PRILOGA 1

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

za tip žarometa v skladu s Pravilnikom št. 1

Št. homologacije: … Št. razširitve: …

(1)  Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).

(2)  Neustrezno črtati.

(3)  Navedite ustrezno oznako s spodnjega seznama:

PRILOGA 2

Posebni Žarometi za kmetijske in gozdarske traktorje in druga počasna vozila

Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za homologacijo posebnih žarometov za kmetijske ali gozdarske traktorje in druga počasna vozila. Takšni žarometi so namenjeni proizvajanju dolgega in kratkega svetlobnega pramena in imajo premer D manjši kot 160 mm (1) z naslednjimi spremembami:

(a)	Minimalne zahteve za osvetljenost iz odstavka 6.3 se zmanjšajo v razmerju v skladu z naslednjimi absolutnimi spodnjimi mejami: 3 luksi bodisi na točki 75 R bodisi na točki 75 L; 5 luksov bodisi na točki 50 R bodisi na točki 50 L; 1,5 luksa v območju IV.

(1)  Če vidna površina reflektorja ni okrogla, se kot premer uporabi premer kroga s površino, ki je enaka vidni uporabni površini reflektorja.

PRILOGA 3

Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje

1.   SPLOŠNO

1.1   Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja v skladu z zahtevami tega pravilnika.

V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbranega žarometa, opremljenega z etalonsko žarnico z žarilno nitko:

1.2.1   nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku. Za vrednosti B 50 L (ali R) in območje III je lahko največje odstopanje v neugodno smer:

ali če

1.2.2.1   so na merilnem zaslonu (v oddaljenosti 25 m) predpisane vrednosti iz tega pravilnika za kratki svetlobni pramen dosežene v HV (z dovoljenim odstopanjem +0,2 luksa), usmerjenih v vsaj eno točko vsakega območja na zaslonu – B 50 L (ali R) (1) (z dovoljenim odstopanjem +0,1 luksa), 75 R (ali L), 25 R, 25 L – v krogu s polmerom 15 cm okoli te točke ter na celotnem območju IV, ki ni nad črto 25 R in 25 L za več kot 22,5 cm;

1.2.2.2   in če je pri dolgem svetlobnem pramenu HV znotraj krivulje izoluks 0,75 Emax, se pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje +20 odstotkov za največje vrednosti in –20 odstotkov za najmanjše vrednosti pri kateri koli merilni točki, določeni v odstavku 6.6 tega pravilnika.

1.2.3   Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se sme žaromet namestiti drugače, vendar samo pod pogojem, da os svetlobnega pramena ni stransko odmaknjena za več kot 1° v desno ali levo (2).

1.2.4   Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometih ponovijo z drugo etalonsko žarnico z žarilno nitko.

1.3   Za preverjanje spremembe lege meje svetlo-temno v navpični smeri zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:

Na enem izmed vzorcev žarometov se opravi preskus po postopku, opisanem v odstavku 2.1 Priloge 4, potem ko je bil trikrat zapored izpostavljen ciklu, opisanem v odstavku 2.2.2 Priloge 4.

Žaromet se šteje za sprejemljivega, če vrednost Δr ne presega 1,5 mrad..

Če je ta vrednost večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, se preskusi drug žaromet. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 1,5 mrad.

1.4   Upoštevajo se kromatske koordinate.

Fotometrično delovanje žarometa, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo, mora ustrezati vrednostim v tem pravilniku, pomnoženim z 0,84.

2.   MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Za vsak tip žarometa imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost glede na tip ustreznega preskusa, se izberejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.

2.1   Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične značilnosti in preverjanje spremembe navpične lege mejne črte svetlo-temno pod vplivom toplote.

2.2   Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1   Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2   Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.

2.2.3   Za uporabo odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 se zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njena skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.2.4   V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje

2.3   Vrsta vzorčenja

Vzorci žarometov se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto žarometov istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca..

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vseeno lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4   Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

Na naključno izbranem žarometu se izvedejo fotometrične meritve na točkah, ki so določene v tem pravilniku, pri čemer se odčitajo samo točke Emax, HV (3), HL, HR (4) za dolgi svetlobni pramen ter B 50 L (ali R), HV, 75 R (ali L) in 25 L (ali R) za kratki svetlobni pramen (glej sliko iz Priloge 6).

