajno uporabo lahko ohranja ustrezna osvetlitev, niso potrebne posamezne luči za vsako od postavk v odstavku 7.8.1.

7.8.5   Obvezna notranja osvetlitev se upravlja z ročnimi stikali, ki jih upravlja voznik ali pa se upravljajo samodejno.

7.9   Gibljivi del zgibnih vozil

7.9.1   Gibljivi del, ki povezuje toge dele zgibnega vozila, je zasnovan in izdelan tako, da omogoča najmanj eno vrtenje okoli vsaj ene vodoravne in vsaj ene navpične osi.

7.9.2   Ko zgibno vozilo z maso, ki ustreza masi vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, stoji na vodoravni ravni površini, med podom obeh togih delov in podom vrtljivega srednjega dela ne sme biti nepokrite reže, ki je širša od:

7.9.2.1   10 mm, ko so vsa kolesa vozila v isti ravnini, ali

7.9.2.2   20 mm, ko kolesa osi ob gibljivem delu ležijo na površini, ki je 150 mm višje od površine, na kateri ležijo kolesa ostalih osi.

7.9.3   Razlika med ravnijo poda togih delov in poda vrtljivega srednjega dela, merjeno na spoju, ne presega:

7.9.3.1

20 mm pri pogojih, opisanih v odstavku 7.9.2.1, ali

7.9.3.2

30 mm pri pogojih, opisanih v odstavku 7.9.2.2.

7.9.4   Pri zgibnih vozilih se zagotovijo sredstva za fizično preprečitev dostopa potnikov do katerega koli dela gibljivega dela, kjer:

7.9.4.1

je v podu nepokrita reža, ki ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 7.9.2;

7.9.4.2

pod ne more nositi teže potnikov;

7.9.4.3

je premikanje sten nevarno za potnike.

7.10   Smerna stabilnost zgibnih vozil

Ko zgibno vozilo vozi naravnost, vzdolžni srednji ravnini njegovih togih delov sovpadata in sestavljata neprekinjeno ravnino brez pregibov.

7.11   Oprijemala in ročaji

7.11.1   Splošne zahteve

7.11.1.1   Oprijemala in ročaji morajo biti ustrezno trdni.

7.11.1.2   Zasnovani in vgrajeni morajo biti tako, da niso nevarni za poškodbe potnikov.

7.11.1.3   Prerez oprijemal in ročajev je tak, da jih potniki lahko brez težav in trdno primejo. Vsako oprijemalo je dolgo najmanj 100 mm, da je dovolj prostora za roko. Nobena mera prereza ni manjša od 20 mm ali večja od 45 mm, razen pri oprijemalih na vratih in sedežih ter pri vozilih razreda II, III ali B na dostopnih prehodih. V teh primerih so dovoljena oprijemala z najmanjšo mero 15 mm, če je neka druga mera najmanj 25 mm. Oprijemala ne smejo imeti ostrih robov.

7.11.1.4   Med večino dolžine oprijemala ali ročaja in sosednjim delom karoserije ali sten vozila je najmanj 40 mm praznega prostora. Vseeno je pri oprijemalih na vratih ali sedežu ali v dostopnem prehodu v vozilih razreda II, III ali B dovoljen najmanjši prazen prostor 35 mm.

7.11.1.5   Površina vsakega oprijemala, ročaja ali oprijemnega droga je kontrastne barve od neposredne okolice in nedrseča.

7.11.2   Dodatne zahteve za oprijemala in ročaje za vozila za prevoz stoječih potnikov

7.11.2.1   Na vsakem delu površine poda, ki je v skladu z odstavkom 7.2.2 namenjen stoječim potnikom, se zagotovi zadostno število oprijemal in/ali ročajev. Za ta namen lahko viseči ročaji, če so vgrajeni, veljajo za ročaje, če so pritrjeni z ustreznimi sredstvi. Ta zahteva velja za izpolnjeno, če lahko pri vseh mogočih položajih preskusne naprave, prikazane na sliki 20 Priloge 4, premična roka naprave doseže najmanj dve oprijemali ali dva ročaja. Preskusna naprava se lahko prosto obrača okoli svoje navpične osi.

7.11.2.2   Pri uporabi postopka, opisanega v odstavku 7.11.2.1, se upoštevajo le takšna oprijemala in ročaji, ki niso manj kot 800 mm in ne več kot 1 950 mm nad podom.

