16.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/56

---

Pravilnik št. 44 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) — Enotne zahteve glede homologacije zadrževalnih naprav za otroke kot potnike v motornih vozilih („zadrževalni sistem za otroke“)

1   OBSEG UPORABE

1.1   Ta pravilnik velja za zadrževalne sisteme za otroke, ki so primerni za namestitev v motornih vozilih s tremi ali več kolesi in ki niso namenjeni za uporabo z zložljivimi (tip-up) sedeži ali sedeži, obrnjenimi na stran.

2   POMEN IZRAZOV

V tem pravilniku:

Zadrževalni sistem za otroke („zadrževalni sistem“) pomeni sklop elementov, ki lahko vključujejo kombinacijo trakov ali gibljivih delov z varovalno sponko, naprav za nastavitev, pritrdilnih elementov ter v nekaterih primerih dopolnilne naprave, kot na primer prenosni otroški ležalnik, nosilo za otroka, dopolnilni sedež in/ali zaslon za primer trka, ki jih je mogoče pritrditi v vozilu na motorni pogon. Ta sistem je konstruiran tako, da ob trku ali nenadnem zmanjšanju hitrosti vozila z omejitvijo gibanja telesa uporabnika zmanjša nevarnost poškodbe.

Zadrževalni sistemi za otroke so razvrščeni v pet „skupin mas“:

2.1.1.1   skupina 0 za otroke z maso manjšo od 10 kg;

2.1.1.2   skupina 0+ za otroke z maso manjšo od 13 kg;

2.1.1.3   skupina I za otroke z maso od 9 kg do 18 kg;

2.1.1.4   skupina II za otroke z maso od 15 kg do 25 kg;

2.1.1.5   skupina III za otroke z maso od 22 kg do 36 kg.

Zadrževalni sistemi za otroke so razvrščeni v štiri „kategorije“:

2.1.2.1   kategorija „univerzalni“ za uporabo na večini sedežev v vozilu, kakor je določeno v odstavkih 6.1.1 in 6.1.3.1, in zlasti tistih, ki so na podlagi Dodatka 2 k Prilogi 13 Konsolidirane resolucije o konstrukciji vozil (R.E.3) ocenjeni kot ustrezni za takšno kategorijo zadrževalnega sistema za otroke;

2.1.2.2   kategorija „s pridržkom“ za uporabo na določenih sedežih za posebne tipe vozil po določilih proizvajalca zadrževalnega sistema za otroke ali proizvajalca vozila, kakor je določeno v odstavkih 6.1.1 in 6.1.3.1;

2.1.2.3   kategorija „poluniverzalni“ za uporabo, kakor je določeno v odstavkih 6.1.1 in 6.1.3.2;

kategorija „za določeno vozilo“ za uporabo bodisi:

2.1.2.4.1   v določenih tipih vozil, v skladu z odstavkoma 6.1.2 in 6.1.3.3; ali

2.1.2.4.2   kot „vgrajeni“ zadrževalni sistem za otroke.

Zadrževalni sistemi za otroke lahko sodijo v dve skupini:

integralni razred, ki predstavlja kombinacijo trakov ali gibljivih delov z varovalno sponko, napravo za nastavitev, pritrdilne elemente ter v nekaterih primerih dopolnilne sedeže in/ali ščitnik pred udarcem, ki ga je mogoče pritrditi z lastnim integralnim trakom ali trakovi;

neintegralni razred, ki lahko vključuje delni zadrževalni sistem, ki pri uporabi v povezavi z varnostnim pasom za odrasle, ki poteka okrog telesa otroka ali pa zadržuje napravo, v kateri se nahaja otrok, predstavlja popoln zadrževalni sistem za otroke;

2.1.3.1   „delni zadrževalni sistem“ pomeni napravo, kot npr. jezdec, ki pri uporabi skupaj z varnostnim pasom za odrasle, ki poteka okrog otrokovega telesa ali pa zadržuje napravo, v kateri je otrok nameščen, predstavlja popoln zadrževalni sistem za otroke;

2.1.3.2   „jezdec“ pomeni trdno blazino, ki se lahko uporabi skupaj z varnostnim pasom za odrasle;

2.1.3.3   „vodilni trak“ pomeni trak, ki zadržuje ramenski trak varnostnega pasu za odrasle v legi, ki je primerna za otroka, in pri katerem se potek ramenskega traku lahko s pomočjo naprave, ki se premika po traku navzgor in navzdol, nastavi glede na rame uporabnika in v tej legi blokira. Ta vodilni trak ni predviden za prevzem bistvenega dela dinamične obremenitve.

2.2   „Varnostni sedež za otroke“ pomeni zadrževalni sistem za otroke, ki vključuje sedež, v katerem je otrok nameščen.

2.3   „Pas“ pomeni zadrževalni sistem za otroke, ki vključuje sistem trakov z varnostno sponko, napravami za nastavitev in pritrdilnimi elementi.

„Sedež“ pomeni konstrukcijo, ki je sestavni del zadrževalnega sistema za otroke in je namenjena za namestitev otroka v sedečem položaju;

2.4.1   „prenosni otroški ležalnik“ pomeni zadrževalni sistem, namenjen za namestitev in zadrževanje otroka, ležečega na hrbtu ali trebuhu tako, da je otrokova hrbtenica pravokotna na srednjo vzdolžno ravnino vozila. Konstruiran je tako, da so v primeru trka sile zadrževanja porazdeljene na glavo in telo otroka in ne na okončine;

2.4.2   „zadrževalni sistem za prenosni otroški ležalnik“ pomeni napravo s katero se prenosni otroški ležalnik pritrdi na konstrukcijo vozila;

2.4.3   „nosilo za otroka“ pomeni zadrževalni sistem za otroka, obrnjenega nazaj (nasproti smeri vožnje) v pol-ležečem položaju. Konstruirano je tako, da so v primeru čelnega trka sile zadrževanja porazdeljene na glavo in telo otroka in ne na okončine.

2.5   „Opora sedeža“ pomeni tisti del zadrževalnega sistema za otroke, s katerim je mogoče sedež dvigniti.

2.6   „Opora otroka“ pomeni tisti del zadrževalnega sistema za otroke, s katerim je mogoče dvigniti otroka znotraj zadrževalnega sistema za otroke.

2.7   „Ščitnik pred udarcem“ pomeni napravo, ki je pritrjena pred otrokom in ki je konstruirana tako, da se v primeru čelnega trka sile zadrževanja porazdelijo na večji del višine telesa otroka.

„Trak“ pomeni gibljivi del, ki je izdelan tako, da prenaša sile;

2.8.1   „trebušni pas“ pomeni trak, ki v obliki popolnega pasu ali dela takšnega pasu poteka pred medeničnim delom otroka in ga zadržuje;

2.8.2   „ramenski zadrževalnik“ pomeni tisti del pasu, ki zadržuje zgodnji del trupa otroka;

2.8.3   „mednožni trak“ pomeni trak (oziroma razdeljene trakove, če je sestavljen iz dveh ali več kosov tkanine), pritrjen na zadrževalni sistem za otroke in na trebušni pas in ki je nameščen tako, da poteka med stegni otroka; izdelan je tako, da pri normalni uporabi pasu prepreči zdrs otroka pod trebušnim pasom, pri trku pa, da se trebušni pas ne premakne z medeničnega dela;

2.8.4   „trak za zadrževanje otroka“ pomeni trak, ki je sestavni del pasu, in zadržuje samo telo otroka;

2.8.5   „pritrdilni trak za zadrževalni sistem za otroka“ pomeni trak, s katerim je zadrževalni sistem za otroke pritrjen na konstrukcijo vozila in je lahko del zadrževalne naprave za sedež v vozilu;

2.8.6   „H-pas“ pomeni sklop pasu, ki vključuje trebušni pas, ramenski pas ter mednožni trak, če je vgrajen;

2.8.7   „Y-pas“ pomeni pas, ki je sestavljen iz traku, ki poteka med nogami otroka, in po enega traku za vsako ramo.

„Sponka“ pomeni napravo za hitro odpenjanje, ki omogoča držanje otroka v zadrževalnem sistemu oziroma vpetje zadrževalnega sistema na konstrukcijo vozila in se lahko hitro odpre. Sponka lahko vključuje napravo za nastavitev pasu;

2.9.1   „ugreznjen gumb za odpiranje sponke“ pomeni sponko, ki je ni mogoče odpreti s kroglo premera 40 mm;

2.9.2   „neugreznjen gumb za odpiranje sponke“ pomeni sponko, ki je jo je mogoče odpreti s kroglo s premerom 40 mm.

„Naprava za nastavitev“ pomeni napravo, ki omogoča, da se zadrževalni sistem ali njegova sidrišča nastavijo glede na postavo uporabnika in/ali obliko sedeža. Naprava za nastavitev je lahko del sponke, navijala ali katerega koli drugega dela varnostnega pasu;

2.10.1   „naprava za hitro nastavitev“ pomeni napravo za nastavitev, ki jo je mogoče upravljati z eno roko z enakomernim gibanjem;

2.10.2   „naprava za nastavitev, nameščena neposredno na zadrževalnem sistemu za otroke“ pomeni napravo za nastavitev integralnega H-pasu, ki je neposredno vgrajen na zadrževalnem sistemu za otroke, za razliko od tistega z neposredno oporo s tkanino, primerno za nastavljanje.

2.11   „Pritrdilni elementi“ pomeni dele zadrževalnega sistema za otroke, vključno z deli za zavarovanje, s katerimi se zadrževalni sistem za otroke lahko pritrdi na konstrukcijo vozila bodisi neposredno ali preko sedeža v vozilu.

