This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 42006X1124(03)
Regulation No 85 of the Economic Commission for Europe of the United Nations (UN/ECE) — Uniform provisions concerning the approval of internal combustion engines or electric drive trains intended for the propulsion of motor vehicles of categories M and N with regard to the measurement of net power and the maximum 30 minutes power of electric drive trains
Pravilnik št. 85 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) — Enotni predpisi v zvezi s homologacijo motorjev z notranjim zgorevanjem ali električnih pogonskih sklopov, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil kategorij M in N, glede na merjenje nazivne moči in največje 30-minutne moči električnega pogonskega sklopa
Pravilnik št. 85 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) — Enotni predpisi v zvezi s homologacijo motorjev z notranjim zgorevanjem ali električnih pogonskih sklopov, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil kategorij M in N, glede na merjenje nazivne moči in največje 30-minutne moči električnega pogonskega sklopa
UL L 326, 24.11.2006, p. 55–82
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(BG, RO, HR)
24.11.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 326/55 |
Pravilnik št. 85 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) — Enotni predpisi v zvezi s homologacijo motorjev z notranjim zgorevanjem ali električnih pogonskih sklopov, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil kategorij M in N, glede na merjenje nazivne moči in največje 30-minutne moči električnega pogonskega sklopa
1. PODROČJE UPORABE
1.1 |
Ta pravilnik se uporablja za prikaz krivulje kot funkcije števila vrtljajev ali vrtilne frekvence motorja za moč ob polni obremenitvi, ki jo navede proizvajalec za motorje z notranjim zgorevanjem ali električne pogonske sklope in največje 30-minutne moči električnih pogonskih sklopov, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil kategorij M in N. |
1.2 |
Motorji z notranjim zgorevanjem spadajo v eno od naslednjih kategorij: batni motorji z izmeničnim gibanjem bata (na prisilni ali kompresijski vžig), razen motorjev s prostim batom; motorji z vrtljivim batom (na prisilni ali kompresijski vžig). |
1.3 |
Električni pogonski sklopi so sestavljeni iz krmilnikov in motorjev ter se uporabljajo za pogon vozil kot edini način pogona. |
2. OPREDELITVE POJMOV
2.1 |
„Homologacija pogonskega sklopa“ pomeni homologacijo tipa pogonskega sklopa glede na njegovo nazivno moč, izmerjeno v skladu s postopkom iz Priloge 5 ali 6 k temu pravilniku; |
2.2 |
„tip pogonskega sklopa“ pomeni kategorijo motorja z notranjim zgorevanjem ali električnega pogonskega sklopa za vgradnjo v motorno vozilo, katerega bistvene lastnosti se ne razlikujejo od lastnosti iz Priloge 1 ali 2 k temu pravilniku; |
2.3 |
„nazivna moč“ pomeni moč, izmerjeno na napravi za preskušanje na koncu ročične gredi, ali enakovredno moč, izmerjeno pri ustreznem številu vrtljajev ali pri vrtilni frekvenci motorja z dodatno opremo iz tabele 1 Priloge 5 ali Priloge 6 k temu pravilniku, in izračunano pri referenčnih atmosferskih pogojih; |
2.4 |
„največja 30-minutna moč“ pomeni največjo nazivno moč električnega pogonskega sklopa pri enosmerni napetosti, kot je opredeljena v 5.3.1, ki jo lahko pogonski sklop prenese povprečno v 30 minutah; |
2.5 „hibridna vozila (HV)“:
2.5.1 |
„hibridno vozilo (HV)“ pomeni vozilo, ki za pogon uporablja vsaj dva različna pretvornika energije in je opremljeno z dvema različnima sistemoma za shranjevanje energije (na vozilu); |
2.5.2 |
„hibridno vozilo na električni pogon (HVE)“ pomeni vozilo, ki za mehanski pogon uporablja energijo iz obeh naslednjih virov shranjene energije/moči v vozilu:
|
2.5.3 |
„pogonski sklop“ pri hibridnem vozilu na električni pogon je sestavljen iz kombinacije dveh različnih tipov pogonskih sklopov:
|
3. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO
3.1 |
Vlogo za homologacijo tipa pogonskega sklopa glede na merjenje nazivne moči in največje 30-minutne moči električnih pogonskih sklopov vloži proizvajalec pogonskega sklopa, proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik. |
3.2 |
Vlogi se priloži opis pogonskega sklopa v treh izvodih, vključno z vsemi podrobnostmi iz:
|
3.3 |
Za hibridna vozila na električni pogon (HVE) se preskusi opravijo ločeno na motorju z notranjim zgorevanjem (v skladu s Prilogo 5) in na električnem pogonskem sklopu/električnih pogonskih sklopih (v skladu s Prilogo 6). |
3.4 |
Vzorec pogonskega sklopa (ali vrsta pogonskega sklopa), katerega tip (katerih tipe) je treba homologirati, se z opremo iz prilog 5 in 6 k temu pravilniku predloži tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse. |
4. HOMOLOGACIJA
4.1 |
Če je bila moč pogonskega sklopa, predloženega v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izmerjena v skladu s specifikacijami iz spodaj navedenega odstavka 5, se homologacija tega tipa pogonskega sklopa podeli. |
4.2 |
Številka homologacije se določi za vsak homologirani tip pogonskega sklopa. Prvi dve števki (zdaj 00 za izvirnik Pravilnika) navajata spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne dodeli iste številke drugemu tipu pogonskih sklopov. |
4.3 |
Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa pogonskega sklopa v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku. |
4.4 |
Na vsakem pogonskem sklopu, ki je v skladu s tipom pogonskega sklopa, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz: |
4.4.1 |
kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (1); |
4.4.2 |
številka tega pravilnika, ki ji sledi črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1. |
4.4.3 |
Namesto nameščanja teh homologacijskih oznak in simbolov na pogonski sklop se lahko proizvajalec odloči, da ima vsak tip pogonskega sklopa, ki je homologiran v skladu s tem pravilnikom, priložen dokument, ki podaja te informacije, tako da se lahko homologacijske oznake in simboli namestijo na vozilo. |
4.5 |
Če je pogonski sklop v skladu s homologiranim tipom po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v takem primeru se v vzdolžnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 vstavijo številke pravilnika in homologacije vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom. |
4.6 |
Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna. |
4.7 |
Homologacijska oznaka se namesti v bližino identifikacijskih številk pogonskega sklopa, ki jih zagotovi proizvajalec. |
4.8 |
V Prilogi 4 k temu pravilniku so primeri namestitve homologacijskih oznak. |
5. SPECIFIKACIJE IN PRESKUSI
5.1 Splošno
Sestavni deli, ki lahko vplivajo na moč pogonskega sklopa, so zasnovani, izdelani in sestavljeni tako, da pogonski sklop ob običajni uporabi lahko kljub tresljajem, ki jim je lahko izpostavljen, izpolnjuje predpise tega pravilnika.
