7.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 141/1

(1)

Evropski svet je na spomladanskem vrhu leta 2005 kot enega od instrumentov, ki prispevajo k izvajanju prenovljene lizbonske strategije, sprejel Evropski pakt za mlade, ki naj bi z medsektorskimi strategijami izboljšal možnosti mladih – predvsem mladih z manj priložnostmi – za zaposlovanje in socialno vključenost, izobraževanje, usposabljanje in mobilnost.

(2)

Svet je v svoji resoluciji z dne 7. decembra 2006 (1) države članice pozval, naj spodbudijo zagotavljanje širokih in enakih možnosti za participacijo vseh mladih v državljanskem življenju in udeleženost mladih, dejavnih v različnih inovativnih oblikah dejavnega državljanstva, neorganiziranih mladih in mladih z manj priložnostmi v strukturiranem dialogu ter tako ustvarijo pogoje za enako participacijo vseh mladih.

(3)

Svet je v svoji resoluciji z dne 25. maja 2007 (2) države članice in Komisijo pozval, naj izboljšajo skladnost ukrepov za izvajanje Evropskega pakta za mlade in zagotovijo, da „ti ukrepi upoštevajo potrebe, okolja, iz katerih izhajajo, in motivacije ciljnih skupin, zlasti mladih z manj možnostmi, ter jih tako dejansko dosežejo“.

(4)

Komisija je v sporočilu z dne 5. septembra 2007, naslovljenem Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi  (3), poudarila, da je v družbenem in gospodarskem interesu Evrope, da izkoristi polni potencial vseh mladih; zato je bilo izpostavljeno, da je treba zagotoviti socialno vključenost in enake možnosti za vse mlade in pri tem posebno pozornost nameniti mladim z manj priložnostmi.

(5)

Evropski svet je na spomladanskem zasedanju leta 2008 poudaril pomen nadaljnje krepitve socialne razsežnosti lizbonske strategije, boja proti revščini in socialni izključenosti, spodbujanja dejavnega vključevanja in povečevanja zaposlitvenih možnosti za najtežje zaposljive osebe, tudi mlade, ter države članice pozval, da sprejmejo konkretne ukrepe za izboljšanje učnega uspeha priseljencev oziroma učencev iz prikrajšanih skupin –

1.

je bilo med nemškim predsedovanjem delo v okviru skupnega programa treh predsedstev za družbeno in poklicno vključevanje mladih osredotočeno na enake možnosti in družbeno participacijo vseh otrok in mladih;

2.

so rezultati dejavnosti vzajemnega učenja o participaciji mladih z manj priložnostmi pokazali, da je treba tej skupini mladih v vseh državah članicah nameniti več pozornosti ter da je izredno pomembno, da javni organi na lokalni in regionalni ravni, civilna družba, mladinski delavci, mladinske organizacije ter tudi sami mladi sodelujejo pri ustvarjanju dobrih življenjskih razmer zanje;

3.

so se mladi in predstavniki mladinskih organizacij v okviru strukturiranega dialoga srečali na mladinski prireditvi, ki jo je od 18. do 21. aprila 2008 organiziralo slovensko predsedstvo, in sestavili niz sklepov o mobilnosti, zaposlovanju, neformalnem učenju in usvojitvi kompetenc, vključevanju in političnem udejstvovanju mladih z manj priložnostmi ter vlogi mladih v medkulturnem dialogu;

1.

med državami članicami sicer obstajajo razlike, vendar je položaj mladih z manj priložnostmi (kot so mladi iz izobraževalno, družbenogospodarsko ali zemljepisno prikrajšanih okolij ali invalidne mlade osebe) v številnih evropskih državah zaskrbljujoč;

2.

se veliko mladih z manj priložnostmi kljub sedanji globalizaciji in selitvenim tokovom, ki ustvarjajo nove priložnosti in bogatijo evropsko raznolikost, še vedno sooča z gospodarskimi in socialnimi težavami;

3.

veliko število mladih v Evropi nima možnosti za aktivno participacijo v izobraževanju, zaposlovanju in družbi, zaradi česar je ogrožena tudi povezanost naše družbe; je za zdrav in trajen razvoj naše družbe zato nujno, da lahko vsaka mlada oseba izkoristi svoje možnosti in aktivno sodeluje v življenju skupnosti; tako je vzpostavljeno tudi zaupanje z drugimi družbenimi skupinami, tudi starejšimi generacijami, kar prispeva k splošni povezanosti družbe;

4.

nezaposlenost, revščina, zdravstvene težave, kulturna, socialna in gospodarska izključenost ter vse oblike diskriminacije negativno vplivajo na življenje mladih in lahko ovirajo njihovo aktivno participacijo v družbi;

5.

bi morali prirejeni ukrepi, namenjeni mladim z manj priložnostmi, temeljiti na meddisciplinarnih raziskavah o mladih in njihovih življenjskih pogojih. Tak pristop, ki temelji na znanju, je posebej pomemben pri obravnavi vprašanj, povezanih z mladimi z manj priložnostmi;

6.

sta prehod od sistema usposabljanja in izobraževanja na trg dela ter mobilnost med njima zelo pomembna za preprečevanje nezaposlenosti in socialne izključenosti mladih;

7.

je problem šolskih osipnikov in izobraževalne prikrajšanosti glavni izziv, s katerim se soočamo pri sodelovanju v Skupnosti na področju izobraževanja; obstajajo dokazi, da je v večini držav članic uspeh, ki ga posamezniki dosežejo v izobraževanju, še vedno odvisen od njihovih družbenogospodarskih razmer, zato so potrebna dodatna prizadevanja in strategije za odpravo te strukturne neenakosti;