7.11.2.3   Na vsakem mestu, ki ga lahko zasede stoječ potnik, najmanj eno od dveh zahtevanih oprijemal ali ročajev ni več kot 1 500 mm nad ravnijo poda na tem mestu. To ne velja za območje ob vratih, kjer bi vrata ali njihov mehanizem v odprti legi preprečila uporabo tega ročaja. Izjema je lahko sredina velikih ploščadi, vendar vsota teh izjem ne sme presegati 20 odstotkov skupnega stojišča.

7.11.2.4   Območja, ki jih lahko zasedejo stoječi potniki in niso s sedeži ločena od stranskih sten ali zadnje stene vozila, morajo biti opremljena z vodoravnimi oprijemali, ki so vzporedna s stenami in nameščena na višini od 800 mm do 1 500 mm nad podom.

7.11.3   Oprijemala in ročaji za delovna vrata

7.11.3.1   Ob odprtinah vrat morajo biti na obeh straneh nameščena oprijemala in/ali ročaji. Pri dvojnih vratih se ta zahteva lahko izpolni z namestitvijo sredinskega oprijemnega droga ali sredinskega oprijemala.

7.11.3.2   Oprijemala in/ali ročaji na delovnih vratih morajo imeti točko oprijema, ki je na voljo osebi, ki stoji zunaj na tleh zraven delovnih vrat ali na kateri koli stopnici. Takšne točke morajo biti postavljene navpično od 800 mm do 1 100 mm nad tlemi ali nad površino vsake stopnice in vodoravno:

7.11.3.2.1

na ustreznem mestu za osebo, ki stoji na zunanjih tleh, ne več kot 400 mm navznoter od zunanjega roba prve stopnice in

7.11.3.2.2

na mestu, ki ustreza določeni stopnici, ne navzven od zunanjega roba zadevne stopnice in ne več kot 600 mm navznoter od istega roba.

7.11.4   (rezervirano)

7.11.5   Oprijemala in ročaji za notranja stopnišča v dvonivojskih vozilih

7.11.5.1   Ustrezna oprijemala in ročaji se zagotovijo na obeh straneh vseh notranjih stopnišč. Nameščeni morajo biti med 800 mm in 1 100 mm nad robom vsake stopnice.

7.11.5.2   Oprijemala in/ali ročaji morajo imeti točko oprijema, ki je na voljo osebi, ki stoji na spodnjem ali zgornjem nivoju ob notranjem stopnišču ali na kateri koli stopnici. Takšne točke morajo biti postavljene navpično od 800 mm do 1 100 mm nad spodnjim nivojem ali nad površino vsake stopnice in

7.11.5.2.1

na ustreznem mestu za osebo, ki stoji na spodnjem nivoju, ne več kot 400 mm navznoter od zunanjega roba prve stopnice, ter

7.11.5.2.2

na mestu, ki ustreza določeni stopnici, ne navzven od zunanjega roba zadevne stopnice in ne več kot 600 mm navznoter od istega roba.

7.12   Varovanje stopnišč in izpostavljenih sedežev

7.12.1   Na mestih, kjer obstaja nevarnost, da bi ob močnem zaviranju sedeči potniki lahko padli naprej na stopnišče, mora biti nameščeno varovalo, v primeru vozil razreda A ali B pa varnostni pas. Kjer je varovalo nameščeno, je visoko najmanj 800 mm, merjeno od poda, na katerega se opirajo noge potnika, in se razteza od stene vozila navznoter najmanj 100 mm prek vzdolžne središčnice katerega koli sedeža, na katerem je potnik v nevarnosti, ali do najbolj notranjega roba stopnice, odvisno od tega, katera razdalja je manjša.

7.12.2   Na zgornjem nivoju dvonivojskega vozila je notranje stopnišče zavarovano z neprekinjenim varovalom, ki je visok najmanj 800 mm, merjeno od poda. Spodnji rob varovala ni več kot 100 mm nad podom.

7.12.3   Vetrobransko steklo pred potniki, ki sedijo na sprednjih sedežih zgornjega nivoja dvonivojskega vozila, mora biti zavarovano z oblazinjenim varovalom. Zgornji rob tega varovala je nameščen navpično med 800 mm in 900 mm nad podom, kjer so potnikove noge.

7.12.4   Odprtina med vsemi stopnicami na notranjem stopnišču dvonivojskega vozila je zaprta.

7.13   Police za prtljago in zaščita potnikov

Potniki morajo biti zaščiteni pred predmeti, ki lahko zaradi zaviranja ali sile bočnega vodenja padejo s polic za prtljago. Če so vgrajeni prostori za prtljago, morajo biti zasnovani tako, da v primeru nenadnega zaviranja prtljaga iz njih ne more pasti.