5.2 Opis preskusov za motorje z notranjim zgorevanjem
5.2.1 |
Preskus nazivne moči pri motorjih na prisilni vžig je sestavljen iz delovanja motorja s polno močjo in pri dizelskih motorjih iz delovanja z nastavitvijo visokotlačne črpalke za gorivo na najvišjo stopnjo, pri čemer mora biti motor opremljen z dodatno opremo, kot je določeno v tabeli 1 Priloge 5 k temu pravilniku. |
5.2.2 |
Meritve se opravijo pri zadostnem številu različnih števil vrtljajev motorja, da se čim bolj natančno določi krivulja moči motorja med najmanjšim in največjim številom vrtljajev motorja, kot jo je določil proizvajalec. Območje različnih števil vrtljajev mora vključevati število vrtljajev, pri katerem motor proizvede največjo moč in največji navor. |
5.2.3 |
Uporablja se naslednje gorivo: |
5.2.3.1 |
Pri motorjih na prisilni vžig s pogonom na bencin: se uporabi običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi eno od referenčnih goriv, ki jih je za motorje s pogonom na bencin določil CEC (2) v dokumentih RF-01-A-84 in RF-01-A-85. |
5.2.3.2 |
Za motorje na prisilni vžig s pogonom na utekočinjeni naftni plin: |
5.2.3.2.1 |
pri motorjih s samodejnim prilagajanjem na gorivo: se uporabi običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi eno od referenčnih goriv iz Priloge 8; |
5.2.3.2.2 |
pri motorjih brez samodejnega prilagajanja na gorivo: se uporabi referenčno gorivo iz Priloge 8 z najnižjo vsebnostjo C3; ali |
5.2.3.2.3 |
pri motorjih, označenih za posebno sestavo goriva: se uporabi gorivo, za katero je motor označen. |
5.2.3.2.4 |
V poročilu o preskusu se navede uporabljeno gorivo. |
5.2.3.3 |
Za motorje na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin: |
5.2.3.3.1 |
pri motorjih s samodejnim prilagajanjem na gorivo: se uporabi običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi eno od referenčnih goriv iz Priloge 8; |
5.2.3.3.2 |
pri motorjih brez samodejnega prilagajanja na gorivo: se uporabi običajno komercialno gorivo z Wobbejevim indeksom najmanj 52,6 MJm–3 (20 °C, 101,3 KPa). V primeru spora se uporabi referenčno gorivo G20 iz Priloge 8, tj. gorivo z najvišjim Wobbejevim indeksom; ali |
5.2.3.3.3 |
pri motorjih, označenih za posebno vrsto goriva: se uporabi običajno komercialno gorivo z Wobbejevim indeksom vsaj 52,6 MJm–3 (20 °C, 101,3 kPa), če je motor označen za razred H, ali vsaj 47,2 MJm–3 (20 °C, 101,3 kPa), če je motor označen za pline iz razreda L. V primeru spora se uporabi referenčno gorivo G20 iz Priloge 8, če je motor označen za pline iz razreda H, ali referenčno gorivo G23, če je motor označen za pline iz razreda L, tj. gorivo z najvišjim Wobbejevim indeksom za ustrezni razred; ali |
5.2.3.3.4 |
pri motorjih, označenih za posebno sestavo goriva: se uporabi gorivo, za katero je motor označen. |
5.2.3.3.5 |
V poročilu o preskusu se navede uporabljeno gorivo. |
5.2.3.4 |
Za motorje na kompresijski vžig: se uporabi običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi referenčno gorivo, ki jih je za motorje na kompresijski vžig določil CEC v dokumentu RF-03-A-84. |
5.2.4 |
Meritve se opravijo v skladu s pogoji Priloge 5 k temu pravilniku. |
5.2.5 |
Poročilo o preskusu vsebuje rezultate in vse izračune, ki so potrebni za ugotovitev nazivne moči, kot je navedeno v Dodatku k Prilogi 5 k temu pravilniku, vključno z lastnostmi motorja iz Priloge 1 k temu pravilniku. |
5.3 Opis preskusov za merjenje nazivne moči in največje 30-minutne moči električnega pogonskega sklopa
Električni pogonski sklop je opremljen, kot je določeno v Prilogi 6 k temu pravilniku. Električni pogonski sklop ima vir enosmerne napetosti z največjim padcem napetosti 5 odstotkov glede na čas in tok (obdobja, krajša od 10 sekund, so izključena). Napajalno napetost preskusa določi proizvajalec vozila.
Opomba: Če je akumulator omejen na največ 30 minut moči, je največja 30-minutna moč električnega vozila lahko manj kot največja 30-minutna moč pogonskega sklopa vozila glede na ta preskus.
5.3.1 Ugotavljanje nazivne moči
5.3.1.1 |
Motor in njegov celoten sestav opreme morajo biti kondicionirani pri temperaturi 25 °C ± 5 °C najmanj dve uri. |
5.3.1.2 |
Preskus nazivne moči sestavlja tek ob popolni nastavitvi krmilnika moči. |
5.3.1.3 |
Pred začetkom preskusa motor teče tri minute na napravi in oddaja moč, ki je enaka 80 odstotkom največje moči pri hitrosti, ki jo je priporočil proizvajalec. |
5.3.1.4 |
Meritve se opravijo pri zadostnem številu vrtilnih frekvenc motorja, da se čim bolj natančno določi krivulja moči motorja med ničto in največjo vrtilno frekvenco motorja, kot jo je priporočil proizvajalec. Celotni preskus se zaključi po 5 minutah. |
5.3.2 Ugotavljanje največje 30-minutne moči
5.3.2.1 |
Motor in njegov celoten sestav opreme morajo biti kondicionirani pri temperaturi 25 °C ± 5 °C najmanj štiri ure. |
5.3.2.2 |
Električni pogonski sklop se na napravi poganja z močjo, ki je po navedbah proizvajalca najprimernejša za doseganje največje 30-minutne moči. Število vrtljajev mora biti v območju števila vrtljajev, v katerem je nazivna moč večja od 90 odstotkov največje moči, kot je izmerjena v odstavku 5.3.1. To število vrtljajev priporoči proizvajalec. |
5.3.2.3 |
Število vrtljajev in moč se zabeležita. Moč mora biti v območju ± 5 odstotkov vrednosti moči na začetku preskusa. Največja 30-minutna moč je povprečna moč v 30 minutah. |
5.4 Razlaga rezultatov
Nazivna moč in največja 30-minutna moč električnih pogonskih sklopov, ki ju navede proizvajalec za tip pogonskega sklopa, se sprejmeta, če se ne razlikujeta za več kot ± 2 odstotka za največjo moč in več kot ± 4 odstotke na drugih merilnih točkah na krivulji z odstopanjem ± 2 odstotka pri številu vrtljajev ali vrtilne frekvence motorja, ali v območju števila vrtljajev ali vrtilne frekvence motorja (X1 min.-1 + 2 odstotka) do (X2 min.-1 – 2 odstotka) (X1 < X2) od vrednosti, ki jih tehnična služba izmeri na pogonskem sklopu, predloženem v preskus.
6. SKLADNOST PROIZVODNJE
Skladnost proizvodnih postopkov je v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324 – E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah:
6.1 |
Motorji, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da so v skladu s homologiranim tipom. |
6.2 |
Minimalne zahteve za skladnost postopkov nadzora proizvodnje iz Priloge 7 k temu pravilniku so izpolnjene. |
7. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE
7.1 |
Homologacija, podeljena za tip pogonskega sklopa v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgornje zahteve niso izpolnjene ali če pogonski sklop, ki ima homologacijsko oznako, ni v skladu s homologiranim tipom. |
7.2 |
Če pogodbenica Sporazuma iz leta 1958, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku. |
8. SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA POGONSKEGA SKLOPA
8.1 |
Vsaka sprememba pogonskega sklopa, izvedena na tipu pogonskega sklopa, se ob upoštevanju lastnosti iz Priloge 1 ali 2 sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip pogonskega sklopa. Organ lahko potem: |
8.1.1 |
meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile nobenih znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali |
8.1.2 |
od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu. |
8.2 |
Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz zgornjega odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik. |
8.3 |
Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku. |
9. POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE
Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati pogonski sklop, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku.
10. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA IZVAJANJE PRESKUSOV ZA HOMOLOGACIJO, TER UPRAVNIH ORGANOV
Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, Sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za izvajanje preskusov za homologacijo, in/ali upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev ali zavrnitev homologacije.
(1) 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Jugoslavijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35–36 (prosto), 37 za Turčijo, 38–39 (prosto), 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo in 46 za Ukrajino. Naslednje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo ali pristopijo k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, ki so dodeljene na podlagi teh predpisov, generalni sekretar Združenih narodov pa tako podeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.
(2) Evropski koordinacijski svet.