2.12   „Naprava za absorpcijo energije“ pomeni napravo, ki absorbira energijo neodvisno ali skupaj s pasom in je del zadrževalnega sistema za otroke.

„Navijalo“ pomeni napravo za delno ali celotno navijanje traku zadrževalnega sistema za otroke. Ta izraz se nanaša na naslednje naprave:

2.13.1   „navijalo s samodejno zaskočitvijo“ pomeni navijalo, ki omogoča, da se pas izvleče do želene dolžine in ki potem, ko se sponka zapne, samodejno prilagodi pas na uporabnika; nadaljnje izvlečenje pasu ni mogoče, če tega uporabnik pasu ne naredi namerno;

„navijalo z zaskočitvijo v sili“ pomeni navijalo, ki pri normalnem načinu vožnje ne omejuje svobode gibanja uporabnika. Ima napravo za reguliranje dolžine, ki samodejno prilagaja dolžino glede na uporabnika ter mehanizem za zaskočitev, ki se v sili sproži:

2.13.2.1   zaradi pojemka vozila, izvlečenja pasu iz navijala ali katerega koli drugega avtomatskega elementa (enostranska občutljivost); ali

2.13.2.2   zaradi kombinacije katerih koli elementov (večstranska občutljivost).

„Sidrišča zadrževalnega sistema“ pomenijo dele ogrodja vozila ali sedeža, kamor so pritrjeni pritrdilni elementi zadrževalnega sistema za otroke;

2.14.1   „dodatno sidrišče“ pomeni del konstrukcije vozila ali konstrukcije sedeža ali vsak drug del vozila, predviden za pritrditev zadrževalnega sistema za otroke in ki je dodan sidriščem, homologiranim v okviru Pravilnika št. 14.

2.15   „Naprej obrnjen“ pomeni obrnjen v običajno smer vožnje vozila.

2.16   „Nazaj obrnjen“ pomeni obrnjen v smer, ki je nasprotna običajni smeri vožnje vozila.

2.17   „Nagnjena lega“ pomeni posebno lego sedeža, ki omogoča otroku, da se nasloni.

2.18   „Ležeča lega/na hrbtu ali na trebuhu“ pomeni lego, kjer glava in telo otroka, z izjemo okončin, ležita na vodoravni površini zadrževalnega sistema.

„Tip zadrževalnega sistema za otroke“ pomeni zadrževalne sisteme, ki se ne razlikujejo v vsaj naslednjih pomembnih vidikih:

2.19.1   kategoriji, skupinah mase ter legi in usmeritvi (kakor je določeno v odstavkih 2.15 in 2.16), za katere je namenjen zadrževalni sistem;

2.19.2   geometriji zadrževalnega sistema za otroke;

2.19.3   merah, masi, materialu in barvi:

sedeža;

blazinjenja in

ščitnika pred udarcem;

2.19.4   materialu, tkanini, merah in barvi trakov;

2.19.5   togih delih (sponke, pritrdilni elementi itd.).

„Sedež v vozilu“ pomeni konstrukcijo (vključno s priborom), ki je lahko sestavni del konstrukcije vozila ali pa ne, in ki je namenjena za sedenje ene odrasle osebe. V tej zvezi:

2.20.1   „sedežna vrsta v vozilu“ pomeni sedežno klop ali več ločenih sedežev, ki so nameščeni drug ob drugem (tj. pritrjeni tako, da se prednja sidrišča enega sedeža in prednja ali zadnja sidrišča drugega sedeža nahajajo na isti črti ali na črti, ki poteka med temi sidrišči), pri čemer na vsakem sedežu sedi ena ali več odraslih oseb;

2.20.2   „sedežna klop“ pomeni popolno sedežno konstrukcijo (vključno s priborom), namenjeno za sedenje več kot ene odrasle osebe;

2.20.3   „prednji sedeži v vozilu“ pomeni sedežno vrsto, nameščeno v skrajnem sprednjem delu prostora za potnike; neposredno pred temi sedeži se ne nahaja noben drug sedež;

2.20.4   „zadnji sedeži v vozilu“ pomeni pritrjene, naprej obrnjene sedeže, ki so nameščeni za neko drugo sedežno vrsto v vozilu.

„Sistem za nastavitev“ pomeni popolno napravo, s katero se sedež v vozilu ali njegovi deli lahko nastavijo tako, da se prilagodijo odraslemu uporabniku; ta naprava lahko zlasti omogoča:

2.21.1   vzdolžno nastavitev, in/ali

2.21.2   nastavitev po višini, in/ali

2.21.3   nastavitev kota.

2.22   „Sidrišče sedeža v vozilu“ pomeni sistem, vključno s pripadajočimi deli nadgradnje, s katerimi je celoten sedež za odraslo osebo pritrjen na konstrukcijo vozila.

„Tip sedeža“ pomeni kategorijo sedežev za odrasle osebe, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:

2.23.1   obliki, merah in materialih konstrukcije sedeža,

2.23.2   tipih in merah sistema za nastavitev in blokiranje sedeža in

2.23.3   tipu in merah sidrišču varnostnega pasu na sedežu, sidrišču sedeža ter ustreznih delov ogrodja vozila.

2.24   „Sistem za odmikanje“ pomeni napravo, ki omogoča kotni ali vzdolžni premik sedeža za odrasle osebe ali njegovih delov brez fiksne vmesne lege, za lažji vstop in izstop potnikov ter nakladanje oziroma razkladanje predmetov.

2.25   „Sistem za blokiranje sedeža“ pomeni napravo, ki zagotavlja, da sedež za odrasle osebe in njegovi deli ostanejo v legi za uporabo.

„Blokirna naprava“ pomeni napravo, ki blokira in preprečuje premikanje dela traku varnostnega pasu za odrasle osebe glede na drugi del tkanine istega pasu. Ta izraz vključuje naslednje razrede:

2.26.1   „napravo razreda A“, ki preprečuje, da bi otrok z delom trebušnega pasu potegnil tkanino iz navijala, če se varnostni pas za odrasle neposredno uporabi za zadrževanje otroka. Če je ta naprava v kombinaciji z zadrževalnimi napravami skupine I, izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.2.9;

2.26.2   „napravo razreda B“, ki omogoča zadrževanje natezne sile v trebušnem delu varnostnega pasu za odrasle, če je le-ta uporabljen za zadrževanje zadrževalnega sistema za otroke. Naprava je namenjena za preprečevanje drsenja tkanine iz navijala skozi napravo, ki bi sprostila natezno silo, kar bi povzročilo neugodno lego zadrževalnega sistema.

2.27   „Zadrževalni sistem za posebne potrebe“ pomeni zadrževalni sistem, prirejen za otroke s posebnimi potrebami zaradi fizične ali duševne motnje. Ta naprava lahko zlasti omogoča namestitev dodatnih zadrževalnih naprav za kateri koli del telesa otroka, mora pa zagotavljati vsaj funkcijo zadrževanja, ki izpolnjuje zahteve tega pravilnika.

3   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1   Vlogo za homologacijo tipa zadrževalnega sistema za otroke predloži imetnik blagovne znamke ali njegov pooblaščeni zastopnik.

Vlogi za homologacijo v zvezi z vsako vrsto zadrževalnega sistema za otroke je treba priložiti:

3.2.1   tehnični opis zadrževalnega sistema za otroke, v katerem so opredeljeni trakovi in drugi uporabljeni materiali, skupaj s skicami delov, ki sestavljajo zadrževalni sistem za otroke, in, v primeru navijal, navodila za namestitev teh navijal in njihovih senzorjev ter izjavo o toksičnosti (odstavek 6.1.5) in vnetljivosti (odstavek 6.1.6), na skicah pa morajo biti označena mesta, namenjena za številko homologacije in dodaten simbol ali dodatne simbole v zvezi s krogom homologacijske oznake. V opisu mora biti navedena barva modela, predloženega za homologacijo;

3.2.2   štiri vzorce zadrževalnega sistema za otroke;

3.2.3   10-metrski del pasu za vsako kategorijo pasu, ki se uporablja pri zadrževalnem sistemu za otroke, in

3.2.4   dodatne vzorce je treba zagotoviti na zahtevo tehnične službe, ki je odgovorna za izvajanje preskusa;

3.2.5   navodila za uporabo in podatke o pakiranju v skladu z odstavkom 14 spodaj;

3.2.6   v primeru prenosnih otroških ležalnikov, če je zadrževalni sistem za prenosni otroški ležalnik mogoče uporabiti z več tipi prenosnih otroških ležalnikov, mora njihov proizvajalec predložiti seznam teh tipov.

3.3   Kjer se za pritrditev zadrževalnega sistema za otroke uporablja odobreni varnostni pas za odrasle, mora biti določeno, katere kategorije varnostnih pasov se lahko uporabljajo, npr. statični trebušni pasovi.

3.4   Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali je ustrezno poskrbljeno za učinkovito preverjanje skladnosti proizvodnje.

4   OZNAKE

4.1   Vzorci zadrževalnih sistemov za otroke, predloženi za homologacijo v skladu z določbami točk 3.2.2 in 3.2.3 zgoraj, morajo biti jasno in neizbrisno označeni z imenom proizvajalca, začetnicami ali blagovno znamko.

4.2   Eden izmed plastičnih delov zadrževalne naprave za otroke (na primer školjka, ščitnik pred udarci, jezdec itd.), razen pasov ali H-pasov, mora biti jasno (in neizbrisno) označeno z letom proizvodnje.

