Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 42008X1221(02)

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih Unije in njenih držav članic

UL C 320, 16.12.2008, p. 10–12 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 320/10


Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih Unije in njenih držav članic

(2008/C 320/04)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA –

1.

OB UPOŠTEVANJU:

Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

Konvencije UNESCA o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov z dne 20. oktobra 2005 (1),

Konvencije UNESCA o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih z dne 14. novembra 1970,

Odločbe št. 1983/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Evropskem letu medkulturnega dialog (2008) (2);

2.

POZDRAVLJAJO:

sklepe predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 19. in 20. junija 2008 (3), v katerih je navedeno, da sta kulturno sodelovanje in medkulturni dialog sestavna dela vseh zunanjih politik;

3.

OB SKLICEVANJU NA:

resolucijo Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo (4),

sklepe Sveta z dne 21. maja 2008 o medkulturnih zmožnostih (5),

in sklepe z dne 21. maja 2008, ki so jih sprejeli Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu za področje kulture, 2008–2010 (6);

4.

Z ZANIMANJEM POZDRAVLJAJO:

sporočilo Komisije o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije z dne 10. maja 2007 (7);

5.

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

zlasti v politično občutljivih regijah lahko medkulturni dialog prispeva k zbliževanju posameznikov in narodov, preprečevanju sporov in procesu sprave,

kulturne izmenjave in sodelovanje, med drugim tudi na avdiovizualnem področju, lahko pripomorejo k vzpostavljanju partnerskih odnosov, krepitvi mesta in vloge civilne družbe, pospeševanju procesa demokratizacije in dobrega upravljanja ter uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

kultura, ki je bistveni sestavni del na znanju temelječega gospodarstva, je tudi sektor z močnim gospodarskim potencialom, zlasti v zvezi z razvojem kulturne in ustvarjalne industrije ter trajnostnega kulturnega turizma,

umetniška, intelektualna in znanstvena umestitev Evrope v svetu je v veliki meri odvisna od dinamike njenega kulturnega ustvarjanja in kulturnih izmenjav s tretjimi državami,

kulturne vezi med Evropo in drugimi regijami sveta so lahko pomembne za razvijanje medkulturnega dialoga in izvajanje skupnih kulturnih projektov; poleg tega si mora Unija prizadevati za spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti;

6.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

A.   Uresničujejo naslednje politične cilje:

1.

kulturi zagotoviti pomembnejše mesto in vlogo v politikah in programih, ki se izvajajo v okviru zunanjih odnosov, ter spodbujati sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ki so pristojne za področje kulture, zlasti z UNESCOm in Svetom Evrope, da bi izboljšali kakovost in raznolikost izvajanih kulturnih dejavnosti ter na splošno prispevali k uresničevanju zunanjepolitičnih ciljev in k trajnostnemu razvoju;

2.

podpreti konvencijo UNESCA o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov z dne 20. oktobra 2005, kar pomeni:

spodbujati ratifikacijo in izvajanje te konvencije, ki je osrednji element kulturnih odnosov Unije in njenih držav članic s tretjimi državami in eden od stebrov globalnega upravljanja,

v zunanjih odnosih v celoti upoštevati posebno dvojno naravo kulturnih dejavnosti, dobrin in storitev, ki je hkrati kulturna in ekonomska,

vzpostavljati ali nadaljevati politični dialog s tretjimi državami, zlasti v zvezi z zakonodajnimi in regulativnimi okviri, da bi se v njihovih politikah ustvaril prostor za kulturo,

podpirati zunanje kulturne politike, ki spodbujajo dinamiko in uravnoteženo izmenjavo kulturnih dobrin in storitev s tretjimi državami, zlasti z razvijajočimi se gospodarstvi, da bi ohranili in spodbujali kulturno raznolikost na svetovni ravni ter prispevali k vitalnosti evropskega gospodarstva na področju kulture,

povečati prispevek kulture trajnostnemu razvoju ter spodbujati sodelovanje in solidarnost z državami v razvoju, zlasti zato, da bi povečali zmogljivosti teh držav za zaščito in spodbujanje raznolikosti kulturnega izražanja, vključno s kulturnimi industrijami in sodobnim ustvarjanjem;

3.

spodbujati kulturni dialog pri dejavnostih, ki so se uspešno izvajale v državah članicah in zunaj Unije v Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008) s konkretnimi projekti, dejavnostmi za ozaveščanje in izmenjavo dobrih praks; pri tem je treba upoštevati zlasti poročilo o tem letu, ki ga bo pripravila Komisija.