PRILOGA 1
BISTVENE ZNAČILNOSTI MOTORJA Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM IN INFORMACIJE V ZVEZI Z IZVAJANJEM PRESKUSOV (1)
1. |
Opis motorja: |
1.1 |
Oznaka: |
1.2 |
Tip: |
1.3 |
Način delovanja: prisilni vžig/kompresijski vžig/štiritaktni/dvotaktni (2) |
1.4 |
Premer valja: ………… mm |
1.5 |
Gib: ………… mm |
1.6 |
Število in postavitev valjev ter zaporedje vžiga: |
1.7 |
Prostornina valja: ………… cm3 |
1.8 |
Kompresijsko razmerje (3): |
1.9 |
Risbe zgorevalne komore in čela bata: |
1.10 |
Najmanjša površina preseka vstopnih in izstopnih kanalov: |
1.11 |
Gorivo: osvinčeni bencin/neosvinčeni bencin/dizelsko olje/UNP/NG (2) |
1.12 |
Hladilni sistem: tekočinsko/zračno hlajenje (2) |
1.12.1 |
Lastnosti tekočinskega hladilnega sistema Lastnosti tekočine: ………… Vodna črpalka: da/ne (2) Lastnosti oznake/oznak in tipa/tipov črpalke: Stopnja prenosa pogona: Termostat: nastavitev: Hladilnik: risba/risbe ali oznaka/oznake in tip/tipi: Razbremenilni ventil: nastavitev tlaka: Ventilator: lastnosti ali oznaka/oznake in tip/tipi: Pogonski sistem ventilatorja: ………… stopnja prenosa pogona: Usmerjevalni okrov ventilatorja: |
1.12.2 |
Lastnosti zračnega hladilnega sistema Puhalo: lastnosti ali oznaka/oznake in tip/tipi: ………… stopnje prenosa pogona: ………… Dovajanje zraka (standardna proizvodnja): Sistem za uravnavanje temperature: da/ne (2) Kratek opis: |
1.12.3 |
Temperature, ki jih dopušča proizvajalec |
1.12.3.1 |
Tekočinsko hlajenje: najvišja temperatura pri izhodu iz motorja: |
1.12.3.2 |
|
1.12.3.3 |
Najvišja temperatura polnilnega zraka na izhodu iz hladilnika polnilnega zraka: |
1.12.3.4 |
Temperatura goriva: najnižja ………… najvišja |
1.12.3.5 |
Temperatura maziva: najnižja ………… najvišja |
1.13 |
Turbinski polnilnik: da/ne (2): Opis sistema: |
1.14 |
Sesalni sistem Polnilni zbiralnik: ………… Opis: Zračni filter: ………… Oznaka: ………… Tip: Dušilec zvoka: ………… Oznaka: ………… Tip: |
2. |
Dodatne naprave proti onesnaževanju (če obstajajo in če niso opisane drugje) Opis in diagrami |
3. |
Dovod zraka in napajanje z gorivom |
3.1 |
Opis in diagrami sesalnih cevi in njihovih sestavnih delov (dušilnik, grelna naprava, dodatni dovodi zraka itd.) |
3.2 |
Napajanje z gorivom |
3.2.1 |
Z uplinjačem/uplinjači (2): ………… Številka: |
3.2.1.1 |
Oznaka: |
3.2.1.2 |
Tip: |
3.2.1.3 |
Nastavitve (3) |
|
ali |
Krivulja pretoka goriva glede na pretok zraka in nastavitve, potrebne za ohranjanje te krivulje (2) (3) |
||
|
||||
|
||||
|
||||
|
3.2.1.4 |
Ročna/avtomatska naprava za hladni zagon motorja (2) |
3.2.1.5 |
Črpalka za gorivo |
3.2.2 |
Z opisom sistema pri vbrizgu goriva (2) Način delovanja: polnilni zbiralnik/neposredni vbrizg goriva predkomora za vbrizgavanje/vrtinčna komora (2) |
3.2.2.1 |
Črpalka za gorivo: |
3.2.2.1.1 |
Oznaka: |
3.2.2.1.2 |
Tip: |
3.2.2.1.3 |
Količina vbrizga: mm3/gib pri številu vrtljajev črpalke (2) (3): ali, druga možnost, značilni diagram (2) (3): postopek usmerjanja: naprava/motor za preskušanje (2): |
3.2.2.1.4 |
Krmiljenje začetka vbrizgavanja: |
3.2.2.1.5 |
Krivulja vbrizgavanja: |
3.2.2.2 |
Vbrizgalna šoba: |
3.2.2.3 |
Regulator: |
3.2.2.3.1 |
Oznaka: |
3.2.2.3.2 |
Tip: |
3.2.2.3.3 |
Število vrtljajev, pri katerih regulator zapre dovod goriva, pri obremenitvi min.-1: |
3.2.2.3.4 |
Največja vrtilna frekvenca brez obremenitve min.-1: |
3.2.2.3.5 |
Število vrtljajev v prostem teku: |
3.2.2.4 |
Naprava za hladni zagon: |
3.2.2.4.1 |
Oznaka: |
3.2.2.4.2 |
Tip: |
3.2.2.4.3 |
Opis sistema: |
3.2.2.5 |
Pomoč pri zagonu: |
3.2.2.5.1 |
Oznaka: |
3.2.2.5.2 |
Tip: |
3.2.2.5.3 |
Opis sistema: |
3.2.3 |
S sistemom za napajanje motorja z UNP: da/ne (2) |
3.2.3.1 |
Številka homologacije v skladu s Pravilnikom št. 67 in dokumentacija: |
3.2.3.2 |
Elektronska enota za krmiljenje motorja s pogonom na UNP: |
3.2.3.3 |
Oznaka/oznake: |
3.2.3.4 |
Tip: |
3.2.3.5 |
Možnosti nastavljanja v zvezi z emisijami: |
3.2.3.6 |
Dodatna dokumentacija: |
3.2.3.6.1 |
Opis varovanja katalizatorja pri preklopu z bencina na UNP ali obratno: |
3.2.3.6.2 |
Načrt sistema (električne povezave, vakuumske povezave, kompenzacijske cevi itd.): |
3.2.3.6.3 |
Risba simbola: |
3.2.4 |
S sistemom za napajanje motorja z NG: da/ne (2) |
3.2.4.1 |
Številka homologacije v skladu s Pravilnikom št. 67: |
3.2.4.2 |
Elektronska enota za krmiljenje motorja s pogonom na NG: |
3.2.4.3 |
Oznaka/oznake: |
3.2.4.4 |
Tip: |
3.2.4.5 |
Možnosti nastavljanja v zvezi z emisijami: |
3.2.4.6 |
Dodatna dokumentacija: |
3.2.4.6.1 |
Opis varovanja katalizatorja pri preklopu z bencina na NG ali obratno: |
3.2.4.6.2 |
Načrt sistema (električne povezave, vakuumske povezave, kompenzacijske cevi itd.): |
3.2.4.6.3 |
Risba simbola: |
4. |
Krmilni čas ventilov ali drugi ustrezni podatki |
4.1 |
Največji dvig ventilov, koti odpiranja in zapiranja ali podatki o časih odpiranja in zapiranja nadomestnih sistemov dovoda goriva glede na zgornjo mrtvo točko |
4.2 |
Referenčna in/ali nastavitvena območja (2) |
5. |
Vžig |
5.1 |
Tip sistema vžiga: |
5.1.1 |
Oznaka: |
5.1.2 |
Tip: |
5.1.3 |
Krivulja predvžiga (3) |
5.1.4 |
Nastavitev vžiga (3) |
5.1.5 |
Razmak kontaktov prekinjevalnikaY (3) in kot zaprtja (2) (3) |
6. |
Izpušni sistem Opis in diagrami |
7. |
Mazalni sistem |
7.1 |
Opis sistema |
7.1.1 |
Položaj posode za mazivo |
7.1.2 |
Sistem dovajanja (črpalka, vbrizgavanje v dovodni sistem, mešanje z gorivom itd.): |
7.2 |
Črpalka za mazivo (2) |
7.2.1 |
Oznaka: |
7.2.2 |
Tip |
7.3 |
Mešanica z gorivom (2) |
7.3.1 |
Odstotek |
7.4 |
Oljni hladilnik: da/ne (2) |
7.4.1 |
Risba/risbe ali oznaka/oznake in tip/tipi: |
8. |
Električna oprema Generator/alternator (2): lastnosti ali oznaka/oznake in tip/tipi |
9. |
Druga dodatna oprema, nameščena na motor (Poimenovanje in kratek opis po potrebi): |
10. |
Dodatni podatki o preskusnih pogojih |
10.1 |
Vžigalne svečke |
10.1.1 |
Oznaka: |
10.1.2 |
Tip |
10.1.3 |
Nastavitev razmaka med elektrodami vžigalnih svečk |
10.2 |
Vžigalna tuljava |
10.2.1 |
Oznaka |
10.2.2 |
Tip |
10.3 |
Vžigalni kondenzator |
10.3.1 |
Oznaka |
10.3.2 |
Tip |
10.4 |
Oprema za odpravljanje radijskih motenj |
10.4.1 |
Oznaka: |
10.4.2 |
Tip: |
11. |
Delovanje motorja (ki jo določi proizvajalec) |
11.1 |
Vrt/min v prostem teku (3): ………… min-1 |
11.2 |
Vrt/min pri največji moči (3): ………… min-1 |
11.3 |
Največja moč – kW (glede na odstavek 5.3 tega pravilnika): |
11.4 |
Vrt/min pri največjem navoru (3): ………… min-1 |
11.5 |
Največji navor (3): ………… Nm |
(1) Za nekonvencionalne motorje in sisteme proizvajalec zagotovi podatke, ki ustrezajo tukaj navedenim.