4.3   Če se zadrževalni sistem za otroke uporablja skupaj z varnostnim pasom za odraslo osebo, mora biti pravilen potek lege tkanine jasno označen z risbo, trajno nameščeno na zadrževalnem sistemu.. Če je zadrževalni sistem pritrjen na svoje mesto z varnostnim pasom za odrasle, mora biti potek tkanine jasno označen na proizvodu z barvnimi oznakami. Za označitev lege varnostnega pasu, ko je naprava obrnjena v smeri vožnje, se uporabi rdeča barva, za primer, ko je obrnjena nazaj, pa modra. Isti barvi se uporabita tudi na nalepkah na napravi, ki označujejo način uporabe.

Posamezne lege trebušnega in ramenskega dela varnostnega pasu morajo biti označene na izdelku z barvnimi oznakami in/ali besedami.

Oznake, določene v tem odstavku, morajo biti vidne, ko je zadrževalni sistem v vozilu. Pri zadrževalnih sistemih skupine 0 morajo biti te oznake vidne tudi takrat, ko je otrok nameščen v zadrževalnem sistemu.

4.4   Na zadrževalnih sistemih za otroke, obrnjenih nazaj, mora biti trajno pritrjena nalepka z naslednjim opozorilom, ki je vidna tudi po vgraditvi naprave: „ZELO NEVARNO – Ne uporabljajte na sedežih, zavarovanih z zračno blazino“; ta nalepka mora biti v jeziku države, v kateri se naprava prodaja.

4.5   Poleg tega, morajo imeti zadrževalni sistemi za otroke, obrnjeni nazaj, v območju, kjer v zadrževalnem sistemu za otroke počiva otrokova glava, in na vidni površini zadrževalnega sistema za otroke, trajno pritrjeno naslednjo nalepko (prikazano besedilo je minimum).

Ta nalepka mora biti napisana v jeziku oziroma jezikih države, v kateri se naprava prodaja.

Minimalna velikost nalepke: 60 x 120 mm

4.6   V primeru zadrževalnih sistemov za otroke, ki jih je mogoče uporabiti tako, da so obrnjeni naprej ali nazaj, mora biti vključeno naslednje besedilo:

„Pomembno — ne uporabljajte obrnjeno v smeri vožnje, če teža otroka ne presega… (poglej v navodila)“

4.7   V primeru zadrževalnih sistemov za otroke z alternativnimi načini lege pasov morajo biti alternativne nosilne točke med zadrževalnim sistemom za otroke in varnostnim pasom za odrasle trajno označene. Ta oznaka označuje alternativno lego pasu in mora biti skladna z zgoraj omenjenimi zahtevami za označevanje sedežev, obrnjenih naprej oziroma nazaj.

4.8   Če zadrževalni sistem za otroke nudi alternativne stične točke za obremenitev, mora oznaka iz odstavka 4.3 vsebovati navedbo, da je v navodilih za uporabo opisana alternativna lega pasu.

5   HOMOLOGACIJA

5.1   Preden je homologacijo mogoče podeliti, mora vsak vzorec, predložen v skladu z odstavkoma 3.2.2 in 3.2.3 zgoraj, povsem ustrezati specifikacijam, določenih v odstavkih od 6. do 8. v tem pravilniku.

5.2   Vsakemu tipu, ki se mu dodeli homologacija, se dodeli številka homologacije. Prvi dve števki (trenutno 03, kar ustreza spremembi 03, ki so začele veljati 12. septembra 1995) označujeta spremembe, ki vključujejo zadnje pomembnejše tehnične spremembe Pravilnika v času izdaje homologacije. Ista pogodbena stranka ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu sistema za zadrževanje otrok, ki ga zajema ta pravilnik.

5.3   Obvestilo o dodelitvi, podaljšanju ali zavrnitvi homologacije zadrževalnega sistema za otroke v skladu s tem pravilnikom se pogodbenicam sporazuma, ki ta pravilnik izvajajo, sporoči v obliki obrazca, ki je skladen z modelom v Prilogi 1 k temu pravilniku..

Vsakemu zadrževalnem sistemu za otroke, skladnim s homologacijo v okviru tega pravilnika, se, poleg oznak, opisanih v odstavku 4. zgoraj, na ustrezno mesto pritrdijo naslednji podatki:

mednarodna homologacijska oznaka, ki jo sestavljajo:

5.4.1.1   krog okrog črke „E“, ki mu sledi registracijska številka države, ki je dodelila homologacijo; (1)

5.4.1.2   številka homologacije;

naslednji dodatni simboli:

5.4.2.1   beseda oziroma besede „univerzalni“, „za omejeno uporabo“, „poluniverzalni“ ali „za določeno vozilo“, odvisno od kategorije sistema za zadrževanje otrok;

5.4.2.2   razpon mas, za katerega je zadrževalni sistem za otroke namenjen, to je 0–10 kg, 0–13 kg, 9–18 kg, 15–25 kg, 22–36 kg, 0–18 kg, 9–25 kg, 15–36 kg, 0–25 kg, 9–36 kg in 0–36 kg;

5.4.2.3   simbol „Y“ v primeru, da naprava vsebuje mednožni trak, v skladu z zahtevami dodatka 3 k spremembam 02 pravilnika;

5.4.2.4   simbol „S“ v primeru „zadrževalnega sistema za posebne potrebe“.

5.5   V prilogi 2 k temu pravilniku je podan primer razporeditve na homologacijski oznaki.

5.6   Podatki iz odstavka 5.4 zgoraj morajo biti jasno vidni in neizbrisni, pritrjeni na napravo z nalepko ali vtisnjeni neposredno. Nalepka ali oznaka mora biti odporna na obrabo.

5.7   Nalepke, omenjene v odstavku 5.6 zgoraj, lahko izda organ, ki je odobril homologacijo, ali proizvajalec, če pristojni organ za napravo prej odobri homologacijo.

6   SPLOŠNE ZAHTEVE

6.1   Lega in pritrditev v vozilu

6.1.1   Uporaba zadrževalnega sistema za otroke kategorij „univerzalni“, „poluniverzalni“ in „za omejeno uporabo“ je dovoljena na prednjih in zadnjih sedežih, če so zadrževalni sistemi vgrajeni skladno z navodili proizvajalca.

6.1.2   Uporaba zadrževalnega sistema za otroke v kategoriji „za določena vozila“ je dovoljena na vseh sedežih, kakor tudi v prtljažnem prostoru, če so zadrževalni sistemi vgrajeni skladno z navodili proizvajalca. Pri nazaj obrnjenem zadrževalnem sistemu mora konstrukcija zagotoviti oporo za glavo otroka, ko je zadrževalni sistem pripravljen za uporabo. To je treba določiti kot črto, ki je pravokotna na naslon sedeža in poteka skozi črto očesa, presečišče pa mora biti najmanj 40 mm pod začetkom polmera opore za glavo.

Skladno s kategorijo, v katero sodi, mora biti zadrževalni sistem za otroke pritrjen na konstrukcijo vozila ali konstrukcijo sedeža;

6.1.3.1   pri kategoriji „univerzalni“ in kategoriji „za omejeno uporabo“ samo s pomočjo varnostnega pasu za odraslo osebo (z navijalom ali brez njega), ki izpolnjujejo zahteve Pravilnika št. 16 (oziroma enakovrednih predpisov), ki je pritrjen na sidrišča, ki izpolnjujejo zahteve Pravilnika št. 14 (oziroma enakovrednih predpisov).

6.1.3.2   pri kategoriji „poluniverzalni“: s pomočjo spodnjih sidrišč, predpisanih v Pravilniku št. 14, in dodatnih sidrišč, ki izpolnjujejo priporočilo Priloge 11 k temu pravilniku;

6.1.3.3   pri kategoriji „za določeno vozilo“: s pomočjo sidrišč, ki jih je konstruiral proizvajalec vozila ali proizvajalec zadrževalnega sistema za otroke;

6.1.3.4   Pri trakovih za zadrževanje otrok ali traku za pritrditev zadrževalnega sistema za otroke, ki uporablja sidrišča, na katera je že pritrjen varnostni pas oziroma pasovi za odrasle osebe, mora tehnična služba preveriti:

da je dejanska lega sidrišča pasu za odraslo osebo homologirana skladno s Pravilnikom št. 14 oziroma enakovrednim predpisom;

da delovanje ena naprave ne ovira učinkovitega delovanja druge naprave;

da sponk zadrževalnega sistema za odrasle ni mogoče nadomestiti s sponkami dodatnega sistema.

Pri zadrževalnih sistemih za otroke, ki uporabljajo toge opore ali posebne naprave, pritrjene v sidrišča, homologirana po Pravilniku št. 14, ki premaknejo lego efektivnega sidrišča izven območja veljavnosti Pravilnika št. 14, veljajo naslednje točke:

takšne naprave se lahko homologirajo samo kot kategorija „poluniverzalni“ oziroma „za določeno vozilo“;

tehnična služba uporablja zahteve Priloge 11 k temu pravilniku za toge opore in pritrdilne elemente;

togo oporo je treba vključiti v dinamični preskus, s tem da obremenitev deluje na srednjo lego, pri tem pa je toga opora, če je nastavljiva, v najbolj iztegnjeni legi;

toga opora, pritrjena na katero koli sidrišče za odrasle osebe, ne sme negativno vplivati na dejansko lego in učinkovitost tega sidrišča.