2.5   Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in v soglasju s pristojnim organom za določanje meril za sprejemljivost proizvodov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 9.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 8 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.

(1)  Črke v oklepaju veljajo pri žarometih, namenjenih za vožnjo po levi strani cestišča.

(2)  Meja nenastavitve 1° na desno ali levo ni nezdružljiva z navpično nenastavitvijo. Slednja je omejena le z zahtevami iz odstavka 6.5.

(3)  Če je dolgi svetlobni pramen integriran s kratkim svetlobnim pramenom, je HV v primeru dolgega svetlobnega pramena ista merilna točka kot pri kratkem svetlobnem pramenu.

(4)  HL in HR: točki, ki se nahajata na črti „hh“ na razdalji 1,125 m levo oziroma desno od točke HV.

PRILOGA 4

Preskusi stabilnosti fotometričnega delovanja delujočih žarometov

Potem ko se v skladu s predpisi tega pravilnika izmerijo fotometrične vrednosti v točki za Emax za dolgi svetlobni pramen in v točkah HV, 50 R, B 50 L za kratki svetlobni pramen (ali HV, 50 L, B 50 R za žaromete, zasnovane za vožnjo po levi strani cestišča) se preskusi stabilnost fotometričnega delovanja celotnega delujočega žarometa. „Celotni žaromet za meglo“ pomeni celotno svetilko, skupaj z drugimi deli in svetilkami, ki bi utegnili vplivati na njeno oddajanje toplote.

1.   PRESKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA

Preskusi se izvedejo v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C, pri čemer mora biti celoten žaromet pritrjen na nosilec tako, kakor bi bil nameščen na vozilu.

1.1   Čist žaromet

Žaromet je treba pustiti delovati 12 ur, kakor je opisano v odstavku 1.1.1, in ga pregledati, kakor je predpisano v odstavku 1.1.2.

1.1.1   Preskusni postopek

Žaromet naj deluje določen čas, in sicer:

1.1.1.2   Preskusna napetost

Napetost je treba nastaviti tako, da je pri 6-voltnih ali 12-voltnih žarnicah zagotovljena moč, ki bo 15 % večja od nazivne moči, določene v Pravilniku za žarnice z žarilno nitko (Pravilnik št. 37), pri 24-voltnih žarnicah pa moč, ki bo 26 % večja od nazivne moči.

Uporabljena moč mora biti v vseh primerih skladna z ustrezno vrednostjo žarnice z žarilno nitko z nazivno napetostjo 12 V, razen če vlagatelj določi, da se lahko žaromet uporablja pri drugačni napetosti. V takem primeru se preskus izvede z uporabo žarnice z žarilno nitko z največjo možno močjo.

1.1.2   Rezultati preskusa

1.1.2.1   Vizualni pregled

Ko se temperatura žarometa ustali pri temperaturi okolja, je treba lečo žarometa in morebitno zunanjo lečo očistiti s čisto in vlažno bombažno krpo. Potem je treba opraviti vizualni pregled, pri katerem ne sme biti niti na leči žarometa niti na morebitni zunanji leči vidno kakršno koli zvitje, deformacija, razpoka ali sprememba barve.

1.1.2.2   Fotometrični preskus

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami tega pravilnika je treba fotometrične vrednosti preveriti v naslednjih točkah:

Kratki svetlobni pramen:

50 R – B 50 L – HV pri žarometih, zasnovanih za vožnjo po desni strani cestišča

50 L – B 50 R – HV pri žarometih, zasnovanih za vožnjo po levi strani cestišča.

Dolgi svetlobni pramen:

točka Emax

Lahko se opravi še ena nastavitev zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa zaradi delovanja toplote (sprememba lege meje svetlo-temno je obravnavana v odstavku 2 te priloge). Dovoljeno je 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preskusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka.

1.2   Umazan žaromet

Žaromet, ki je bil preskušen v skladu z zahtevami iz odstavka 1.1, mora po opravljeni pripravi v skladu z odstavkom 1.2.1 eno uro delovati tako, kakor je opisano v odstavku 1.1.1, nato pa se pregleda v skladu z navodili iz odstavka 1.1.2.