(2) Navesti odstopanje.
(3) Neustrezno črtati.
PRILOGA 2
BISTVENE ZNAČILNOSTI ELEKTRIČNEGA POGONSKEGA SKLOPA IN INFORMACIJE V ZVEZI Z IZVAJANJEM PRESKUSOV
1. Splošno
1.1 |
Oznaka |
1.2 |
Tip |
1.3 |
Pogon (1): enomotorni/večmotorni/(številka): |
1.4 |
Ureditev prenosa moči: vzporeden/čezosni/drugo, navesti: |
1.5 |
Preskusna napetost: |
1.6 |
Osnovno vrtenje motorja: ………… min-1 |
1.7 |
Največje število vrtljajev ročične gredi motorja: ………… min-1 (ali privzeto): ………… izstopna gred reduktorja/menjalnika (1)………… min-1 prestava vklopljena. |
1.8 |
Število vrtljajev pri največji moči (2) (ki jo določi proizvajalec): ………… min-1 |
1.9 |
Največja moč (ki jo določi proizvajalec): ………… kW |
1.10 |
Največja 30-minutna moč (ki jo določi proizvajalec): ………… kW |
1.11 |
Gibljivo območje (kjer je moč (P) > 90 odstotkov največje moči): število vrtljajev na začetku območja: ………… min-1 število vrtljajev na koncu območja: ………… min-1 |
2. Motor
2.1 |
Način delovanja |
2.1.1 |
Enosmerni tok (DC)/izmenični tok (AC) (1) število faz: |
2.1.2 |
Vzbujalno/ločeno/serije/zmes (1) |
2.1.3 |
Sinhrono/asinhrono (1) |
2.1.4 |
Rotor v tuljavi/s trajnimi magneti/z ohišjem (1) |
2.1.5 |
Število polov motorja: |
2.2 |
Vztrajnostna masa: |
3. Krmilnik moči
3.1 |
Oznaka: |
3.2 |
Tip: |
3.3 |
Načelo krmiljenja: vektorsko/z odprto zanko/zaprto/drugo, navesti: |
3.4 |
Največji dejanski tok, ki se dovaja motorju (2): ………… A V ………… sekundah |
3.5 |
Razpon uporabljene napetosti: ………… V do ………… V |
4. Hladilni sistem:
Motor: tekočinski/zračni (1)
Krmilnik: tekočinski/zračni (1)
4.1 |
Lastnosti opreme za tekočinsko hlajenje |
4.1.1 |
Lastnosti tekočine: ………… obtočne črpalke: da/ne (1) |
4.1.2 |
Lastnosti ali oznaka/oznake in tip/tipi črpalke: |
4.1.3 |
Termostat: nastavitev: |
4.1.4 |
Hladilnik: risba/risbe ali oznaka/oznake in tip/tipi: |
4.1.5 |
Razbremenilni ventil: nastavitev tlaka: |
4.1.6 |
Ventilator: lastnosti ali oznaka/oznake in tip/tipi: |
4.1.7 |
Cev ventilatorja: |
4.2 |
Lastnosti opreme za zračno hlajenje |
4.2.1 |
Puhalo: lastnosti ali oznaka/oznake in tip/tipi: |
4.2.2 |
Standardno dovajanje zraka: |
4.2.3 |
Sistem za uravnavanje temperature: da/ne (1) |
4.2.4 |
Kratek opis: |
4.2.5 |
Zračni filter: ………… oznaka/oznake: ………… tip/tipi: ………… |
4.3 |
Temperature, ki jih dopušča proizvajalec |
4.3.1 |
Izhod iz motorja: (največ) ………… °C |
4.3.2 |
Vstop v krmilnik: (največ) ………… °C |
4.3.3 |
Na referenčni točki/referenčnih točkah motorja: (največ) ………… °C |
4.3.4 |
Na referenčni točki/referenčnih točkah krmilnika: (največ) ………… °C |
5. Izolacijska kategorija:
6. Mednarodna zaščitna (IP) koda:
7. |
: |
Načelo mazalnega sistema (1) |
: |
Ležaji: torni/kroglični Mazivo: mast/olje Tesnilna snov: da/ne Obtok: z/brez |
(1) Neustrezno črtati.
(2) Navesti odstopanje.
PRILOGA 3
SPOROČILO
PRILOGA 4
NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK
Vzorec A
(glej odstavek 4.4 tega pravilnika)
Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na pogonski sklop, pomeni, da je bil zadevni tip pogonskega sklopa homologiran na Nizozemskem (E 4) glede na merjenje nazivne moči, v skladu s Pravilnikom št. 85 in pod številko homologacije 002492. Številka homologacije pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 85 v njeni izvirni obliki.
Vzorec B
(glej odstavek 4.5 tega pravilnika)
Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s pravilnikoma št. 85 in 31 (1). Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da na dan podelitve zadevnih homologacij Pravilnik št. 85 ni bil spremenjen in da je Pravilnik št. 31 že vključeval spremembe 01.
(1) Druga številka je navedena le kot primer.
PRILOGA 5
METODA MERJENJA NAZIVNE MOČI MOTORJA Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
1. |
Ti predpisi veljajo za metodo ugotavljanja krivulje moči motorja z notranjim zgorevanjem pri polni obremenitvi kot funkcije števila vrtljajev motorja. |
2. PRESKUSNI POGOJI
2.1 |
Motor je utečen v skladu s priporočili proizvajalca. |
2.2 |
Če se meritev moči lahko izvaja le na motorju z vgrajenim menjalnikom, se upošteva učinkovitost menjalnika. |
2.3 Dodatna oprema
2.3.1 Dodatna oprema, ki mora biti vgrajena
Med preskusom je dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja za predvideno uporabo (kot je navedeno v tabeli 1), vgrajena v napravo za preskušanje, kolikor je mogoče v istem položaju, kot je bil predviden za uporabo.
2.3.2 Dodatna oprema, ki jo je treba odstraniti
Določena dodatna oprema, ki je potrebna le za delovanje vozila in je lahko vgrajena v motor, se za namen preskusa odstrani. Naslednji okvirni seznam je naveden kot primer:
— |
kompresor za zavorni sistem, |
— |
kompresor za servokrmiljenje, |
— |
kompresor za uravnavanje vzmetenja, |
— |
klimatska naprava. |
Če opreme ni mogoče odstraniti, se lahko določi moč, ki jo ta absorbira v neobremenjenem stanju, in doda k izmerjeni moči motorja.
Tabela 1
Dodatna oprema, ki mora biti vgrajena pri določanju nazivne moči motorja
(Izraz „standardna oprema“ pomeni opremo, ki jo pri določeni izvedbi vgradi proizvajalec.)