6.1.4   Jezdec mora biti pritrjen bodisi z varnostnim pasom za odrasle osebe, če se uporabi preskus, določen v odstavku 8.1.4., ali kako drugače.

6.1.5   Proizvajalec zadrževalnega sistema za otroke mora podati pisno izjavo, da je toksičnost materialov, uporabljenih v proizvodnji zadrževalnih sistemov, in so dostopni otrokom, ki jih uporabljajo, skladna z ustreznimi deli standarda CEN „Varnost igrač“, del 3 (junij 1982). Preskusi za potrditev veljavnosti te izjave se lahko opravijo po presoji homologacijskega organa. Ta odstavek ne velja za zadrževalne naprave skupin II in III.

6.1.6   Proizvajalec sistema za zadrževanje otrok mora podati pisno izjavo, da je vnetljivost materiala, uporabljenega za proizvodnjo zadrževalnega sistema za otroke, skladna z ustreznimi odstavki Konsolidirane resolucije ECE o gradnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1, odstavek 1.42). Preskusi za potrditev veljavnosti izjave se lahko opravijo po presoji homologacijskega organa.

6.1.7   Pri nazaj obrnjenih zadrževalnih sistemih za otroke, ki so podprti z armaturno ploščo, se pri homologaciji po tem pravilniku predpostavlja, da je armaturna plošča dovolj toga.

6.1.8   Pri zadrževalnih sistemih za otroke kategorije „univerzalni“ mora biti najbolj obremenjena stična točka zadrževalnega sistema za otroke in varnostnega pasu za odraslo osebo najmanj 150 mm oddaljena od osi Cr, merjeno, ko se zadrževalni sistem za otroke nahaja na napravi za dinamično preskušanje. To se nanaša na vse oblike nastavitve. Dovoljene so alternativne lege varnostnega pasu. Če obstaja alternativna lega pasu, mora proizvajalec v navodilih za uporabo posebej navesti alternativno lego, kot je predpisano v odstavku 14. Pri preskušanju mora pri uporabi take alternativne lege zadrževalni sistem izpolnjevati vse zahteve predpisa z izjemo tega odstavka.

6.1.9   Največja dolžina pasu za odrasle osebe, ki se lahko uporabi za pritrditev zadrževalnega sistema za otroke kategorije „univerzalni“ v napravi za dinamično preskušanje, je določena v Prilogi 13 k temu pravilniku.

Za preverjanje skladnosti s to zahtevo je treba zadrževalni sistem za otroke pritrditi na preskusno napravo ob uporabi ustreznega standardnega varnostnega pasu, opisanega v Prilogi 13. Preskusne lutke se ne sme pripeti, dokler zadrževalni sistem ni nastavljen tako, da je za pripenjanje preskusne lutke potrebna večja dolžina pasu. Ko je zadrževalni sistem za otroke v ustrezni legi, ne sme biti v pasu natezne napetosti, razen tiste, ki jo povzroča navijalo, če je vgrajeno. Če se uporablja varnostni pas z navijalom s samodejno zaskočitvijo, je ta pogoj izpolnjen, če ostane v navijalu navitega vsaj 150 mm pasu.

6.1.10   Zadrževalni sistemi za otroke skupin 0 in 0+ se ne smejo uporabljati obrnjeni naprej.

6.2   Konstrukcija

Konstrukcija zadrževalnega sistema mora biti taka, da

6.2.1.1   zadrževalni sistem v vsaki predvideni legi naprave zagotavlja predpisano zaščito; pri „zadrževalnih sistemih za posebne potrebe“ morajo osnovna zadrževalna sredstva zagotavljati predpisano zaščito v vsaki legi zadrževalnega sistema brez uporabe dodatnih zadrževalnih naprav;

6.2.1.2   se otroka z lahkoto in hitro postavi in vzame iz zadrževalnega sistema; pri zadrževalnem sistemu za otroke, v katerem je otrok pripet s pomočjo H-pasu ali Y-pasu brez navijala, mora biti med postopkom, predpisanim v odstavku 7.2.1.4, možno premikati vse ramenske in trebušne pasove drugega proti drugemu.

V teh primerih je lahko sklop zadrževalnega sistema za otroke izdelan z dvema ali več povezovalnih delov. Pri „zadrževalnih sistemih za posebne potrebe“ se razume, da zaradi dodatnih zadrževalnih naprav otroka ni mogoče tako hitro postaviti in vzeti iz zadrževalnega sistema. Vendar morajo biti dodatne naprave izdelane tako, da jih je mogoče čim hitreje odklopiti.

6.2.1.3   Če je mogoče spremeniti naklon zadrževalnega sistema, ta sprememba naklona ne sme zahtevati ročne ponovne nastavitve trakov. Za spremembo naklona zadrževalnega sistema je potreben nameren poseg z roko.

6.2.1.4   morajo zadrževalni sistemi za otroke skupin 0, 0+ in I držati otroka v takšni legi, da je potrebna zaščita zagotovljena tudi, ko otrok spi;

6.2.1.5   je zaradi preprečitve zdrsa pod pasom, bodisi zaradi trka ali zato, ker je otrok nemiren, predpisan mednožni trak na vseh naprej obrnjenih zadrževalnih sistemih skupine I, v povezavi z integriranim sistemom H-pasu. Pri zapetem mednožnem traku v najdaljši nastavljivi legi, če je nastavljiv, ne sme biti možno medeničnega dela pasu nastaviti tako, da pri preskusni lutki s telesno težo 9 kg oziroma 15 kg poteka nad medenico.

6.2.2   Pri skupinah I, II in III morajo vsi zadrževalni sistemi, ki uporabljajo „trebušni pas“, voditi ta „trebušni pas“ tako, da se obremenitve, ki jih prenaša trebušni pas, prenašajo preko medenice.

6.2.3   Vsi trakovi zadrževalnega sistema morajo biti nameščeni tako, da pri običajni uporabi ne morejo motiti niti ogrožati uporabnika. Razmak med trakovi ramenskega pasu v bližini vratu mora biti vsaj tako širok, kot je vrat ustrezne preskusne lutke.

Sestav ne sme prekomerno pritiskati na občutljive dele otrokovega organizma (trebuh, spodnji del trupa – mednožje itd.). Konstrukcija mora biti takšna, da v primeru trka ne pride do obremenitve na temenu glave otroka.

6.2.4.1   Y-pasovi se lahko uporabijo samo pri nazaj obrnjenih zadrževalnih sistemih za otroke.

Zadrževalni sistem za otroke mora biti izdelan in nameščen tako, da:

6.2.5.1   obstaja čim manjša nevarnost poškodbe otroka ali ostalih potnikov z ostrimi robovi ali štrlečimi deli (kot je na primer določeno v Pravilniku št. 21);

6.2.5.2   nima ostrih robov oziroma štrlečih delov, ki bi lahko poškodovali blazinjenje sedežev v vozilu ali obleko potnikov;

6.2.5.3   ne izpostavlja občutljivih delov otrokovega telesa (trebuh, mednožje, itd.) dodatnim vztrajnostnim silam, ki jih povzroča;

6.2.5.4   je zagotovljeno, da v stičnih točkah s trakovi, togi deli nimajo ostrih robov, ki bi lahko odrgnili trakove.

6.2.6   Vsak ločljivi del za pritrditev in snemanje sestavnih delov mora biti konstruiran tako, da je nevarnost napačnega sestavljanja ali uporabe čim manjša. „Zadrževalni sistemi za posebne potrebe“ imajo lahko dodatne zadrževalne naprave; te morajo biti konstruirane tako, da ne obstaja nevarnost nepravilnega sestavljanja in da so mehanizmi za odpiranje in njihov način delovanja v primeru sile reševalcem takoj jasni.

6.2.7   Če zadrževalni sistem za otroke skupine I, II ter kombinacije skupin I in II vključuje naslon sedeža, mora znašati njegova notranja višina, določena po diagramu iz Priloge 12, najmanj 500 mm.

6.2.8   Lahko se uporabljajo samo navijala z samodejno zaskočitvijo ali navijala z zaskočitvijo v sili.

6.2.9   Pri zadrževalnih sistemih za uporabo pri skupini I ne sme biti mogoče, da otrok, potem ko je bil pritrjen v zadrževalni sistem, z lahkoto zrahlja tisti del naprave, ki drži medenični del; vsaka za to predvidena naprava mora biti stalno pritrjena na zadrževalni sistem za otroke.

6.2.10   Zadrževalni sistem za otroke je lahko konstruiran za uporabo za v več kot eni skupini teže in/ali za več kot enega otroka, pod pogojem da izpolnjuje zahteve, določene za vsako izmed zadevnih skupin. Zadrževalni sistem za otroke kategorije „univerzalni“ mora izpolnjevati zahteve te kategorije za vse skupine teže, za katere je bil homologiran.

6.2.11   Zadrževalni sistemi za otroke z navijalom

Pri zadrževalnem sistemu za otroke, ki vključuje navijalo, mora slednje izpolnjevati zahteve iz odstavka 7.2.3 spodaj.

6.2.12   Pri jezdecih je treba pregledati, ali trakovi in jeziček varnostnega pasu za odrasle osebe z lahkoto tečejo skozi pritrdilne točke. To velja zlasti za jezdece, namenjene za prednje sedeže osebnih vozil, ki imajo lahko dolge in pol-toge nastavitvene ročke. Fiksne sponke ne sme biti možno potegniti skozi pritrdilne točke jezdecev, kot tudi ni dopustno, da pas poteka popolnoma drugače kot na preskuševalnem vozičku.