7.14   Vrata v podu, če so vgrajena

7.14.1   Vsaka vrata v podu vozila, ki niso loputa za zasilni izhod, morajo biti vgrajena in zavarovana tako, da jih brez orodja ali ključev ni mogoče odstraniti ali odpreti, in nobena naprava za njihovo dviganje ali zavarovanje ne štrli več kot 8 mm iz ravnine poda. Robovi štrlečih delov morajo biti zaobljeni.

7.15   Vizualno razvedrilo

7.15.1   Avdiovizualne naprave, namenjene potnikom, npr. televizijski ali video zasloni, se morajo nahajati zunaj vidnega polja voznika, kadar ta sedi v običajni legi za vožnjo. Video zasloni ali podobne priprave, ki se uporabljajo kot deli upravljal ali krmiljenja vozila, na primer za kontrolo delovnih vrat, so dovoljeni.

7.16   Trolejbusi

7.16.1   Trolejbusi izpolnjujejo določbe Priloge 12.

7.17   Zaščita potnikov v vozilih brez strehe

Vsako vozilo brez strehe ima:

7.17.1

neprekinjeno sprednjo ploščo po celi širini tistega dela vozila, ki nima strehe, ki ni nižja od 1 400 mm od poda vozila ob sprednji plošči;

7.17.2

neprekinjeno zaščito ob strani in na zadnjem delu tistega dela vozila, ki nima strehe, ki je ob staneh visoka najmanj 1 100 m, na zadnji strani vozila pa najmanj 1 200 mm, merjeno od poda vozila ob ploščah. Zaščita je sestavljena iz neprekinjenih stranskih in zadnjih plošč, visokih najmanj 700 mm od poda vozila ob ploščah, v kombinaciji z eno ali več neprekinjenimi varnostnimi ograjami z naslednjimi značilnostmi: (a) mera nobenega dela ne sme biti manjša od 20 mm ali večja od 45 mm; (b) velikost nobene odprtine med ograjo in sosednjo ograjo ali ploščo ne sme presegati 200 mm; (c) trdno je pritrjena na konstrukcijo vozila; (d) šteje se, da so vrata ob izhodih del te zaščite.

7.18   Pomoč pri gledanju in komunikaciji

Pri vozilih brez strehe se vozniku zagotovi vizualna sredstva, kot je ogledalo, periskop ali video kamera/monitor, da lahko opazuje vedenje potnikov v prostoru brez strehe. Poleg tega je nameščen sistem notranje komunikacije, ki vozniku omogoča komunikacijo s temi potniki.

PRILOGA 4

OBRAZLOŽITVENE SKICE

Slika 1

Dostop do delovnih vrat

(glej odstavek 7.7.1 Priloge 3)

Preskusna naprava 1	Preskusna naprava 2

Slika 2

Dostop do delovnih vrat

(glej odstavek 7.7.1.4 Priloge 3)

Slika 3

Določitev neoviranega dostopa do vrat

(glej odstavek 7.7.1.9.1 Priloge 3)

Slika 4

Določitev neoviranega dostopa do vrat

(glej odstavek 7.7.1.9.2 Priloge 3)

Slika 5

Dostop do zasilnih vrat

(glej odstavek 7.7.2 Priloge 3)

Slika 6

Prehodi

(glej odstavek 7.7.5 Priloge 3)

Slika 7

Sprednja omejitev prehoda

(glej odstavek 7.7.5.1.1.1 Priloge 3)

Slika 8

Stopnice za potnike

(glej odstavek 7.7.7 Priloge 3)

Slika 9

Širina potniških sedežev

(glej odstavek 7.7.8.1 Priloge 3)

Slika 9A

Širina potniških sedežev

(glej odstavek 7.7.8.1.3 Priloge 3)

Slika 10

Dovoljeno zmanjšanje prostega prostora v višini ramen

Prečni presek najmanjšega prostega prostora v višini ramen sedeža ob steni vozila

(glej odstavek 7.7.8.1.4 Priloge 3)

Slika 11a

Globina in višina sedežne blazine

(glej odstavka 7.7.8.2 in 7.7.8.3 Priloge 3)

Slika 11b

Prostor za noge sedečih potnikov za sedežem ali pri sedežu, obrnjenem proti prehodu

(Glej odstavek 7.7.8.5.2 Priloge 3)

Slika 12

Razmik med sedeži

(Glej odstavek 7.7.8.4 Priloge 3)

Slika 13

Prostor za sedeče potnike za pregrado ali drugo togo konstrukcijo, ki ni sedež

(Glej odstavek 7.7.8.5.1 Priloge 3)