8.

imata neformalno in priložnostno učenje pomembno vlogo kot instrument, ki podpira družbeno in gospodarsko vključevanje mladih z manj priložnostmi; velik pomen na tem področju ima delo mladinskih delavcev in organizacij s temi mladostniki;

9.

je program Mladi v akciji na evropski ravni izredno pomemben za spodbujanje aktivne participacije in socialne vključenosti mladih z manj priložnostmi;

10.

kulturne dejavnosti, mladinsko delo in šport pomembno prispevajo k vključenosti in dobremu počutju mladih z manj priložnostmi;

bi bilo treba mladim z manj priložnostmi že zgodaj nameniti posebno pozornost, da bi se lahko bolje vključili v družbo. Prav tako bi jim bilo treba dati vse možnosti (s posebno podporo in mentorstvom), da sodelujejo v dejavnostih, ki so na voljo vsem mladim;

1.

pri uresničevanju ciljev lizbonske strategije in Evropskega pakta za mlade prednostno obravnavajo mlade, ki se srečujejo z najtežjimi razmerami, in jim namenijo posebno pozornost pri oblikovanju svojih nacionalnih strategij za prožno varnost;

2.

nadalje razvijejo transverzalni pristop k mladinskim vprašanjem in oblikovanju medsektorske politike, kar je zlasti pomembno za mlade z manj priložnostmi;

3.

v vseh dejavnostih za izboljšanje možnosti za mlade z manj priložnostmi odpravijo stereotipe o spolih in spodbujajo enakost med spoloma;

4.

mlade podpirajo pri prevzemanju zdravega načina življenja in ta posebni cilj vključijo v svojo zdravstveno politiko ter pri tem posebno pozornost namenijo mladim z manj priložnostmi;

5.

med drugim sprejmejo pobude, katerih cilj je ustvarjanje dobrih zaposlitvenih priložnosti za mlade, ter tako poskušajo odpraviti medgeneracijsko prenašanje nezaposlenosti in ekonomske nedejavnosti;

6.

prednostno okrepijo socialno vključenost mladih z manj priložnostmi, predvsem s spodbujanjem enakih možnosti za otroke in mlade v okviru socialnega varstva in socialne vključenosti v EU;

7.

podpirajo razvoj obstoječih in spodbujajo oblikovanje novih oblik participacije, v katerih bodo udeleženi mladi z manj priložnostmi, ter v okviru odprte metode usklajevanja na mladinskem področju podpirajo razvoj inovativnih in ciljno usmerjenih ukrepov za izboljšanje njihovega dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, medijev in informacij, zlasti na lokalni in regionalni ravni;

8.

med razvojem in ocenjevanjem programov, namenjenih mladim, ustrezno pozornost posvetijo participaciji mladih z manj priložnostmi ter družbeni koristnosti take participacije;

9.

skupaj z mladinskimi organizacijami razvijejo vključujoč pristop k strukturiranemu dialogu z mladimi z manj priložnostmi na vseh ravneh ter po potrebi prilagodijo format srečanj;

10.

ozaveščajo o družbenih, gospodarskih in drugih dejavnikih, od katerih so odvisne dobre življenjske razmere mladih in položaj mladih z manj priložnostmi, ter izboljšajo poznavanje teh dejavnikov in strokovno znanje o njih;

11.

z izmenjavo podatkov in izkušenj ter z mrežnim povezovanjem pospešijo razširjanje primerov dobre prakse na vseh ravneh;

1.

spodbujajo razvoj trajnostnih strategij ali integriranih ukrepov v nacionalnih političnih načrtih za izboljšanje pogojev za udeleženost mladih z manj priložnostmi v družbi in njihovo vključevanje vanjo.

Posebej bi se bilo treba posvetiti meddisciplinarnim in medsektorskim ukrepom za zgodnje preprečevanje socialne izključenosti otrok in mladih ali zmanjšanje možnosti zanjo;

2.

ponudijo sredstva EU (iz programov in strukturnih skladov EU) za podpiranje družbenega vključevanja in aktivne participacije mladih z manj priložnostmi;

3.

povečajo podporo mladinskim delavcem in mladinskim voditeljem, ki se ukvarjajo z mladimi z manj priložnostmi, tako da med drugim zagotovijo več možnosti za nadaljnje usposabljanje in priznanje njihovega znanja;

4.

spodbujajo in podpirajo mladinske in družbene organizacije k delovanju v imenu mladih z manj priložnostmi;

5.

spodbujajo obveščanje, prilagojeno mladim z manj priložnostmi, in olajšajo njihov dostop do takih informacij;

6.

po potrebi razvijejo in izboljšajo mehanizme za poklicno usmerjanje in svetovanje ter tako mladim z manj priložnostmi omogočijo, da najdejo delo;

7.

določijo ovire pri participaciji mladih z manj priložnostmi, poiščejo načine za premagovanje teh ovir ter spodbujajo predvsem participacijo mladih z manj možnostmi na vseh ravneh od lokalne do nacionalne v okviru predstavniške demokracije in mladinskih struktur; zagotovijo večjo pomoč pri učenju participacije;

1.

razmisli o mogočih ukrepih na evropski ravni za pospeševanje vključenosti mladih z manj priložnostmi in njihove participacije v družbi, ki bi temeljili na primerih dobre prakse, določenih v sodelovanju z državami članicami;

2.

ob predlaganju prednostnih nalog za prihodnje sodelovanje na področju mladine upošteva cilje te resolucije.