6.2.13   Če je zadrževalni sistem za otroke namenjen za več kot enega otroka, mora biti vsak zadrževalni sistem glede na prenos obremenitve in nastavitev popolnoma neodvisen.

6.2.14   Zadrževalni sistemi za otroke, ki vključujejo napihljive sestavne dele, morajo biti izdelani tako, da pogoji uporabe (tlak, temperatura, vlaga) ne vplivajo na izpolnjevanje zahtev tega pravilnika.

7   POSEBNE ZAHTEVE

7.1   Zahteve za sestavljeni zadrževalni sistem

7.1.1   Odpornost proti koroziji

7.1.1.1   Na kompletnem zadrževalnem sistemu za otroke ali na njegovih delih, občutljivih na korozijo, je treba opraviti preskus odpornosti proti koroziji skladno z odstavkom 8.1.1 spodaj.

7.1.1.2   Po preskusu odpornosti proti koroziji po točkah 8.1.1.1 in 8.1.1.2 ne sme biti nobenih znakov poslabšanja, ki bi lahko škodljivo vplivali na pravilno delovanje zadrževalne naprave za otroke, kakor tudi ne večje korozije, ki bi jo lahko strokovnjak opazil s prostim očesom.

7.1.2   Absorpcija energije

7.1.2.1   Pri sistemih z naslonom za hrbet mora ta imeti notranje obloge, ki so določene v Prilogi 18 k temu pravilniku, ki so izdelane iz materiala, ki dopušča največji pospešek pod 60 g, izmerjen skladno s Prilogo 17 k temu pravilniku. Ta zahteva se nanaša tudi na področje ščitnikov pred udarcem, ki se nahaja na območju možnega udarca glave.

7.1.3   Prevrnitev

7.1.3.1   Zadrževalni sistem za otroke je treba preskušati skladno z zahtevami odstavka 8.1.2; pri tem preskusna lutka ne sme pasti iz naprave, ko pa je preskusni sedež obrnjen na glavo, se glava preskusne lutke ne sme premakniti za več kot 300 mm iz svoje prvotne lege v navpični smeri glede na preskusni sedež.

7.1.4   Dinamični preskus

7.1.4.1   Splošno

Na zadrževalnem sistemu za otroke je treba opraviti dinamični preskus skladno z odstavkom 8.1.3 spodaj.

7.1.4.1.1   Zadrževalni sistemi za otroke kategorije „univerzalni“, kategorije „za omejeno uporabo“ in kategorije „poluniverzalni“ je treba preskušati na preskusnem vozičku s pomočjo preskusnega sedeža, kot je predpisan v odstavku 6, in skladno z odstavkom 8.1.3.1.

Zadrževalne sisteme za otroke kategorije „za določeno vozilo“ je treba preskušati na vsakem tipu vozila, za katerega je zadrževalni sistem za otroke namenjen. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusa, lahko zmanjša število preskušanih tipov vozil, če se ti bistveno ne razlikujejo v vidikih, naštetih v odstavku 7.1.4.1.2.3. Zadrževalni sistem za otroke se lahko preskuša na enega izmed naslednjih načinov:

7.1.4.1.2.1   na celotnem vozilu po zahtevah iz odstavka 8.1.3.3.;

7.1.4.1.2.2   na preskusnem vozičku v karoseriji vozila, kot je določeno v odstavku 8.1.3.2. ali

7.1.4.1.2.3   na zadostnih delih karoserije vozila, ki zadovoljivo predstavljajo konstrukcijo nadgradnje vozila in površino površine trka. Če je zadrževalni sistem za otroke namenjen za uporabo na zadnjem sedežu, mora ta del vključevati naslon prednjega sedeža, zadnji sedež, pločevino poda, stebrička B in C ter streho. Če je zadrževalni sistem za otroke namenjen za uporabo na prednjem sedežu, mora ta del vključevati armaturno ploščo, stebričke A, vetrobransko steklo, v podu ali na konzoli vgrajene ročice ali upravljalne elemente, prednji sedež, pločevino poda in streho. Nadalje, če je zadrževalni sistem za otroke namenjen za uporabo v kombinaciji z varnostnim pasom za odrasle, mora ta del vključevati tudi ustrezne varnostne pasove (varnostni pas) za odrasle. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov, lahko dovoli izključitev določenih delov, če meni, da so odveč. Preskuse je treba opraviti skladno z odstavkom 8.1.3.2.

7.1.4.1.3   Dinamično preskušanje je treba opraviti na zadrževalnih sistemih za otroke, ki pred tem še niso bili obremenjeni.

7.1.4.1.4   Med dinamičnim preskušanjem se ne sme zlomiti noben del zadrževalnega sistema za otroke, katerega funkcija je zadrževanje otroka v določeni legi; ravno tako se ne sme odpeti ali sprostiti sponka ali zaskočni sistem oziroma sistem za nastavitev.

7.1.4.1.5   Pri sistemu „neintegriranega tipa“ je treba kot varnostni pas uporabiti v Prilogi 13 k temu pravilniku predpisani standardni varnostni pas z okovjem za njegovo pritrditev. To ne velja za homologacijio sistemov kategorije „za določena vozila“, kjer je treba uporabiti varnostni pas, vgrajen v vozilu.

7.1.4.1.6   Če je zadrževalni sistem za otroke kategorije „za določena vozila“ vgrajen na območju za skrajnjim zadnjim naprej obrnjenim sedežem za odrasle (npr. prtljažni prostor), je treba opraviti preskus z največjo preskusno lutko (največjimi preskusnimi lutkami) na celotnem vozilu, kot je določeno v odstavku 8.1.3.3.3. Ostali preskusi, vključno s preskusom skladnosti proizvodnje, se po želji proizvajalca lahko opravijo po določilih odstavka 8.1.3.2.

7.1.4.1.7   Pri „zadrževalnih sistemih za posebne namene“ je treba dinamična preskušanja, predpisana s tem pravilnikom, izvesti dvakrat za vsak razred glede na maso otroka: prvič ob uporabi primarnih zadrževalnih sredstev in drugič ob uporabi vseh zadrževalnih naprav. Pri teh preskušanjih je treba zlasti upoštevati zahteve iz odstavkov 6.2.3 in 6.2.4.

7.1.4.1.8   Med dinamičnim preskušanjem se standardni varnostni pas, ki se uporablja za pritrditev zadrževalne naprave za otroke, ne sme odpeti z vodila ali blokirne naprave, ki se uporablja za preskus.

7.1.4.2   Pospešek prsnega koša (2)

7.1.4.2.1   Rezultirajoči pospešek prsnega koša ne sme presegati 55 g, razen če vsota vseh trajanj ne preseže 3 ms.

7.1.4.2.2   Navpična komponenta pospeška od trebuha proti glavi ne sme presegati 30 g, razen če vsota vseh trajanj ne preseže 3 ms.

7.1.4.3   Poškodbe trebuha preskusne lutke (3)

7.1.4.3.1   Med preskusom, opisanim v odstavku 5.3 Dodatka 1 k Prilogi 8, se ne smejo pojaviti vidni znaki poškodbe modelirne mase v trebušnem predelu preskusne lutke, ki bi jih povzročil kateri koli del zadrževalne naprave.

7.1.4.4   Sprememba lege preskusne lutke

Zadrževalni sistemi za otroke kategorij „univerzalni“, „za omejeno uporabo“ in „poluniverzalni“:

7.1.4.4.1.1   Naprej obrnjeni zadrževalni sistemi za otroke: glava otroka se ne sme premakniti preko ravnin BA in DA, kot sta določeni na sliki 1 spodaj.

Nazaj obrnjeni zadrževalni sistemi za otroke:

7.1.4.4.1.2.1   Zadrževalni sistemi za otroke, ki se naslanjajo na armaturno ploščo: glava preskusne lutke se ne sme premakniti preko ravnin AD in DCr, kakor sta določeni na sliki 2 spodaj.

7.1.4.4.1.2.2   Zadrževalni sistemi za otroke skupine 0, ki se ne naslanjajo na armaturno ploščo, in prenosni otroški ležalniki: glava preskusne lutke se ne sme premakniti preko ravnin AB, AD in DE, kakor so prikazane na sliki 3 spodaj.

7.1.4.4.1.2.3   Zadrževalni sistemi za otroke, ki se ne naslanjajo na armaturno ploščo in ki ne sodijo v skupino 0:

Glava preskusne lutke se ne sme premakniti preko ravnin FD, FG in DE, kakor so prikazane na sliki 4 spodaj.

Če se tak zadrževalni sistem za otroke dotakne droga s premerom 100 mm, pri čemer so izpolnjena vsa merila za obremenitev, je treba opraviti še eno dinamično preskušanje (prednji trk) z najtežjo preskusno lutko, namenjeno za takšen zadrževalni sistem za otroke, in sicer brez droga s premerom 100 mm; zahteve, ki morajo biti izpolnjene za ta preskus, so enake, razen meril glede premika v smeri naprej.

7.1.4.4.2   Zadrževalni sistemi za otroke kategorije „za specialna vozila“: pri preskušanju v celotnem vozilu ali v karoseriji vozila se glava preskusne lutke ne sme dotakniti nobenega dela vozila. Če se preskusna lutka vendarle dotakne nekega dela vozila, mora biti hitrost udarca glave preskusne lutke manjša od 24 km/h, dotaknjeni del pa mora izpolnjevati zahteve preskusa absorpcije energije, opredeljene v Prilogi 4 Pravilnika št. 21. Pri preskušanjih s celotnimi vozili mora biti po preskusu možno vzeti preskusne lutke iz zadrževalnih sistemov brez uporabe orodja.