Slika 14

Dovoljeno zmanjšanje prostora nad sedežem

Prečni presek najmanjšega praznega prostora nad sedežem ob steni vozila

(Glej odstavek 7.7.8.6.3.1 Priloge 3)

Slika 15

Dovoljeno zmanjšanje prostega prostora nad sedežem

(Glej odstavek 7.7.8.6.3.2 Priloge 3)

Slika 16

Dovoljeno zmanjšanje spodnjega dela prostora za potnike

(Glej odstavek 7.7.8.6.3.3 Priloge 3)

Slika 17

Dovoljeno zmanjšanje prostora pri zadnjih vogalnih sedežih

Tloris predpisanega območja sedeža (dva bočna zadnja sedeža)

(Glej odstavek 7.7.8.6.3.4 Priloge 3)

Slika 18

Dovoljen vdor okrova kolesa, ki ne sega prek navpične središčnice stranskega sedeža

(Glej odstavek 7.7.8.6.4.2.1 Priloge 3)

Slika 19

Dovoljen vdor okrova kolesa, ki sega prek navpične središčnice stranskega sedeža

(Glej odstavek 7.7.8.6.4.2.2 Priloge 3)

Slika 20

Preskusna naprava za preverjanje razmestitve ročajev

(Glej odstavek 7.11.2.1 Priloge 3)

Slika 21

Referenčne mere invalidskega vozička

(Glej odstavek 3.6.4 Priloge 8)

Slika 22

Najmanjši prazen prostor za uporabnika invalidskega vozička na prostoru za invalidski voziček

(Glej odstavek 3.6.1 Priloge 8)

Slika 23

Simboli za dostop

(glej odstavka 3.2.8 in 3.6.6 Priloge 8)

Slika 23 A

Piktogram za uporabnike invalidskih vozičkov

Slika 23 B

Piktogram za potnike z zmanjšano zmožnostjo gibanja, ki niso uporabniki invalidskih vozičkov

Slika 24

(rezervirano)

Slika 25

Prostor za potnikove noge

(Glej odstavek 7.7.1.6 Priloge 3)

Slika 26

Dostop do strešne lopute za zasilni izhod

(Glej odstavek 7.7.4.1.1 Priloge 3)

Slika 27

Dostop do vozniških vrat

(Glej odstavek 7.6.1.7.2 Priloge 3)

Slika 28

Dostop do vozniških vrat

(Glej odstavek 7.6.1.9.3 Priloge 3)

Slika 29

Primer naslona za nazaj obrnjen invalidski voziček

(Glej odstavek 3.8.6 Priloge 8)

---

(1)  Pri vozilih razreda A ali B se spodnja preskusna plošča lahko premakne glede na zgornjo, če je to premik v isto smer.

(2)  Višina zgornjega valja in s tem tudi skupna višina se lahko zmanjšata za 100 mm na katerem koli delu prehoda, ki je za:

(a)	prečno ravnino, ki je 1,5 m pred središčnico zadnje osi (prve od zadnjih osi pri vozilih z več kot eno zadnjo osjo), in

(b)	prečno navpično ravnino na zadnjem robu delovnih vrat ali zadnjih delovnih vrat, če ima vozilo več kot ena delovna vrata.

(3)  Premer spodnjega valja se lahko zmanjša s 450 mm na 400 mm na vsakem delu prehoda, ki je za tisto od obeh ravnin, ki je bolj spredaj:

(a)	navpično prečno ravnino, ki je 1,5 m pred središčnico zadnje osi (prve od zadnjih osi pri vozilih z več kot eno zadnjo osjo), in

(b)	navpično prečno ravnino, ki poteka skozi zadnji rob zadnjih delovnih vrat med osmi.

Za namen zgoraj navedenega se vsak togi del zgibnega vozila obravnava ločeno.

(4)  220 mm pri bočno premičnih sedežih (glej odstavek 7.7.5.3).

(5)  Skupna višina preskusne naprave se lahko zmanjša (z zmanjšanjem višine spodnjega valja):

(a)	s 1 800 mm na 1 680 mm v vsakem delu prehoda na spodnjem nivoju za prečno navpično ravnino, ki je 1 500 mm pred središčem zadnje osi (prve od zadnjih osi pri vozilih z več kot eno zadnjo osjo),

(b)	pri delovnih vratih, ki so nameščena pred sprednjo osjo, s 1 800 mm na 1 770 mm v vsakem delu prehoda med dvema prečnima navpičnima ravninama, ki potekata 800 mm pred središčnico sprednje osi in za njo.

(6)  230 mm pri vozilih za prevoz do največ 22 potnikov.

(7)  700 mm pri zasilnih vratih.