Št. |
Dodatna oprema |
Vgrajena za preskus nazivne moči |
|||||||||||||||||
1 |
Sesalni sistem |
|
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
|
Da, standardna oprema. |
||||||||||||||||||
|
Da, standardna oprema. |
||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||
2 |
Grelna naprava za predgrevanje vstopnega zraka na sesalni cevi |
Da, standardna oprema. Če je mogoče, se nastavi v najbolj ugoden položaj. |
|||||||||||||||||
3 |
Izpušni sistem |
Da, standardna oprema. |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
4 |
Črpalka za gorivo (4) |
Da, standardna oprema. |
|||||||||||||||||
5 |
Uplinjač |
Da, standardna oprema. |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
Regulator tlaka |
Oprema za plinske motorje. |
||||||||||||||||||
Uparjalnik |
|
||||||||||||||||||
Mešalnik |
|
||||||||||||||||||
6 |
Oprema za vbrizgavanje goriva (motorni bencin in dizelsko gorivo) |
Da, standardna oprema. |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
7 |
Oprema za tekočinsko hlajenje |
|
|||||||||||||||||
|
Ne |
||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
|
Da, standardna oprema. |
||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
8 |
Zračno hlajenje |
|
|||||||||||||||||
okrov |
Da, standardna oprema. |
||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||
naprava za uravnavanje temperature |
Da, standardna oprema. |
||||||||||||||||||
9 |
Električna oprema |
Da, standardna oprema (9) |
|||||||||||||||||
10 |
Oprema za tlačno polnjenje (če je vgrajena) |
|
|||||||||||||||||
|
Da, standardna oprema. |
||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
11 |
Dodatni ventilator preskusne naprave |
Da, če je potreben. |
|||||||||||||||||
12 |
Naprave proti onesnaževanju (11) |
Da, standardna oprema. |
2.3.3 Dodatna oprema za zagon motorjev na kompresijski vžig
Pri dodatni opremi za zagon motorjev na kompresijski vžig je treba upoštevati naslednji dve izvedbi:
(a) |
električni zagon. Nameščen je na alternator, ki po potrebi poganja pomožno opremo, ki je nujna za delovanje motorja; |
(b) |
neelektrični zagon. Če obstaja dodatna oprema na električni pogon, ki je nujna za delovanje motorja, za katero je vgrajen alternator. V nasprotnem primeru se ga odstrani. |
V obeh primerih se namesti sistem za proizvodnjo in hranjenje energije, potrebne za zagon, in ki deluje v neobremenjenem stanju.
2.4 Pogoji nastavitve
Pogoji nastavitve za preskus za določitev nazivne moči so prikazane v tabeli 2.
Tabela 2
Pogoji nastavitve
1 |
Nastavitev uplinjača/uplinjačev |
V skladu s proizvodnimi specifikacijami proizvajalca in se uporablja brez nadaljnje spremembe za posamezno uporabo. |
2 |
Nastavitev sistema za vbrizgavanje |
|
3 |
Nastavitev vžiga ali krmiljenje začetka vbrizgavanja (krivulja vbrizgavanja) |
|
4 |
Nastavitev regulatorja |
|
5 |
Naprave za nadzor emisij |
3. PODATKI, KI JIH JE TREBA PRIDOBITI
3.1 |
Podatki, ki jih je treba pridobiti, so tisti, določeni v odstavku 4 Dodatka k tej prilogi. Podatki o delovanju motorja se dobijo pri stabiliziranih pogojih delovanja, ob zadostni oskrbi motorja z zrakom. V zgorevalnem prostoru so lahko usedline, vendar v omejenih količinah. Preskusni pogoji, kot je temperatura vstopnega zraka, se izberejo tako, da so čim bolj podobni referenčnim pogojem (glej odstavek 5.2 te priloge), da bi bil korekcijski faktor čim manjši. |
3.2 |
Temperatura vstopnega zraka za motor (zunanji zrak) se izmeri v območju do 0,15 m od točke vstopa v filter za zrak, ali, če se filter za zrak ne uporablja, v območju do 0,15 m od vstopne odprtine za zrak. Termometer ali termočlen se zaščitita pred toploto iz okolja in namestita neposredno v tok zraka. Zaščitita se tudi pred povratnim pršenjem goriva. Za določitev reprezentativne povprečne temperature vstopnega zraka je potrebno zadostno število merilnih mest. |
3.3 |
Podatki se ne odčitavajo, dokler navor, število vrtljajev in temperatura niso konstantni najmanj eno minuto. |
3.4 |
Pri odčitavanju vrednosti med preskusom število vrtljajev motorja ne odstopa od določene vrednosti za več kot ± 1 ali ± 10 min.-1, pri čemer se upošteva večja vrednost. |
3.5 |
Podatki o obremenitvi zavore, porabi goriva in temperaturi vstopnega zraka se odčitajo hkrati in se štejejo kot povprečje dveh stabiliziranih zaporednih vrednosti, ki se glede obremenitve zavore ne razlikujeta za več kot 2 %. |
3.6 |
Temperatura hladilnega sredstva na izhodu iz motorja se ohrani takšna, kot jo navede proizvajalec. Če proizvajalec temperature ni navedel, je temperatura 353 K ± 5 K. Pri motorjih z zračnim hlajenjem je temperatura na točki, ki jo določi proizvajalec, + 0/– 20 K najvišje vrednosti, ki jo za referenčne pogoje določi proizvajalec. |
3.7 |
Temperatura goriva se izmeri na vhodu v uplinjač ali sistem za vbrizgavanje goriva in je v mejah, ki jih je določil proizvajalec motorja. |
3.8 |
Temperatura mazalnega olja, izmerjena v oljni črpalki ali v posodi za mazivo ali na izhodu iz oljnega hladilnika, če je nameščen, je v mejah, določenih v zgornjih odstavkih 3.6, 3.7 in 3.8 te priloge. |
3.9 |
Za ohranjanje temperature v mejah, določenih v zgornjih odstavkih 3.6, 3.7 in 3.8 te priloge, se lahko po potrebi uporablja pomožni upravljalni sistem. |
4. TOČNOST MERITEV
4.1 |
Navor: ± 1 % izmerjenega navora. Sistem za merjenje navora je umerjen tako, da upošteva izgube zaradi trenja. Točnost v spodnji polovici merilnega območja dinamometra je lahko ± 2 % izmerjenega navora. |
4.2 |
Število vrtljajev motorja:0,5 % izmerjenih vrtljajev. |
4.3 |
Poraba goriva: ± 1 % izmerjene porabe. |
4.4 |
Temperatura goriva: ± 2 K. |
4.5 |
Temperatura zraka pri vstopu v motor: ± 1 K. |
4.6 |
Zračni tlak: ± 100 Pa. |
4.7 |
Tlak v sesalni cevi: ± 50 Pa. |
4.8 |
Tlak v izpušnem kanalu: ± 200 Pa. |
5. KOREKCIJSKI FAKTORJI ZA MOČ
5.1 Opredelitev
Korekcijski faktor za moč je koeficient α za določitev moči motorja v referenčnih atmosferskih pogojih iz odstavka 5.2 spodaj,
pri čemer je Po = α. P,
Po je popravljena moč (tj. moč pri referenčnih atmosferskih pogojih),
α je korekcijski faktor (αa ali αd),
P je izmerjena moč (moč pri preskusu).
5.2 Referenčni atmosferski pogoji
5.2.1 |
Temperatura (To): 298 K (25 °C). |
5.2.2 |
Suhi tlak (Pso): 99 kPa. Opomba: Suhi tlak je sestavljen iz skupnega tlaka 100 kPa in tlaka vodne pare 1 kPa. |
5.3 Preskusni atmosferski pogoji
Med preskusom so atmosferski pogoji naslednji:
5.3.1 |
Temperatura (T)
|
5.3.2 |
Tlak (Ps) 80 kPa ≤ Ps ≤ 110 kPa |
5.4 Določitev korekcijskih faktorjev αa in αd (12)
5.4.1 |
Faktor αa sesalno ali tlačno polnjenega motorja na prisilni vžig Korekcijski faktor α a se dobi z uporabo naslednje enačbe: pri čemer je: Ps skupni suhi atmosferski tlak v kilopaskalih (kPa); to je skupni zračni tlak minus tlak vodne pare; T absolutna temperatura v stopinjah Kelvina (K) vstopnega zraka motorja. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni v laboratoriju Da se preskus šteje za veljavnega, mora biti korekcijski faktor αa tak, da je 0,93< αa <1,07. Če se te meje presežejo, se dobljena popravljena vrednost in preskusni pogoji (temperatura in tlak) natančneje določijo v poročilu o preskusu. |
5.4.2 Dizelski motorji – faktor αd
Korekcijski faktor za moč (αd) za dizelske motorje pri stalni stopnji goriva se dobi z uporabo enačbe:
pri čemer je αd = (fa) fm,
fa je atmosferski faktor,
fm je karakteristični parameter za vsak tip motorja in nastavitev.