1.2.1   Priprava žarometa

1.2.1.1   Preskusna mešanica

1.2.1.1.1   Za žaromet z zunanjimi lečami iz stekla:

Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet, mora vsebovati:

9 masnih delov silikatnega peska z zrnatostjo od 0 do 100 µm;

1 masni del rastlinskega oglenega prahu (iz bukovega lesa) z zrnatostjo od 0 do 100 µm;

0,2 masnega dela NaCMC (3); in

ustrezno količino destilirane vode s prevodnostjo ≤ l mS/m.

Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.

1.2.1.1.2   Za žaromet z zunanjo lečo iz plastičnega materiala:

Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet, mora vsebovati:

9 masnih delov silikatnega peska z zrnatostjo od 0 do 100 µm;

1 masni del rastlinskega oglenega prahu (iz bukovega lesa) z zrnatostjo od 0 do 100 µm;

0,2 masnega dela NaCMC, (3)

13 masnih delov destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m; in

2 ± 1 masna dela površinsko aktivne snovi (4).

Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.

1.2.1.2   Nanašanje preskusne mešanice na žaromet

Preskusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno svetlečo površino žarometa in nato pustiti, da se posuši. Postopek je treba ponavljati, dokler vrednost osvetljenosti ne pade na 15–20 % vrednosti, ki so bile izmerjene za naslednjo točko pod pogoji, opisanimi v tej prilogi:

točka Emax fotometrične porazdelitve dolgega svetlobnega pramena pri žarometu za kratki/dolgi svetlobni pramen.

Točka Emax fotometrične porazdelitve dolgega svetlobnega pramena le pri žarometu za dolgi svetlobni pramen. 50 R in 50 V (5) le pri žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desni strani cestišča.

50 L in 50 V le pri žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po levi strani cestišča.

1.2.1.3   Merilna oprema

Merilna oprema mora ustrezati opremi, ki je bila uporabljena pri preskusih za homologacijo žarometa. Za fotometrično preverjanje je treba uporabiti etalonsko (referenčno) žarnico z žarilno nitko.

2.   PRESKUS SPREMEMBE NAVPIČNE LEGE MEJE SVETLO-TEMNO POD VPLIVOM TOPLOTE

Pri tem preskusu se preverja, ali navpični premik meje svetlo-temno pod vplivom toplote pri delujočem žarometu za kratki svetlobni pramen presega predpisane vrednosti.

Na žarometu, ki je bil preskušen v skladu z odstavkom 1 te priloge, se opravi preskus, opisan v odstavku 2.1, ne da bi ga odstranili iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej.

2.1   Preskus

Preskus se izvede v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.

Ob uporabi serijske žarnice z žarilno nitko, ki je bila starana vsaj eno uro, mora žaromet delovati s kratkim svetlobnim pramenom, ne da bi ga vzeli iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej. (Za ta preskus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 1.1.1.2 te priloge) Lego vodoravnega dela meje svetlo-temno (med vv in navpično črto skozi točko B 50 L za vožnjo po desni strani cestišča oziroma točko B 50 R za vožnjo po levi strani cestišča) je treba preveriti po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) delovanja.

Meritev spremembe lege meje svetlo-temno, opisano zgoraj, je treba izvesti s katero koli metodo, ki daje zadosti točne in ponovljive rezultate.

2.2   Rezultati preskusa

2.2.1   Rezultat, izražen v miliradianih (mrad), se šteje kot sprejemljiv, če absolutna vrednost Δ rI = r3 – r60, izmerjena na tem žarometu, ni večja od 1,0 mrad (Δ rI ≤ 1,0 mrad).

2.2.2   Če je ta vrednost večja od 1 mrad, vendar ne večja od 1,5 mrad (1 mrad < ΔrI ≤ 1,5 mrad), je treba opraviti preskus na drugem žarometu, kakor je opisano v odstavku 2.1 te priloge, in sicer potem, ko je bil žaromet trikrat zaporedoma izpostavljen ciklu, kakor je opisano spodaj, zaradi stabiliziranja lege mehanskih delov žarometa na vpenjalni napravi, ki ustreza pravilni vgradnji na vozilu:

Enourno delovanje žarometa za kratki svetlobni pramen (napetost je treba prilagoditi skladno z odstavkom 1.1.1.2).