1 500 mm pri zasilnih vratih na zgornjem nivoju dvonivojskega vozila.

850 mm pri zasilnih vratih na spodnjem nivoju dvonivojskega vozila.

(8)  430 mm pri vozilu z izključno mehanskim vzmetenjem.

(9)  Pri najmanj enih delovnih vratih; 400 mm pri drugih delovnih vratih.

(10)  300 mm pri stopnicah pri vratih, ki so za skrajno zadnjo osjo.

(11)  250 mm v prehodih pri vozilih za prevoz do največ 22 potnikov.

(12)  225 za razred III.

(13)  350 mm za okrov kolesa in prostor za motor.

(14)  400 mm pri vozilih razredov II in III.

PRILOGA 5

(rezervirano)

PRILOGA 6

Navodila za merjenje sil zapiranja vrat na energetski pogon

(glej odstavek 7.6.5.6.1.1 Priloge 3)

in reaktivnih sil klančin na energetski pogon

(Glej odstavek 3.11.4.3.3 Priloge 8)

1.   SPLOŠNO

Zapiranje vrat na energetski pogon in delovanje klančin na energetski pogon, sta dinamična postopka. Če vrata ali klančina pri gibanju zadenejo v oviro, nastane sila dinamične reakcije, ki je (časovno) odvisna od več dejavnikov (npr. mase vrat ali klančine, pospeška, mer).

2.   OPREDELITVE

2.1	Sila zapiranja ali reaktivna sila F(t) je časovna funkcija, izmerjena na zunanjem robu vrat ali klančine (glej odstavek 3.2 spodaj).

2.2	Največja sila FS je največja vrednost sile zapiranja ali reaktivne sile.

2.3	Efektivna sila FE je povprečna vrednost sile zapiranja ali reaktivne sile glede na trajanje impulza:

2.4	Trajanje impulza T je čas med t1 in t2: T = t2 – t1 kjer sta: t1 = prag občutljivosti, kjer sila zapiranja ali reaktivna sila preseže 50 N; t2 = odklopni prag, kjer sila zapiranja ali reaktivna sila pade pod 50 N.

2.5	Razmerje med zgornjimi parametri je prikazano na spodnji sliki 1 (kot primer): Slika 1

2.6	Sila stiskanja ali srednja reaktivna sila Fc je aritmetična sredina efektivnih sil, merjena v istih merilnih točkah večkrat zaporedoma:

3.   MERITVE

3.1	Pogoji meritve: 3.1.1 Temperaturni razpon: 10° do 30 °C 3.1.2 Vozilo stoji na vodoravni površini. Pri meritvah klančine je ta površina opremljena s trdno pritrjenim blokom ali drugo podobno napravo s površino, na katero klančina lahko reagira.

3.2

Merilne točke: 3.2.1 pri vratih: 3.2.1.1 na glavnih robovih zapiranja vrat:   ena na sredini vrat;   ena 150 mm nad spodnjim robom vrat; 3.2.1.2 pri vratih, ki so za odpiranje opremljena z napravami za preprečitev stiska: na sekundarnih robovih zapiranja vrat v točki, kjer je nevarnost stiska največja. 3.2.2 pri klančinah: 3.2.2.1 na zunanjem robu klančine, ki je pravokoten na smer gibanja:   ena na sredini klančine;   ena 100 mm od vsakega robu, vzporedno s smerjo gibanja klančine.

3.3	Za določitev sile stiskanja ali srednje reaktivne sile po odstavku 2.6 se v vsaki merilni točki opravijo najmanj tri meritve.

3.4	Signal sile zapiranja ali reaktivne sile se ugotovi z nizko prepustnim filtrom z mejno frekvenco 100 Hz. Prag občutljivosti in odklopna meja za omejitev trajanja impulza se nastavita na 50 N.

3.5	Odstopanje odčitane vrednosti od predvidene vrednosti ni večje od ± 3 odstotkov.

4.   MERILNA NAPRAVA

4.1	Merilna naprava je sestavljena iz dveh delov: ročaja in merilnega dela, ki je silomer (glej sliko 2).

4.2

Silomer ima naslednje značilnosti: 4.2.1 Sestavljen je iz dveh drsečih ohišij z zunanjimi merami 100 mm v premeru in 115 mm v širino. Znotraj silomera je med obema ohišjema vgrajena tlačna vzmet tako, da se silomer lahko stisne, če nanj deluje ustrezna sila. 4.2.2 Togost silomera je 10 ± 0,2 N/mm. Največji odklon vzmeti je omejen na 30 mm, zato da se doseže največja sila 300 N. Slika 2