5.4.2.1 Atmosferski faktor fa
Ta faktor kaže učinke okoljskih pogojev (tlak, temperatura in vlažnost) na vstopni zrak motorja. Enačba atmosferskega faktorja se razlikuje glede na tip motorja.
5.4.2.1.1 |
Sesalni in mehansko tlačno polnjeni motorji
|
5.4.2.1.2 |
Tlačno polnjeni motorji s turbopuhalom na izpušne pline, s hlajenjem vstopnega zraka ali brez njega
|
5.4.2.2 Faktor motorja fm
fm je funkcija qc (popravljen tok goriva), kot sledi:
fm = 0,036 qc – 1,14
pri čemer je: qc = q/r
pri čemer je:
q tok goriva v miligramih na cikel na liter celotne gibne prostornine (mg/(liter cikel)),
r razmerje med tlakom pri vstopu v polnilnik in pri izstopu iz polnilnika (r = 1 za sesalne motorje).
Ta enačba velja za interval vrednosti qc med 40 mg/(liter cikel) in 65 mg/(liter cikel).
Za vrednosti qc, ki so manjše od 40 mg/(liter cikel), se vzame konstantna vrednost, fm, enaka 0,3 (fm = 0,3).
Za vrednosti qc, ki so višje od 65 mg/(liter cikel), se vzame konstantna vrednost, fm, enaka 1,2 (fm = 1,2):
5.4.2.3 Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni v laboratoriju
Da se preskus šteje za veljavnega, mora biti korekcijski faktor αd tak, da je 0,9 ≤ αd ≤ 1,1.
Če se te meje presežejo, se dobljena popravljena vrednost in preskusni pogoji (temperatura in tlak) natančneje določijo v poročilu o preskusu.
(1) Celotni sesalni sistem se vgradi, kot je določeno za predvideno uporabo:
|
ko obstaja nevarnost večjega vpliva na moč motorja; |
|
pri dvotaktnih motorjih in motorjih na prisilni vžig; |
|
če tako zahteva proizvajalec. |
V drugih primerih se lahko uporabi enakovredni sistem in treba je preveriti, ali se tlak v polnilnem zbiralniku ne razlikuje za več kot 100 Pa od mejne vrednosti, ki jo za čist zračni filter določi proizvajalec.
(2) Celotni izpušni sistem se vgradi, kot je določeno za predvideno uporabo:
|
ko obstaja nevarnost večjega vpliva na moč motorja; |
|
pri dvotaktnih motorjih in motorjih na prisilni vžig; |
|
če tako zahteva proizvajalec. |
V drugih primerih se lahko vgradi enakovredni sistem, pod pogojem, da se tlak, izmerjen pri izhodu iz izpušnega sistema motorja, ne razlikuje za več kot 1 000 Pa od tlaka, ki ga določi proizvajalec.
Izhod iz izpušnega sistema motorja je opredeljen kot točka, 150 mm nižje od konca dela izpušnega sistema, vgrajenega v motorju.
(3) Če je zavora za izpušne pline vgrajena v motor, mora biti loputa za zrak pritrjena v povsem odprtem položaju.
(4) Tlak v sistemu za dovod goriva se lahko po potrebi prilagodi, da nastane tlak, ki obstaja v določeni izvedbi motorja (zlasti, če se uporablja povratni vod za gorivo
(5) Ventil za dovod zraka je kontrolni ventil za zračni regulator tlačilke za vbrizgavanje goriva. Regulator opreme za vbrizgavanje goriva lahko vključuje druge enote, ki lahko vplivajo na količino vbrizganega goriva.
(6) Hladilnik, ventilator, okrov za usmerjanje zraka na ventilatorju, vodna črpalka in termostat se namestijo na napravo za preskušanje v isti relativni položaj kot na vozilu. Kroženje hladilne tekočine poganja le vodna črpalka motorja.
Tekočino lahko hladi hladilnik motorja ali zunanji tokokrog, pod pogojem, da izguba tlaka tega tokokroga in tlak na vhodu v črpalko načeloma ostaneta enaka kot v hladilnem sistemu motorja. Če je vgrajena žaluzija hladilnika, je odprta.
Če ventilatorja, hladilnika in okrova ventilatorja ni mogoče primerno namestiti na motor, se moč, ki jo absorbira ventilator, če je ločeno nameščen na pravo mesto glede na hladilnik in okrov (če se uporablja), določi pri tistih številih vrtljajev, ki ustrezajo različnim številom vrtljajev motorja, ki se uporabljajo za določanje moči motorja, ali z izračunom iz standardnih lastnosti ali s praktičnimi preskusi. Ta moč, popravljena na običajne zunanje (atmosferske) pogoje, kot so opredeljeni v odstavku 6.2, se mora odšteti od popravljene moči.
(7) Če je vgrajen ventilator ali puhalo, ki se lahko odklopi ali deluje progresivno, se preskus opravi z ventilatorjem (ali puhalom), ki se lahko odklopi, ali s progresivno delujočim ventilatorjem ali puhalom, ki deluje ob največjem zdrsu.
(8) Termostat se lahko pritrdi v povsem odprtem položaju.
(9) Največja moč alternatorja: moč alternatorja se omeji na moč, potrebno za poganjanje dodatne opreme, ki je nujna za delovanje motorja. Če je treba priključiti akumulator, je treba uporabiti poln akumulator v dobrem stanju.
(10) Motorji z zračnim hlajenjem se preskušajo s hlajenjem polnilnega zraka, ali s hladilnikom tekočine ali zraka, vendar lahko na željo proizvajalca motorja naprava za preskušanje nadomesti hladilnik zraka. V vsakem primeru sta pri merjenju moči za vsak vrtljaj padec tlaka in padec temperature zraka v motorju enaka pri izhodu iz hladilnika polnilnega zraka na napravi za preskušanje kot tista, ki ju je določil proizvajalec za uporabo sistema na celotnem vozilu.
(11) Vključuje lahko na primer sistem EGR (vračanje izpušnih plinov v valj), katalizator, toplotni reaktor, sistem za dovod sekundarnega zraka in sistem za zaščito pred izhlapevanjem goriva.
(12) Preskusi se lahko izvedejo v klimatiziranih preskusnih prostorih, kjer se atmosferski pogoji lahko nadzorujejo.
(13) Če so motorji opremljeni s samodejnim sistemom za nadzor temperature zraka in če je naprava taka, da pri polni obremenitvi pri 25 °C ni dodanega segretega zraka, se preskus izvede s povsem zaprto napravo. Če naprava še vedno deluje pri 25 °C, se preskus izvede pri običajnem delovanju naprave in se eksponent temperature v korekcijskem faktorju šteje za nični (brez popravka temperature).
PRILOGA 5
Dodatek
REZULTATI PRESKUSOV ZA MERJENJE NAZIVNE MOČI MOTORJA
Ta obrazec izpolni laboratorij, ki izvaja preskus.