Odpornost proti vplivom temperature

7.1.5.1   Sklope sponk, navijal, naprav za nastavitev in zaskočitev, na katere bi lahko vplivala temperatura, je treba preskusiti na temperaturo, skladno z odstavkom 8.2.8.

7.1.5.2   Po temperaturnem preskusu, predpisanem v odstavku 8.2.8.1, na zadrževalnem sistemu za otroke ne smejo biti vidni znaki poslabšanja, ki bi lahko škodljivo vplivali na pravilno delovanje zadrževalnega sistema za otroke, in bi jih strokovnjak lahko opazil s prostim očesom.

7.2   Zahteve za posamezne dele zadrževalnega sistema

7.2.1   Sponka

7.2.1.1   Sponka mora biti narejena tako, da je izključena vsaka možnost nepravilne uporabe. To med drugim pomeni, da ne sme biti mogoče, da bi sponka ostala v delno zaprtem položaju; v postopku zapiranja sponke ne sme biti mogoče pomotoma zamenjati delov sponke; sponka lahko ostane v zaprti legi šele takrat, ko so vsi deli zaskočeni. Na mestih, kjer bi lahko prišla v stik z otrokom, sponka ne sme biti ožja od najmanjše širine traku, ki je določena v odstavku 7.2.4.1.1 spodaj. Ta odstavek ne velja za varnostne pasove, ki so že homologirani po Pravilniku ECE št. 16 ali po enakovrednem veljavnem standardu. Pri „zadrževalnih sistemih za posebne namene“ mora samo sponka na primarnem zadrževalnem sistemu izpolnjevati zahteve iz odstavkov 7.2.1.1 do vključno 7.2.1.9.

7.2.1.2   Sponka mora ostati zaprta v kateri koli legi tudi kadar ni obremenjena. Sponka mora biti izvedena tako, da je lahko dosegljiva in da se z lahkoto uporablja. Sponko mora biti mogoče odpreti s pritiskom na gumb ali podobno napravo. Površina, na katero je treba pritisniti, mora imeti pri odprti sponki naslednje mere: pri napravah v ohišju, površino najmanj 4,5 cm2 in širino najmanj 15 mm; pri napravah brez ohišja, površino 2,5 cm2 in širino najmanj 10 mm. Širina mora biti manjša izmed obeh mer, ki tvorita predpisano površino, treba pa jo je meriti pravokotno na smer gibanja gumba za odpiranje.

7.2.1.3   Površina za odpiranje sponke mora biti obarvana rdeče. Noben drug del sponke ne sme biti te barve.

Otroka mora biti mogoče odpeti iz zadrževalne naprave z enim samim pritiskom na eno samo sponko. Pri skupinah 0 in 0+ je dovoljeno umakniti otroka skupaj z zadrževalnimi napravami, kot so otroški prenosni sedež/prenosni otroški ležalnik/pritrdilna naprava za prenosni otroški ležalnik, če se zadrževalni sistem za otroka lahko odpne s pritiskom na največ dve sponki.

7.2.1.4.1   Šteje se, da zatična povezava med ramenskimi traki H-pasu ne izpolnjuje zahteve enega posega iz odstavka 7.2.1.4 zgoraj.

7.2.1.5   Pri zadrževalnih sistemih za otroke iz skupin II in III mora biti sponka nameščena tako, da jo otrok, ki se nahaja v napravi, lahko doseže. Poleg tega mora biti sponka pri zadrževalnih sistemih vseh skupin nameščena tako, da v primeru sile reševalec takoj prepozna njen namen in način delovanja.

7.2.1.6   Odpiranje sponke mora omogočiti odstranitev otroka s „sedeža“, „opore sedeža“ ali „ščitnika pred udarcem“, če je vgrajen, če pa zadrževalni sistem vključuje mednožni trak, se mora ta sprostiti z delovanjem iste sponke.

7.2.1.7   Sponka mora biti sposobna zdržati temperaturni preskus skladno z zahtevami iz odstavka 8.2.8.1 ter potem ponovno delovati, pred dinamičnim preskusom, predpisanim v odstavku 8.1.3 pa mora prestati preskus, ki vključuje 5 000 ± 5 ciklov odpiranja in zapiranja pri običajnih pogojih uporabe.

Na sponki je treba opraviti naslednje preskuse odpiranja:

7.2.1.8.1   Preskus pod obremenitvijo

7.2.1.8.1.1   Za ta preskus je treba uporabiti zadrževalni sistem za otroke, na katerem je že bil opravljen dinamični preskus iz odstavka 8.1.3 spodaj.

7.2.1.8.1.2   Sila, potrebna za odpiranje sponke pri preskusu, predpisanem v odstavku 8.2.1.1, ne sme presegati 80 N.

7.2.1.8.2   Preskus brez obremenitve

7.2.1.8.2.1   Za ta preskus je treba uporabiti sponko, ki pred tem ni bila podvržena obremenitvi. Sila, potrebna za odpiranje sponke, ko ta ni obremenjena, mora znašati pri preskusih, predpisanih v odstavku 8.2.1.2, od 40 do 60 N.

7.2.1.9   Trdnost

7.2.1.9.1   Med preskusom iz odstavka 8.2.1.3.2 se noben del sponke ali traku ob sponki ali naprave za nastavitev ne sme zlomiti ali se odtrgati.

7.2.1.9.2   Sponka H-pasu skupin 0 in 0+ mora zdržati silo 4 000 N.

7.2.1.9.3   Sponka H-pasu skupine I in več mora zdržati silo 10 000 N.

7.2.1.9.4   Pristojni organ lahko opusti preskus trdnosti sponke, če iz podatkov, ki so na voljo, izhaja, da je preskus odveč.

7.2.2   Naprava za nastavitev

7.2.2.1   Območje nastavitve mora biti zadostno, da omogoča pravilno nastavitev zadrževalnega sistema za otroke za celotno območje skupine glede na težo, za katero je sistem namenjen, in da omogoča zadovoljivo vgradnjo v vse specificirane tipe vozil.

7.2.2.2   Vse naprave za nastavitev morajo biti tipa „za hitro nastavitev“, z izjemo naprav za nastavitev, ki se uporabljajo samo pri prvi vgradnji zadrževalnega sistema v vozilu, ki so lahko tudi drugega tipa.

7.2.2.3   Naprave tipa „za hitro nastavitev“, morajo biti lahko dosegljive, če je zadrževalni sistem za otroke pravilno vgrajen in če je otrok ali preskusna lutka v zadrževalnem sistemu.

7.2.2.4   Naprava tipa „za hitro nastavitev“ mora omogočati hitro nastavljanje zadrževalnega sistema za otroke skladno s postavo otroka. Zlasti pri preskusu iz odstavka 8.2.2.1, sila, potrebna za delovanje naprave za ročno nastavitev, ne sme presegati 50 N.

Dva vzorca naprave za nastavitev zadrževalnega sistema za otroke je treba preskusiti skladno z zahtevami temperaturnega preskusa iz odstavkov 8.2.8.1 in 8.2.3.

7.2.2.5.1   Zdrs pasu ne sme presegati 25 mm pri eni napravi za nastavitev, vsi premiki vseh naprav za nastavitev pasu pa ne 40 mm.

7.2.2.6   Pri izvajanju preskusa skladno z odstavkom 8.2.2.1 se naprava ne sme zlomiti ali odtrgati.

7.2.2.7   Naprava za nastavitev, vgrajena neposredno na zadrževalni napravi za otroke mora biti zmožna zdržati ponovljeno delovanje in mora pred dinamičnim preskušanjem iz odstavka 8.1.3 opraviti preskus s 5 000 ± 5 ciklov, kot je določen v odstavku 8.2.7.

7.2.3   Navijala

7.2.3.1   Navijala s samodejno zaskočitvijo

7.2.3.1.1   Trak varnostnega pasu, opremljen z navijalom s samodejno zaskočitvijo, se med položajema zaskočitve navijala ne sme odviti za več kot 30 mm. Ko se uporabnik pasu nasloni nazaj, mora pas bodisi ostati v svojem prvotnem položaju, ali pa se mora samodejno vrniti v ta položaj, ko se uporabnik pasu nagne naprej.

7.2.3.1.2   Če je navijalo del trebušnega pasu, navijalna sila pasu, merjena na prosti dolžini traku med preskusno lutko in navijalom iz odstavka 8.2.4.1, ne sme biti manjša od 7 N. Pri podobnih meritvah navijala, ki je del zadrževalnega sistema za prsni koš, navijalna sila ne sme biti manjša od 2 N niti večja od 7 N. Če trak teče skozi vodilo ali škripec, se navijalna sila meri na prosti dolžini traku med preskusno lutko ter vodilom ali škripcem. Če ima varnostni pas napravo, ki pri ročnem ali samodejnem delovanju preprečuje, da bi se trak navil do konca, pri meritvi navijalne sile takšna naprava ne sme delovati.

7.2.3.1.3   Trak je treba 5 000 krat izvleči in pustiti, da se zopet navije skladno s postopkom iz odstavka 8.2.4.2 spodaj. Nato se na navijalu opravi temperaturni preskus po zahtevah iz odstavka 8.2.8.1 ter korozijski preskus iz odstavka 8.1.1, ki mu sledi preskus odpornosti proti prahu iz odstavka 8.2.4.5. Po vsem tem mora uspešno prestati nadaljnjih 5 000 izvlečenj in navijanj. Po zgoraj navedenih preskusih mora navijalo še vedno pravilno delovati in izpolnjevati zahteve iz odstavkov 7.2.3.1.1 in 7.2.3.1.2 zgoraj.