Enourno mirovanje.

Tip žarometa velja za sprejemljivega, če srednja vrednost absolutnih vrednosti Δ rI, izmerjena za prvi vzorec, in Δ rII, izmerjena za drugi vzorec, ne presega 1 mrad.

(1)  Če je preskušani žaromet združen in/ali integriran s signalnimi svetilkami, morajo biti te med preskusom ves čas vklopljene. Smerna svetilka mora biti vklopljena v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.

(2)  Če med uporabo svetlobne hupe hkrati svetita dve ali več žarilnih nitk, to ne šteje za običajno hkratno uporabo žarilnih nitk.

(3)  NaCMC predstavlja natrijevo sol karboksimetilceluloze, ki se običajno označuje kot CMC. NaCMC, ki se uporabi pri mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 °C substitucijsko stopnjo od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 cP.

(4)  Potrebna je količinska toleranca, da se dobi umazanija, ki se pravilno porazdeli po celotni plastični leči.

(5)  Točka 50 V je 375 mm pod HV na navpični črti v-v na zaslonu, oddaljenem 25 m.

PRILOGA 5

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

(Glej odstavek 4 tega pravilnika)

Slika 1

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet, ki izpolnjuje zahteve tega pravilnika v zvezi z dolgim in kratkim svetlobnim pramenom in je zasnovan le za vožnjo po desni strani cestišča.

Opomba:

Številka homologacije in dodatni simboli morajo biti v bližini kroga in bodisi nad bodisi pod črko „E“ ali desno ali levo od te črke. Števke v številki homologacije morajo biti na isti strani črke „E“ in obrnjene v isto smer.

V številki homologacije se je treba izogniti uporabi rimskih številk, da se prepreči kakršna koli zamenjava z drugimi simboli.

Slika 3b

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet, ki izpolnjuje zahteve tega pravilnika v zvezi s kratkim in dolgim svetlobnim pramenom in je zasnovan:

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet z lečo iz plastičnega materiala, ki izpolnjuje zahteve tega pravilnika le v zvezi s kratkim svetlobnim pramenom in je zasnovan:

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet, ki izpolnjuje zahteve tega pravilnika:

Identifikacija žarometa z lečo iz plastičnega materiala, ki izpolnjuje zahteve Pravilnika št. 1:

Žarilna nitka žarometa za kratki svetlobni pramen ne sme svetiti hkrati z žarilno nitko žarometa za dolgi svetlobni pramen in/ali katerim koli drugim žarometom, s katerim je integrirana.

Poenostavljeno označevanje združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk

Slika 10

(Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobnosignalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake)

VZOREC A

VZOREC B

VZOREC C

VZOREC D

Opomba: Štirje primeri, prikazani zgoraj, ustrezajo svetlobni napravi s homologacijsko oznako, ki se nanaša na:

prednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7,

žaromet za kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po desni in levi strani cestišča, in za dolgi svetlobni pramen, ki je bil homologiran v skladu s spremembami 01 k Pravilniku št. 1 in vključuje lečo iz plastičnega materiala,

žaromet za meglo, ki je bil homologiran v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 19 in vključuje lečo iz plastičnega materiala,

prednjo smerno svetilko kategorije 1a, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 6.

Slika 11

Svetilka, integrirana z žarometom

Primer 1

Zgornji primer ustreza oznaki leče iz plastičnega materiala, ki je predvidena za uporabo v različnih tipih žarometov, in sicer:

bodisi: v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desni in levi strani cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami, ki je bil homologiran v Nemčiji (E1) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 20, kakor je bil spremenjen s spremembami 02,

ki je integriran s

prednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7;

bodisi: v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desni in levi strani cestišča, in za dolgi svetlobni pramen, ki je bil homologiran v Nemčiji (E1) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 1, kakor je bil spremenjen s spremembami 01,

ki je integriran z enako prednjo pozicijsko svetilko kot zgoraj;

ali celo: v katerem koli izmed zgoraj navedenih žarometov, ki je bil homologiran kot ena svetilka. Ohišje žarometa mora biti označeno z edino veljavno številko homologacije, npr.:

Primer 2

Zgornji primer ustreza oznaki leče iz plastičnega materiala, ki je uporabljena v sklopu dveh žarometov, homologiranem v Franciji (E2) in sestavljenem iz žarometa, ki oddaja kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po obeh straneh cestišča, in dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med x in y kandelami, ki izpolnjuje zahteve Pravilnika št. 1, kakor je bil spremenjen s spremembami 01, ter žarometa, ki oddaja dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med w in z kandelami in izpolnjuje zahteve Pravilnika št. 20, kakor je bil spremenjen s spremembami 02; največja svetilnost vseh dolgih svetlobnih pramenov je med 86 250 in 101 250 kandelami.

PRILOGA 6

MERILNI ZASLONI

A.   Žaromet za vožnjo po desni strani cestišča

(dimenzije v mm)

B.   Žaromet za vožnjo po levi strani cestišča

(dimenzije v mm)

C.   Točke merjenja vrednosti osvetljenosti

Opomba: Slika prikazuje merilne točke za vožnjo po desni strani cestišča. Točki 7 in 8 se za vožnjo po levi strani cestišča premakneta na ustrezno mesto na desni strani slike.

PRILOGA 7

Zahteve za žaromete z lečami iz plastičnega materiala – preskušanje vzorcev leč ali materiala in celotnih žarometov

1.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

1.1   Vzorci, predloženi skladno z odstavkom 2.2.4 tega pravilnika, morajo ustrezati specifikacijam iz odstavkov od 2.1 do 2.5.

1.2   Vzorca celotnih žarometov, predložena skladno z odstavkom 2.2.3 tega pravilnika in opremljena z lečami iz plastičnega materiala, morata glede materiala leč ustrezati specifikacijam iz odstavka 2.6.

1.3   Na vzorcih leč iz plastičnega materiala ali na vzorcih materiala skupaj z reflektorjem, na katerega bodo pritrjene (kjer to pride v poštev), je treba opraviti homologacijske preskuse v časovnem zaporedju, določenem v tabeli A Dodatka 1 k tej prilogi.

1.4   Če pa proizvajalec žarometov lahko dokaže, da so bili na izdelku že opravljeni preskusi, predpisani v odstavkih od 2.1 do 2.5 spodaj, ali enakovredni preskusi skladno s katerim drugim pravilnikom, teh preskusov ni treba ponoviti; obvezni so le preskusi, predpisani v tabeli B Dodatka 1.

2.   PRESKUSI

2.1   Odpornost proti temperaturnim spremembam

2.1.1   Preskusi

Na treh novih vzorcih (lečah) je treba v petih ciklih spreminjajoče se temperature in vlažnosti (RH = relativna vlažnost) opraviti preskuse po naslednjem programu:

3 ure pri temperaturi 40 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 85–95 %;

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %;

15 ur pri temperaturi –30 °C ± 2 °C;

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %;

3 ure pri temperaturi 80 °C ± 2 °C;

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %;

Pred tem preskusom morajo biti vzorci najmanj štiri ure izpostavljeni temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %.

Opomba: V enournih časovnih obdobjih s temperaturo 23° ± 5 °C je vključen čas za prehod z ene temperature na drugo, ki je potreben za preprečevanje učinkov toplotnih šokov.

2.1.2   Fotometrične meritve

2.1.2.1   Metoda

Pred preskusom in po njem je treba na vzorcih opraviti fotometrične meritve.

Te meritve je treba opraviti z etalonsko žarnico v naslednjih točkah:

B 50 L in 50 R za kratki svetlobni pramen žarometa za kratki svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen (B 50 R in 50 L za žaromete, namenjene vožnji po levi strani cestišča);

Emax pot za dolgi svetlobni pramen žarometa za dolgi svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen;

2.1.2.2   Rezultati

Fotometrične vrednosti, izmerjene pri vsakem vzorcu pred preskusom in po njem, se ob upoštevanju dovoljenih odstopanj fotometričnega postopka ne smejo razlikovati za več kot deset odstotkov.