1. Preskusni pogoji
1.1 Tlaki, izmerjeni pri največji moči
1.1.1 |
Skupni zračni tlak: ………… Pa |
1.1.2 |
Tlak vodne pare: ………… Pa |
1.1.3 |
Tlak v izpušnem sistemu: ………… Pa |
1.2 Temperature, izmerjene pri največji moči
1.2.1 |
vsesanega zraka: ………… K |
1.2.2 |
pri izhodu hladilnika vsesanega zraka motorja: ………… K |
1.2.3 |
hladilne tekočine: ………… K |
1.2.3.1 |
pri izhodu hladilne tekočine motorja: ………… K(1) |
1.2.3.2 |
na referenčni točki v primeru hlajenja zraka: ………… K(1) |
1.2.4 |
mazalnega olja: ………… K (navedite merilno točko) |
1.2.5 |
goriva: ………… K |
1.2.5.1 |
na vhodu črpalke: ………… K |
1.2.5.2 |
v napravi za merjenje porabe goriva: ………… K |
1.3 Lastnosti dinamometra
1.3.1 |
Oznaka: ………… Model: |
1.3.2 |
Tip: |
2. Gorivo
2.1 Za motorje na prisilni vžig na tekoče gorivo
2.1.1 |
Oznaka: |
2.1.2 |
Specifikacija: |
2.1.3 |
Dodatek proti klenkanju (svinec itd.): |
2.1.3.1 |
Tip: |
2.1.3.2 |
Vsebnost: ………… mg/l |
2.1.4 |
Oktansko število RON: ………… (ASTM D 26 99-70) |
2.1.4.1 |
Specifična gostota: ………… g/cm3 pri 288 K |
2.1.4.2 |
Nižja kalorična vrednost: ………… kJ/kg |
2.2 Za motorje na prisilni vžig na plinasto gorivo
2.2.1 |
Oznaka: |
2.2.2 |
Specifikacija: |
2.2.3 |
Tlak v rezervoarju: ………… bar |
2.2.4 |
Delovni tlak: ………… bar |
2.2.5 |
Nižja kalorična vrednost: ………… kJ/kg |
2.3 Za motorje na kompresijski vžig na plinasto gorivo
2.3.1 |
Napajalni sistem: plin |
2.3.2 |
Specifikacija uporabljenega plina |
2.3.3 |
Razmerje kurilno olje/plin: |
2.3.4 |
Nižja kalorična vrednost: |
2.4 Za motorje na kompresijski vžig na tekoče gorivo
2.4.1 |
Oznaka: |
2.4.2 |
Specifikacija uporabljenega goriva: |
2.4.3 |
Cetansko število (ASTM D 976-71) |
2.4.4 |
Specifična gostota: ………… g/cm3 pri 288 K |
2.4.5 |
Nižja kalorična vrednost: ………… kJ/kg |
3. Mazivo
3.1 |
Oznaka: |
3.2 |
Specifikacija: |
3.3 |
Viskoznost SAE: |
4. Podrobni rezultati meritev (1)
Število vrtljajev motorja, min-1 |
|
|
|
Izmerjeni navor, Nm |
|
|
|
Izmerjena moč, kW |
|
|
|
Izmerjen pretok goriva, g/h |
|
|
|
Zračni tlak, kPa |
|
|
|
Tlak vodne pare, kPa |
|
|
|
Temperatura vstopnega zraka, K |
|
|
|
Moč, ki se doda za presežno dodatno opremo tabele 1, kW |
št. 1 |
|
|
št. 2 |
|||
št. 3 |
|||
Korekcijski faktor za moč |
|
|
|
Popravljena zavorna moč, kW (z ventilatorjem/brez ventilatorja (2) |
|
|
|
Moč ventilatorja, kW (se odvzame, če ventilator ni vgrajen) |
|
|
|
Nazivna moč, kW |
|
|
|
Nazivni navor, Nm |
|
|
|
Popravljena specifična poraba goriva g/(kWh) (3) |
|
|
|
Temperatura hladilne tekočine pri izhodu, K |
|
|
|
Temperatura mazalnega olja v merilni točki, K |
|
|
|
Temperatura zraka po tlačnem polnjenju, K (4) |
|
|
|
Temperatura goriva na vstopu v tlačilko za vbrizgavanje goriva, K |
|
|
|
Temperatura zraka po hladilniku polnilnega zraka, K (4) |
|
|
|
Tlak po tlačnem polnjenju, kPa (4) |
|
|
|
Tlak po hladilniku polnilnega zraka, kPa |
|
|
(1) Značilne krivulje nazivne moči in nazivnega navora se zapišejo kot funkcija števila vrtljajev motorja.
(2) Neustrezno črtati.
(3) Izračunano s nazivno močjo za motorje na kompresijski in prisilni vžig, v zadnjem primeru pomnoženo s korekcijskim faktorjem za moč.
(4) Neustrezno črtati.
PRILOGA 6
METODA MERJENJA NAZIVNE MOČI IN NAJVEČJE 30-MINUTNE MOČI ELEKTRIČNIH POGONSKIH SKLOPOV
1. |
Te zahteve se uporabljajo za merjenje največje nazivne moči in največje 30-minutne moči električnih pogonskih sklopov, ki se uporabljajo za pogon cestnih vozil na zgolj električni pogon. |
2. PRESKUSNI POGOJI
2.1 |
Pogonski sklop je utečen v skladu s priporočili proizvajalca. |
2.2 |
Če se meritev moči lahko izvaja le na pogonskem sklopu z menjalnikom ali reduktorjem, se upošteva učinkovitost. |
2.3 Dodatna oprema
2.3.1 Dodatna oprema, ki mora biti vgrajena
Med preskusom je dodatna oprema, potrebna za delovanje pogonskega sklopa za predvideno uporabo (kot je navedeno v tabeli 1 te priloge), nameščena na isto mesto, kot je nameščena v vozilu.
2.3.2 Dodatna oprema, ki jo je treba odstraniti
Dodatna oprema, ki je potrebna za dobro delovanje vozila in je lahko vgrajena v motor, se odstrani za izvedbo preskusa. Naslednji okvirni seznam je naveden kot primer:
— |
kompresor za zavorni sistem, |
— |
kompresor za servokrmiljenje, |
— |
kompresor za uravnavanje sistema vzmetenja, |
— |
klimatski sistem itd. |
— |
Če opreme ni mogoče odstraniti, se lahko določi moč, ki jo ta absorbira v neobremenjenem stanju, in doda k izmerjeni moči. |
Tabela 1
Dodatna oprema, ki mora biti vgrajena pri določanju nazivne moči in največje 30-minutne moči električnih pogonskih sklopov
(Izraz „standardna oprema“ pomeni opremo, ki jo pri določeni izvedbi vgradi proizvajalec.)
Št. |
Dodatna oprema |
Vgrajena za preskus nazivne moči in največje 30-minutne moči |
1 |
Vir enosmerne napetosti |
Padec napetosti med preskusom, manjši od 5 % |
2 |
Variator hitrosti in krmilna naprava |
Da: standardna oprema. |
3 |
TEKOČINSKO HLAJENJE |
|
Pokrov motorja |
Ne |
|
Odprtina na pokrovu |
||
Da: standardna oprema. |
||
Ventilator |
||
Usmerjevalni okrov ventilatorja |
||
Črpalka |
||
Termostat (3) |
||
ZRAČNO HLAJENJE |
Da: standardna oprema. |
|
Zračni filter |
||
Okrov |
||
Puhalo |
||
Sistem za prilagajanje temperature |
||
4 |
Električna oprema |
Da: standardna oprema. |
5 |
Dodatni ventilator preskusne naprave |
Da, če je potreben. |
2.4 Pogoji nastavitve
Pogoji nastavitve so v skladu s specifikacijami proizvajalca za proizvodnjo motorjev in se uporabljajo brez nadaljnje spremembe za posamezno uporabo.