B.   Določijo celovite in usklajene pristope:

pripraviti evropsko strategijo za usklajeno in sistematično vključevanje kulture v zunanjepolitične odnose Unije in prispevajo k prizadevanjem za dopolnjevanje ukrepov Unije z ukrepi držav članic,

uvajati posebne strategije z regijami in tretjimi državami, da bi natančno opredelili cilje in pristope na področju kulturnih odnosov; te strategije bodo prilagojene zlasti značilnostim in trajnostnim razvojnim perspektivam njihovega kulturnega sektorja, stanju na področju kulturnih izmenjav z Unijo ter njihovim gospodarskim in socialnim razmeram,

te posebne strategije bodo v skladu z delitvijo pristojnosti po Pogodbi lahko opredeljene po zaključku strokovnih postopkov in postopkov usklajevanja z zadevnimi državami in regijami.

C.   V tem okviru okrepijo podporo:

kulturnemu sodelovanju s tretjimi državami na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, zlasti da bi spodbudili kulturne in umetniške izmenjave ter koprodukcije, prispevali k usposabljanju in mobilnosti umetnikov in drugih strokovnjakov na področju kulture ter po potrebi okrepili razvojne zmogljivosti kulturnih sektorjev partnerskih držav, predvsem z izmenjavo strokovnega znanja,

spodbujanju mednarodnih dejavnosti, dobrin in storitev evropske kulture, vključno z avdiovizualnimi (na primer, zunanje avdiovizualne storitve), ter mobilnosti umetnikov in drugih evropskih strokovnjakov na področju kulture zunaj Unije,

večjezičnosti, zlasti z učenjem jezikov, prevajanjem in razvojem možnosti vseh evropskih jezikov za razvijanje kulturnega in gospodarskega dialoga s preostalim svetom, ter razvoju medkulturnih kompetenc,

mobilnosti mladih, in sicer v okviru ustreznih pobud in programov Skupnosti, njihovemu kulturnemu in umetniškemu izobraževanju, vključno z medijsko vzgojo, in dostopu do vseh najrazličnejših oblik umetniškega izražanja,

varstvu avtorskih in sorodnih pravic ter preprečevanju ponarejanja in piratstva in boju proti tema pojavoma na mednarodni ravni v okviru ustreznih dvostranskih in večstranskih sporazumov, političnega dialoga ter sodelovanja s tretjimi državami,

varovanju, ohranjanju in pravilnemu vrednotenju materialne in nematerialne kulturne dediščine ter mednarodnemu sodelovanju, tudi z izmenjavo izkušenj v smislu navedene konvencije UNESCA iz leta 1970, pri boju proti kraji in nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami, zlasti s protipravno pridobljenimi dobrinami iz nezakonitih izkopavanj ali okradenih spomenikov.

D.   V skladu z navedenimi cilji razvijajo naslednje delovne metode in instrumente:

analizo kulturnih sektorjev tretjih držav, vključno z njihovimi razvojnimi perspektivami in regulativnim okvirom, da bi lahko bolje opredelili potrebne strategije in ukrepe; Komisija bo ob sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami pomagala pri tej analizi,

uporabo izkušenj držav članic in spodbujanje sinergij, da bi prispevali k boljšemu dopolnjevanju ukrepov Unije in ukrepov držav članic ter spodbudili več skupnih kulturnih dejavnosti in projektov na mednarodni ravni; pri tem bi lahko imela pomembno vlogo odprta metoda usklajevanja na področju kulture,

v okviru obstoječih finančnih instrumentov opredelitev operativnih programov, ki bodo prilagojeni značilnostim kulturnega sektorja, zlasti malim produkcijskim in distribucijskim strukturam ter lokalnim značilnostim držav članic in partnerskih držav: boljši dostop strokovnjakov do informacij o podpornih programih in dejavnostih, poenostavitev postopkov za dodeljevanje subvencij, registracijo dolgoročne finančne podpore itd.,

pri pogajanjih o mednarodnih sporazumih z regionalnimi organizacijami ali partnerskimi državami upoštevanje strategij, ki se izvajajo z njimi,

spodbujanje vključevanja umetnikov, drugih strokovnjakov na področju kulture in na splošno civilne družbe, obenem pa tudi držav članic in partnerskih držav v pripravo in izvajanje zunanjih kulturnih politik,

in nazadnje, spodbujanje boljšega sodelovanja kulturnih ustanov držav članic Unije – ki vključujejo tudi kulturne organizacije – s sorodnimi ustanovami v tretjih državah, zlasti z mrežnim povezovanjem.


(1)  Sklep Sveta 2006/515/ES z dne 18. maja 2006 o sklenitvi Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (UL L 201, 25.7.2006, str. 15).

(2)  UL L 412, 30.12.2006, str. 44.

(3)  11018/08.

(4)  UL C 287, 29.11.2007, str. 1.

(5)  9021/08.

(6)  UL C 143, 10.6.2008, str. 9.

(7)  COM(2007) 242 konč.


Top