2.2   Odpornost proti okoljskim in kemičnim dejavnikom

2.2.1   Odpornost proti okoljskim dejavnikom

Tri nove vzorce (leče ali vzorce materiala) je treba izpostaviti sevanju vira, katerega spektralna razporeditev energije ustreza razporeditvi energije črnega telesa pri temperaturi med 5 500 K in 6 000 K Med virom in vzorci je treba namestiti ustrezne filtre, da se čim bolj oslabijo sevanja z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2 500 nm. Vzorci se izpostavijo sevanju energije 1 200 W/m2 ± 200 W/m2 za obdobje, ki je določeno tako, da energija sevanja, ki jo sprejmejo, znaša 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/m2. Znotraj preskusne naprave mora biti temperatura, ki se meri na črni plošči, ki je na isti višini kot vzorci, 50 °C ± 5 °C. Zaradi zagotovitve enakomernega obsevanja se morajo vzorci vrteti okoli vira sevanja s hitrostjo med 1 in 5 obratov na minuto. Vzorce je treba škropiti z destilirano vodo s prevodnostjo, nižjo od 1 mS/m, pri temperaturi 23 °C ± 5 °C po naslednjem ciklu:

2.2.2   Odpornost proti kemičnim dejavnikom

Po preskusu, opisanem v odstavku 2.2.1 zgoraj, in meritvi, opisani v odstavku 2.2.3.1 spodaj, je treba obdelati zunanjo površino navedenih treh vzorcev po postopku, opisanem v odstavku 2.2.2.2, z mešanico, določeno v odstavku 2.2.2.1. spodaj.

2.2.2.1   Preskusna mešanica

Preskusna mešanica vsebuje 61,5 % n-heptana, 12,5 % toluena, 7,5 % etiltetraklorida, 12,5 % trikloretilena in 6 % ksilena (volumski odstotki).

2.2.2.2   Nanašanje preskusne mešanice

Kos bombažnega blaga (po standardu ISO 105) se do nasičenja namoči v mešanico iz odstavka 2.2.2.1 zgoraj in nato prej kot v 10 sekundah za 10 minut pritisne na zunanjo površino vzorca s pritiskom 50 N/cm2, kar ustreza sili 100 N na preskusno površino velikosti 14 × 14 mm.

Med temi 10 minutami se blago ponovno napoji z mešanico, da sestava nanesene tekočine ustreza predpisani preskusni mešanici med celotnim trajanjem preskusa.

Med pritiskanjem namočenega blaga na vzorec se lahko pritisk, ki deluje na vzorec, izravna, da se prepreči nastajanje razpok.

2.2.2.3   Čiščenje

Po nanašanju preskusne mešanice se morajo vzorci posušiti na zraku, nato pa oprati z raztopino iz odstavka 2.3 (odpornost proti čistilom) pri temperaturi 23 °C ± 5 °C.

Nato je treba vzorce dobro sprati z destilirano vodo, ki pri temperaturi 23 °C ± 5 °C ne vsebuje več kot 0,2 odstotka primesi, in jih obrisati z mehko krpo.

2.2.3   Rezultati

2.2.3.1   Po preskusu odpornosti proti okoljskim dejavnikom ne sme biti na zunanji površini vzorca nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij, srednja vrednost spremembe stopnje prepuščanja svetlobe , ki se pri treh vzorcih meri po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, pa ne sme biti večja od 0,020 (Δ tm ≤ 0,020).

2.2.3.2   Po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ne sme biti na vzorcih nobenih sledi kemičnega obarvanja, ki bi utegnilo povzročiti spremenjeno razsipanje svetlobe, pri čemer srednja vrednost spremembe , ki se pri treh vzorcih meri po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,020 (Δ dm ≤ 0,020).

2.3   Odpornost proti čistilom in ogljikovodikom

2.3.1   Odpornost proti čistilom

Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 °C ± 5 °C in se za pet minut potopi v mešanico, katere temperatura je 23 °C ± 5 °C in ki vsebuje 99 delov destilirane vode z največ 0,02 % primesi in en del alkilarilsulfonata.