2.5 Podatki, ki jih je treba pridobiti
2.5.1 |
Preskus za določanje nazivne moči se opravi s pedalom za plin, postavljenim v najvišji položaj. |
2.5.2 |
Motor mora biti utečen po priporočilih predlagatelja vloge za homologacijo. |
2.5.3 |
Podatki o navoru in številu vrtljajev se zabeležijo istočasno. |
2.5.4 |
Po potrebi se mora temperatura hladilne tekočine, zabeležena na izhodu iz motorja, vzdrževati pri ± 5 K nastavljene temperature termostata, ki jo je določil proizvajalec. Pri pogonskih sklopih z zračnim hlajenjem je temperatura na točki, ki jo določi proizvajalec, + 0/– 20 K najvišje vrednosti, ki jo je določil proizvajalec. |
2.5.5 |
Temperatura mazalnega olja, izmerjena v posodi za mazivo ali na izhodu iz izmenjevalnika temperature olja (če je), je v mejah, ki jih je določil proizvajalec. |
2.5.6 |
Za ohranjanje temperature v mejah, določenih v odstavkih 2.5.4 in 2.5.5, se lahko po potrebi uporablja pomožni upravljalni sistem. |
3. TOČNOST MERITEV
3.1 |
Navor: ± 1 odstotek izmerjenega navora. Sistem za merjenje navora je umerjen tako, da upošteva izgube zaradi trenja. Točnost v spodnji polovici merilnega območja dinamometra je lahko ± 2 odstotka izmerjenega navora. |
3.2 |
Vrtilna frekvenca motorja:0,5 odstotka izmerjenega števila vrtljajev. |
3.3 |
Temperatura zraka pri vstopu v motor: ± 2K. |
(1) Hladilnik, ventilator, okrov za usmerjanje zraka na ventilatorju, vodna črpalka in termostat se namestijo na napravo za preskušanje v istih relativnih položajih kot na vozilu. Kroženje hladilne tekočine sproži le vodna črpalka pogonskega sklopa.
Tekočino lahko hladi hladilnik pogonskega sklopa ali pa zunanji tokokrog, pod pogojem, da izguba tlaka tega tokokroga in tlak na vhodu v črpalko načeloma ostaneta enaka kot v hladilnem sistemu pogonskega sklopa. Če je vgrajena žaluzija hladilnika, je odprta.
Če ventilatorja, hladilnika in okrova ventilatorja ni mogoče primerno namestiti za preskusno napravo, se moč, ki jo absorbira ventilator, če je ločeno nameščen na pravo mesto glede na hladilnik in okrov (če se uporablja), določi pri tistem številu vrtljajev, ki ustreza različnim vrtilnim frekvencam motorja, ki se uporabljajo za določanje moči motorja, ali z izračunom iz standardnih lastnosti ali s praktičnimi preskusi. Ta moč, popravljena na običajne zunanje (atmosferske) pogoje, se mora odšteti od pravilne moči.
(2) Če je vgrajen ventilator ali puhalo, ki se lahko odklopi ali deluje progresivno, je treba preskus opraviti z ventilatorjem (ali puhalom), ki se lahko odklopi, ali pri stanju največjega zdrsa.
(3) Termostat se lahko pritrdi v povsem odprtem položaju.
PRILOGA 7
PREVERJANJA SKLADNOSTI PROIZVODNJE
1. SPLOŠNO
Te zahteve so v skladu s preskusi, ki jih je treba izvajati za preverjanje skladnosti proizvodnje, v skladu z odstavkom 6.3.6.
2. PRESKUSNI POSTOPKI
Metode preskušanja in merilni instrumenti so opisani v Prilogi 5 ali 6 k temu pravilniku.
3. ZBIRANJE VZORCEV
Izbrati je treba en pogonski sklop. Če se po preskusu po odstavku 5.1 spodaj izkaže, da pogonski sklop ne izpolnjuje zahtev tega pravilnika, se preskusita še dva pogonska sklopa.
4. MERILA MERITVE
4.1 Nazivna moč motorja z notranjim zgorevanjem
Med preskusi za potrditev skladnosti proizvodnje se moč meri pri dveh številih vrtljajev motorja, S1 in S2, ki ustrezata merilnim točkam največje moči in največjega navora, dovoljenih za homologacijo tipa. Pri teh dveh številih vrtljajev motorja, z možnim odstopanjem ± 5 odstotkov, se nazivna moč, izmerjena na vsaj eni točki v razponih S1 ± 5 odstotkov in S2 ± 5 odstotkov, ne sme razlikovati za več kot ± 5 odstotkov od številke iz homologacije.
4.2 Nazivna moč in največja 30-minutna moč električnih pogonskih sklopov
Med preskusi za potrditev skladnosti proizvodnje se moč meri pri vrtilni frekvenci motorja S1, ki ustreza merilnim točkam največje moči, dovoljene za homologacijo tipa. Pri tej hitrosti se nazivna moč ne sme razlikovati za več kot ± 5 odstotkov od številke iz homologacije.
5. VREDNOTENJE REZULTATOV
5.1 |
Če nazivna moč in največja 30-minutna moč pogonskega sklopa, preskušenega v skladu z odstavkom 2 zgoraj, izpolnjujeta zahteve iz odstavka 4 zgoraj, se šteje, da je proizvodnja skladna s homologacijo tipa. |
5.2 |
Če zahteve iz odstavka 4 zgoraj niso izpolnjene, se na isti način preskusita še dva pogonska sklopa. |
5.3 |
Če vrednost nazivne moči ali največje 30-minutne moči drugega in/ali tretjega pogonskega sklopa iz odstavka 5.2 ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 4 zgoraj, se šteje, da proizvodnja ne izpolnjuje zahtev tega pravilnika, veljati začnejo predpisi iz odstavka 7.1. |
PRILOGA 8
1. TEHNIČNI PODATKI O REFERENČNEM GORIVU IZ UNP
|
Gorivo A |
Gorivo B |
Preskusna metoda |
|
Sestava: |
|
|
|
ISO 7941 |
C3 |
vol. % |
30 ± 2 |
85 ± 2 |
|
C4 |
vol. % |
ravnovesje |
ravnovesje |
|
< C3, > C4 |
vol. % |
največ 2 % |
največ 2 % |
|
Olefini |
vol. % |
9 ± 3 |
12 ± 3 |
|
Izparilni ostanek |
ppm |
največ 50 |
največ 50 |
NFM 41-015 |
Vsebnost vode |
|
ni |
ni |
vizualni pregled |
Vsebnost žvepla |
ppm masa (1) |
največ 50 |
največ 50 |
EN 24260 |
Vodikov sulfid |
|
ni |
ni |
|
Korozija bakra |
ocena |
razred 1 |
razred 1 |
ISO 625 1 (2) |
Vonj |
|
lastnost |
lastnost |
|
Motorsko oktansko število bencina |
|
najmanj 89 |
najmanj 89 |
EN 589 Priloga B |
2. TEHNIČNI PODATKI O REFERENČNEM GORIVU NG
|
G20 |
G23 |
G25 |
|
Sestava: |
||||
CH4 |
vol. % |
100 |
92,5 |
86 |
N2 |
vol. % |
0 |
7,5 |
14 |
Wobbejev indeks (3) |
MJ/m3 |
53,6 ± 2 % |
48,2 ± 2 % |
43,9 ± 2 % |
(1) Vrednost, ki se določi pri standardnih pogojih (293,2 K (20 oC) in 101,3 kPa).
(2) Ta način lahko nenatančno določi prisotnost korozivnih snovi, če so v vzorcu protikorozijske snovi ali druge kemikalije, ki zmanjšujejo korozivnost vzorca na bakru. Zato je dodajanje takšnih zmesi za vplivanje na preskusno metodo prepovedano.
(3) Na podlagi zgornje toplotne vrednosti in izračunano za 0 °C.
Sestavni plini mešanic imajo vsaj naslednje čistosti:
N2 |
: |
99 % |
CH4 |
: |
95 % s skupno vsebnostjo vodika, ogljikovega monoksida in kisika pod 1 % in skupno vsebnostjo dušika in ogljikovega dioksida pod 2 %. |
Wobbejev indeks je razmerje med kalorično vrednostjo plina na enoto prostornine in kvadratnim korenom njegove relativne gostote pri istih referenčnih pogojih:
Hplin |
= |
kalorična vrednost goriva v MJ/m3 pri 0 °C, |
zrak |
= |
gostota zraka pri 0 °C, |
plin |
= |
gostota goriva pri 0 °C. |
Wobbejev indeks je bruto ali neto glede na to, ali je kalorična vrednost uporab bruto ali neto kalorična vrednost.