7.2.3.2   Navijala z zaskočitvijo v sili

Pri preskušanju skladno z odstavkom 8.2.4.3 mora navijalo, ki se zaskoči v sili, izpolnjevati naslednje zahteve:

7.2.3.2.1.1   Navijalo se mora zaskočiti, ko pojemek vozila doseže 0,45 g.

7.2.3.2.1.2   Navijalo se ne sme zaskočiti pri pospešku trakov, manjšem od 0,8 g, merjenem v smeri izvlečenja.

7.2.3.2.1.3   Navijalo se ne sme zaskočiti, ko je senzor nagnjen pod kotom, ki ni večji od 12° v kateri koli smeri od položaja namestitve po navodilih proizvajalca.

7.2.3.2.1.4   Navijalo se mora zaskočiti, ko je senzor nagnjen pod kotom, ki je večji od 27° v kateri koli smeri od položaja namestitve po navodilih proizvajalca.

7.2.3.2.2   Če je delovanje navijala odvisno od zunanjega signala ali vira energije, mora ta naprava zagotavljati samodejno zaskočitev navijala v primeru odpovedi ali prekinitve tega signala ali vira energije.

7.2.3.2.3   Navijalo z zaskočitvijo v sili z večkratnim zaznavanjem mora ustrezati zgoraj navedenim zahtevam. Če je poleg tega eden od dejavnikov zaznavanja povezan z izvlečenjem traku, se mora navijalo zaskočiti, ko je pospešek pasu 1,5 g, merjen v osi izvlečenja pasu.

7.2.3.2.4   Pri preskusih, navedenih v odstavkih 7.2.3.2.1.1 in 7.2.3.2.3, izvlečen del traku ne sme biti daljši od 50 mm preden se navijalo zaskoči, izhajajoč iz dolžine odvijanja, določene v odstavku 8.2.4.3.1. V preskusu, omenjenem v odstavku 7.2.3.2.1.2 zgoraj, do zaskočitve ne sme priti med izvlečenjem 50 mm pasu, izhajajoč iz dolžine odvijanja, določene v odstavku 8.2.4.3.1 spodaj.

7.2.3.2.5   Če je navijalo del trebušnega pasu, sila navijanja traku ne sme biti manjša od 7 N, merjena na prosti dolžini traku med preskusno lutko in navijalom skladno z odstavkom 8.2.4.1. Pri podobnih meritvah navijala, ki je del zadrževalnega sistema za prsni koš, sila navijanja traku ne sme biti manjša od 2 N in ne večja od 7 N. Če trak poteka skozi vodilo ali škripec, se sila navijanja traku meri na prosti dolžini med preskusno lutko in vodilom ali škripcem. Če ima ta sklop napravo, ki pri ročnem ali samodejnem delovanju preprečuje, da bi se trak navil do konca, ta naprava ne sme delovati med merjenjem sile navijanja traku.

7.2.3.2.6   Trak je treba 40 000 krat izvleči in pustiti, da se zopet navije skladno s postopkom iz odstavka 8.2.4.2. Nato se na navijalu opravi temperaturni preskus skladno z odstavkom 8.2.8.1 in korozijski preskus iz odstavka 8.1.1 ter preskus odpornosti proti prahu iz odstavka 8.2.4.5. Po vsem tem mora uspešno prestati nadaljnjih 5 000 izvlečenj in navijanj (skupaj 45 000). Po zgoraj navedenih preskusih mora navijalo še vedno pravilno delovati in izpolnjevati zahteve iz odstavka 7.2.3.2.1 do 7.2.3.2.5.

7.2.4   Trakovi

7.2.4.1   Širina

7.2.4.1.1   Najmanjša širina trakov zadrževalnega sistema za otroke, ki prihajajo v stik s preskusno lutko, mora biti 25 mm pri skupinah 0, 0+ in I, oziroma 38 mm pri skupinah II in III. Te mere je treba meriti med preskusom natezne trdnosti iz odstavka 8.2.5.1, brez zaustavitve preskusne naprave in pod obremenitvijo, ki je enaka 75 % porušne obremenitve traku.

7.2.4.2   Natezna trdnost po prilagoditvi na sobno temperaturo

7.2.4.2.1   Pri dveh vzorcih traku, po temperaturni prilagoditvi skladno z odstavkom 8.2.5.2.1, je treba določiti porušno obremenitev po postopku iz odstavka 8.2.5.1.2. spodaj.

7.2.4.2.2   Razlika med porušno obremenitvijo dveh vzorcev ne sme presegati 10 % od višje vrednosti izmerjene obremenitve.

7.2.4.3   Natezna trdnost po posebni temperaturni prilagoditvi

7.2.4.3.1   Pri dveh vzorcih traku, temperaturno prilagojenih skladno z eno od določb iz odstavka 8.2.5.2 (razen odstavka 8.2.5.2.1), porušna obremenitev traku ne sme biti manjša od 75 % povprečja obremenitev, določenih v preskusu iz odstavka 8.2.5.1. spodaj.

7.2.4.3.2   Poleg tega porušna obremenitev ne sme biti manjša od 3,6 kN pri zadrževalnih sistemih skupin 0, 0+ in I, ne manjša od 5 kN pri zadrževalnih sistemih skupine II ter ne manjša od 7,2 kN pri zadrževalnih sistemih skupine III.

7.2.4.3.3   Pristojna tehnična služba lahko opusti enega ali več teh preskusov, če sestava uporabljenega materiala ali podatki, ki so na voljo, kažejo, da so takšni preskusi odveč.

7.2.4.3.4   Če je rezultat preskusa mikrozdrsa iz odstavka 8.2.3 spodaj nad 50 % dovoljene vrednosti, določene v odstavku 7.2.2.5.1. zgoraj, je treba opraviti postopek priprave z brušenjem tipa 1, kot je določeno v odstavku 8.2.5.2.6.

7.2.4.4   Ne sme biti mogoče, da se celotni trak potegne skozi naprave za nastavitev, sponke ali pritrdilne elemente.

7.2.5   Blokirna naprava

7.2.5.1   Blokirna naprava mora biti stalno pritrjena na zadrževalnem sistemu za otroke.

7.2.5.2   Blokirna naprava ne sme vplivati na trajnost varnostnega pasu za odraslega potnika in mora opraviti temperaturni preskus iz odstavka 8.2.8.1.

7.2.5.3   Blokirna naprava ne sme preprečiti hitre sprostitve otroka iz zadrževalnega sistema.

7.2.5.4   Blokirne naprave razreda A.

Po opravljenem preskusu skladno z odstavkom 8.2.6.1. spodaj, zdrs traku ne sme presegati 25 mm.

7.2.5.5   Blokirne naprave razreda B.

Po opravljenem preskusu skladno z odstavkom 8.2.6.2. spodaj, zdrs traku ne sme presegati 25 mm.

8   OPIS PRESKUSOV (4)

8.1   Preskušanje sestavljenih zadrževalnih sistemov

8.1.1   Korozija

8.1.1.1   V komoro za preskušanje se namestijo kovinski deli zadrževalnega sistema za otroke, kot je določeno v Prilogi 4. Pri zadrževalnem sistemu za otroke, ki vsebuje navijalo, mora biti trak odvit na celotno dolžino, zmanjšano za 100 ± 3 mm. Razen kratkih prekinitev, ki so morda potrebne, npr. za preverjanje in dodajanje raztopine soli, mora preskus trajati nepretrgoma 50 ± 0,5 ur.

8.1.1.2   Po končanem preskusu se kovinski deli zadrževalnega sistema za otroke previdno umijejo ali potopijo v čisto tekočo vodo, ki nima več kot 38 °C, da se odstranijo morebitni ostanki soli, nato se pred pregledom, skladno z odstavkom 7.1.1.2 zgoraj, sušijo 24 ± 1 ur pri sobni temperaturi od 18 do 25 °C.

8.1.2   Prevrnitev

8.1.2.1   Preskusno lutko se skladno z določili tega pravilnika in ob upoštevanju navodila proizvajalca zadrževalnega sistema, namesti v zadrževalni sistem z ohlapnostjo, določeno v odstavku 8.1.3.6.

8.1.2.2   Zadrževalni sistem se pritrdi na preskusni sedež ali na sedež v vozilu. Celotni sedež se s kotno hitrostjo 2–5° /s vrti za 360° okoli vodoravne osi v srednji vzdolžni ravnini sedeža. Za ta preskus se lahko na preskusni sedež, kot je opisano v Prilogi 6, pritrdijo zadrževalne naprave, določene za uporabo v posebnih osebnih vozilih.

8.1.2.3   Enak preskus se ponovno opravi z vrtenjem sedeža v nasprotno smer potem, ko je bila preskusna lutka po potrebi nameščena v prvotni položaj. Postopek se nato ponovi v obeh smereh vrtenja, pri čemer se os vrtenja, ki leži v vodoravni ravnini, premakne glede na predhodne preskuse za 90°.

8.1.2.4   Pri teh preskusih je treba vedno uporabiti najmanjšo in največjo preskusno lutko skupine ali skupin, za katere je zadrževalni sistem namenjen.

8.1.3   Dinamični preskusi

8.1.3.1   Preskusi na vozičku in preskuševalnem sedežu

8.1.3.1.1   Naprej obrnjen zadrževalni sistem

8.1.3.1.1.1   Voziček in preskuševalni sedež morata ustrezati zahtevam iz Priloge 6 k temu pravilniku, postopek namestitve za dinamični preskus trka pa mora biti skladen s Prilogo 21.