Po končanem preskusu se vzorci posušijo pri temperaturi 50 °C ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo.

2.3.2   Odpornost proti ogljikovodikom

Nato je treba zunanjo površino teh treh vzorcev eno minuto rahlo drgniti s kosom bombažnega blaga, prepojenega z mešanico iz 70 % n-heptana in 30 % toluena (volumski odstotki), potem pa pustiti, da se posuši na zraku.

2.3.3   Rezultati

Po zaporedno opravljenih obeh zgornjih preskusih srednja vrednost spremembe stopnje prepuščanja svetlobe, ki se pri treh vzorcih meri po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,010 (Δ tm ≤ 0,010).

2.4   Odpornost proti mehanskim poškodbam

2.4.1   Metoda preskušanja odpornosti proti mehanskim poškodbam

Zunanjo površino treh novih vzorcev (leč) je treba preskušati po metodi, opisani v Dodatku 3 k tej prilogi, s katero je treba doseči enakomerno mehansko poškodbo te površine.

2.4.2   Rezultati

Po tem preskusu je treba po postopku, opisanem v Dodatku 2, na površini iz odstavka 2.2.4 zgoraj izmeriti spremembe:

stopnje prepuščanja svetlobe:

in razsipanja svetlobe:

. Za srednjo vrednost pri treh vzorcih velja naslednje: (Δ tm ± 0,100); (Δdm ± 0,050).

2.5   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo):

2.5.1   Priprava vzorca

Na prevleki leče se na površini 20 mm × 20 mm z britvico ali z iglo vreže mrežasti vzorec s kvadratki velikosti približno 2 mm × 2 mm. Pritisk na britvico ali iglo mora biti zadosten, da se prereže vsaj prevleka.

2.5.2   Opis preskusa

Treba je uporabiti lepilni trak s silo oprijemanja 2 N/(cm širine) ± 20 %, ki je bila izmerjena v normalnih razmerah, določenih v Dodatku 4 k tej prilogi. Ta lepilni trak, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se za najmanj pet minut pritisne na površino, ki je bila pripravljena skladno z zahtevami iz odstavka 2.5.1.

Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da se sila oprijema na zadevni površini izravna s silo, ki deluje pravokotno na to površino. Na tej stopnji je treba lepilni trak odtrgati z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ±0,2 m/s.

2.5.3   Rezultati

Na mrežasti površini ne sme biti znatnih poškodb. Poškodbe na presečiščih kvadratov ali na robovih vreznin so dovoljene, če poškodovana površina ne presega 15 % površine z mrežastim vzorcem.

2.6   Preskušanje celotnega žarometa z lečo iz plastičnega materiala

2.6.1   Odpornost površine leče proti mehanskim poškodbam

2.6.1.1   Preskusi

Na leči vzorca žarometa št. 1 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.4.1. zgoraj.

2.6.1.2   Rezultati

Po opravljenem preskusu rezultati fotometričnih meritev, opravljenih na žarometu v skladu s tem pravilnikom, ne smejo za več kot 30 % presegati največjih vrednosti, predpisanih v točkah B 50 L in HV, in ne smejo biti za več kot 10 % pod najmanjšo vrednostjo, predpisano v točki 75 R (v primeru žarometov, namenjenih vožnji po levi strani cestišča, je treba upoštevati točke B 50 R, HV in 75 L).

2.6.2   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo):

Na leči vzorca žarometa št. 2 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.5 zgoraj.

3.   PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE

V zvezi z materiali, uporabljenimi pri izdelavi leč, se šteje, da žarometi proizvodne serije ustrezajo zahtevam tega pravilnika, če:

3.1.1   se po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ter po preskusu odpornosti proti čistilom in ogljikovodikom na zunanji površini vzorca ne pojavijo razpoke, oddrobljeni deli ali deformacije, ki so vidni s prostim očesom (glej odstavke 2.2.2, 2.3.1 in 2.3.2);

3.1.2   so po preskusu, opisanem v odstavku 2.6.1.1, fotometrične vrednosti na merilnih točkah, navedenih v odstavku 2.6.1.2, znotraj mejnih vrednosti, ki so v tem pravilniku predpisane za skladnost proizvodnje.

3.2   Če rezultati preskusov ne ustrezajo zahtevam, je treba preskuse ponoviti na drugem naključno izbranem vzorcu žarometa.

PRILOGA 8

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR

1.   SPLOŠNO

1.1   Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča v skladu z morebitnimi zahtevami tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja.

V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbranega žarometa, opremljenega z etalonsko žarnico z žarilno nitko:

1.2.1   nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku. Za vrednosti B 50 L (ali R) in območje III je lahko največje odstopanje v neugodno smer:

ali če

1.2.2.1   so na merilnem zaslonu (v oddaljenosti 25 m) predpisane vrednosti iz tega pravilnika za kratki svetlobni pramen dosežene v HV (z dovoljenim odstopanjem + 0,2 luksa), usmerjenih v vsaj eno točko vsakega območja na zaslonu – B 50 L (ali R) (z dovoljenim odstopanjem + 0,1 luksa), 75 R (ali L), 25 R, 25 L – v krogu z radijem 15 cm okoli te točke ter na celotnem območju IV, ki ni nad črto 25 R in 25 L za več kot 22,5 cm;

1.2.2.2   in če je pri dolgem svetlobnem pramenu HV pod krivuljo izoluks 0,75 Emax, se pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje +20 odstotkov za največje vrednosti in –20 odstotkov za najmanjše vrednosti pri kateri koli merilni točki, določeni v odstavku 6.6 tega pravilnika. Referenčna oznaka se ne upošteva.

1.2.3   Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se sme žaromet namestiti drugače, vendar samo pod pogojem, da os svetlobnega pramena ni stransko odmaknjena za več kot 1° v desno ali levo.

1.2.4   Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometu ponovijo z drugo etalonsko žarnico z žarilno nitko.

1.2 5   Pri tem se ne upoštevajo žarometi z očitnimi okvarami.

1.2.6   Referenčna oznaka se ne upošteva.

1.3   Upoštevajo se kromatske koordinate.

Fotometrično delovanje žarometa, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo, mora ustrezati vrednostim v tem pravilniku, pomnoženim z 0,84.

2.   PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štirje žarometi. Prvi vzorec dveh žarometov se označi kot A, drugi vzorec dveh žarometov pa kot B.

2.1   Skladnost se ne izpodbija

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov v neugodno smer:

2.1.1.1   vzorec A

2.1.1.2   vzorec B

2.1.2   ali če so za vzorec A izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

2.2   Skladnost se izpodbija

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

2.2.1.1   vzorec A

2.2.1.2   vzorec B

2.2.2   ali če za vzorec A niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

2.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 10, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

2.3.1   vzorec A

2.3.2   vzorec B

2.3.3   ali če za vzorca A in B niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

3.   PONOVLJENO VZORČENJE

V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh žarometov, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh žarometov.

3.1   Skladnost se ne izpodbija

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.1.1.1   vzorec C

3.1.1.2   vzorec D

3.1.2   ali če so za vzorec C izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

3.2   Skladnost se izpodbija

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.2.1.1   vzorec D

3.2.1.2   ali če za vzorec C niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

3.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 10, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.3.1   vzorec C

3.3.2   vzorec D

3.3.3   ali če za vzorca C in D niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

4.   SPREMEMBA NAVPIČNE LEGE MEJE SVETLO-TEMNO

Glede preverjanja spremembe lege meje svetlo-temno v navpični smeri zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:

Na enem od žarometov vzorca A, ki je bil izbran po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, se opravi preskus po postopku, opisanem v odstavku 2.1 Priloge 4, potem ko je bil trikrat zaporedoma izpostavljen ciklu, opisanem v odstavku 2.2.2 Priloge 4.

Žaromet se šteje za sprejemljivega, če vrednost Δr ne presega 1,5 mrad.

Če je ta vrednost večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, se preskusi drug žaromet vzorca A. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 1,5 mrad.

Če pa je vrednost 1,5 mrad pri vzorcu A presežena, se na obeh žarometih vzorca B opravi preskus po enakem postopku, pri čemer vrednost Δr posameznega žarometa ne sme biti večja od 1,5 mrad.

Slika 1