8.1.3.1.1.2   Voziček mora med celotnim procesom pojemka ostati v vodoravni legi.

8.1.3.1.1.3   Pojemek preskuševalnega vozička je treba doseči s pomočjo naprave, določene v Prilogi 6 k temu pravilniku ali katere koli druge naprave, ki daje enakovredne rezultate. Ta naprava mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 8.1.3.4 ter zahteve, določene v Prilogi 7 k temu pravilniku.

Opraviti je treba naslednje meritve:

8.1.3.1.1.4.1   hitrost vozička neposredno pred trkom;

8.1.3.1.1.4.2   pot ustavljanja;

8.1.3.1.1.4.3   premik glave preskusne lutke v navpični in vodoravni ravnini za skupine I, II in III, za skupini 0 in 0+ pa premik preskusne lutke, brez upoštevanja okončin;

8.1.3.1.1.4.4   pospešek prsnega koša v treh med seboj pravokotnih smereh, razen pri preskusni lutki novorojenčka;

8.1.3.1.1.4.5   vse vidne poškodbe modelirne mase na trebuhu (glej odstavek 7.1.4.3.1), razen pri preskusni lutki novorojenčka.

8.1.3.1.1.5   Po trku je treba zadrževalni sistem za otroke vizualno pregledati, ne da bi odprli sponko, da se ugotovi, ali je prišlo do okvare ali preloma.

8.1.3.1.2   Nazaj obrnjen zadrževalni sistem

8.1.3.1.2.1   Zaradi preverjanja skladnosti z določili za preskus trka od zadaj se preskuševalni sedež zavrti za 180°.

8.1.3.1.2.2   Pri preskušanju nazaj obrnjenega zadrževalnega sistema za otroke, namenjenega za uporabo na prednjih sedežih, čvrsti drog predstavlja armaturno ploščo in je pritrjen na voziček tako, da vso energijo absorbira zadrževalni sistem za otroke.

8.1.3.1.2.3   Pogoji pojemka morajo ustrezati zahtevam iz odstavka 8.1.3.4. spodaj.

8.1.3.1.2.4   Opravijo se enake meritve, kot so določene v odstavkih od 8.1.3.1.1.4 do 8.1.3.1.1.4.5 zgoraj.

8.1.3.1.2.5   Po trku je treba zadrževalni sistem za otroke vizualno pregledati ne da bi odprli sponko, da se ugotovi, ali je prišlo do okvare ali preloma.

8.1.3.2   Preskus na vozičku in karoseriji vozila

8.1.3.2.1   Naprej obrnjen zadrževalni sistem

8.1.3.2.1.1   Način pritrditve vozila med preskusom ne sme ojačiti sidrišč sedežev vozila, varnostnih pasov za odrasle potnike ter morebitnih dodatnih sidrišč, potrebnih za pritrditev zadrževalne naprave za otroke, niti zmanjšati običajne deformacije konstrukcije. Na vozilu ne sme biti nobenega dela, ki bi omejeval gibanje preskusne lutke in ki bi zmanjševal obremenitev zadrževalnega sistema med preskusom. Deli konstrukcije vozila, ki so bili odstranjeni, se lahko nadomestijo z deli z enakovredno trdnostjo, pod pogojem, da ti ne omejujejo gibanja preskusne lutke.

8.1.3.2.1.2   Pritrdilna naprava se šteje kot zadovoljiva, če ne vpliva na območje, ki poteka po celotni širini konstrukcije, in če je vozilo oziroma konstrukcija pritrjeno na razdalji najmanj 500 mm pred sidriščem zadrževalnega sistema. Na zadnji strani mora biti konstrukcija pritrjena za sidrišči na zadostni razdalji, da so izpolnjene vse zahteve iz odstavka 8.1.3.2.1.1 zgoraj.

8.1.3.2.1.3   Sedež vozila in zadrževalni sistem za otroke se vgradi in namesti v lego, ki daje po mnenju tehnične službe, ki opravlja homologacijske preskuse, najneugodnejše pogoje glede trdnosti, ki so primerljivi z namestitvijo preskusne lutke v vozilo. Lega naslona sedeža in zadrževalne naprave za otroke mora biti navedena v poročilu. Naslon sedeža vozila, če je njegov naklon nastavljiv, mora biti blokiran, kot je določil proizvajalec, če pa tega ni naredil, v legi, ki je čim bližja kotu 25°.

8.1.3.2.1.4   Če v navodilih za vgradnjo in za uporabo ni navedeno drugače, mora biti prednji sedež nastavljen v skrajno prednjo lego, ki se običajno uporablja za zadrževalne sisteme za otroke, namenjene za uporabo na prednjih sedežih, oziroma v skrajno zadnjo lego, ki se običajno uporablja za zadrževalne sisteme za otroke, ki so namenjene za uporabo na zadnjih sedežih.

8.1.3.2.1.5   Pogoji pojemka morajo ustrezati zahtevam iz odstavka 8.1.3.4 spodaj. Kot preskuševalni sedež se uporabi sedež zadevnega vozila.

Opraviti je treba naslednje meritve:

8.1.3.2.1.6.1   hitrost vozička neposredno pred trkom;

8.1.3.2.1.6.2   pot ustavljanja;

8.1.3.2.1.6.3   kateri koli dotik glave preskusne lutke z notranjo steno karoserije;

8.1.3.2.1.6.4   pospešek prsnega koša v treh med seboj pravokotnih smereh, razen pri preskusni lutki novorojenčka;

8.1.3.2.1.6.5   vse vidne poškodbe modelirne mase na trebuhu (glej odstavek 7.1.4.3.1), razen pri preskusni lutki novorojenčka.

8.1.3.2.1.7   Po trku je treba zadrževalni sistem za otroke vizualno pregledati, ne da se odpre sponka, da se ugotovi, ali je prišlo do okvare.

8.1.3.2.2   Nazaj obrnjen zadrževalni sistem

8.1.3.2.2.1   Pri preskusih trka od zadaj je treba karoserijo na vozičku zavrteti za 180°.

8.1.3.2.2.2   Zahteve so enake kot pri čelnem trku.

8.1.3.3   Preskus s celotnim vozilom

8.1.3.3.1   Pogoji pojemka morajo ustrezati zahtevam iz odstavka 8.1.3.4 spodaj.

8.1.3.3.2   Pri preskusih čelnega trka je treba uporabiti postopek, kot je določen v Prilogi 9 k temu pravilniku.

8.1.3.3.3   Pri preskusih trka od zadaj je treba uporabiti postopek, kot je določen v Prilogi 10 k temu pravilniku.

Opraviti je treba naslednje meritve:

8.1.3.3.4.1   hitrost vozila/udarne naprave neposredno pred trkom;

8.1.3.3.4.2   kateri koli dotik glave preskusne lutke (pri preskusni lutki skupine 0 se ne upoštevajo okončine) z notranjostjo vozila;

8.1.3.3.4.3   pospešek prsnega koša v treh med seboj pravokotnih smereh, razen pri preskusni lutki novorojenčka;

8.1.3.3.4.4   vse vidne poškodbe modelirne mase na trebuhu (glej odstavek 7.1.4.3.1), razen pri preskusni lutki novorojenčka.

8.1.3.3.5   Prednji sedeži, če je njihov naklon nastavljiv, morajo biti blokirani kot je določil proizvajalec, če pa tega ni naredil, v legi naslona sedeža, ki je čim bližja kotu 25°.

8.1.3.3.6   Po trku je treba zadrževalni sistem za otroke vizualno pregledati ne da se odpre sponka, da se ugotovi, ali je prišlo do okvare ali preloma.

8.1.3.4   V naslednji tabeli so povzeti pogoji za dinamični preskus

		ČELNI TRK			TRK OD ZADAJ
Preskus	Zadrževalni sistem	Hitrost (km/h)	Preskusni impulz	Pot ustavljanja med preskusom (mm)	Hitrost (km/h)	Preskusni impulz	Pot ustavljanja med preskusom (mm)
Voziček s preskuševalnim sedežem	Nazaj obrnjeni prednji in zadnji sedeži univerzalni, poluniverzalni ali za omejeno uporabo (5)	50+0 –2	1	650±50	—	—	—
	Naprej obrnjeni prednji in zadnji sedeži univerzalni, poluniverzalni ali za omejeno uporabo (6)	50+0 –2	1	650±50	30+2 –0	2	275±25
Karoserija na vozičku	Naprej obrnjen (5)	50+0 –2	1 or 3	650±50	—	—	—
	Nazaj obrnjen (6)	50+2 –2	1 or 3	650±50	30+2 –0	2 or 4	275±25
Trk celotnega vozila v preskuševalno pregrado	Naprej obrnjen	50+0 –2	3	Ni določena	—	—	—
	Nazaj obrnjen	50+0 –2	3	Ni določena	30+2 –0	4	Ni določena
Opomba: Vse zadrževalne sisteme za otroke skupin 0 in 0+ je treba je treba preskusiti skladno s pogoji za „nazaj obrnjen“ za čelni trk in za trk od zadaj. Legenda: Preskusni impulz št. 1 kot je določeno v Prilogi 7 – čelni trk. Preskusni impulz št. 2 kot je določeno v Prilogi 7 – trk od zadaj. Preskusni impulz št. 3 impulz pojemka vozila pri čelnem trku. Preskusni impulz št. 4 impulz pojemka vozila pri trku od zadaj.

Zadrževalni sistemi za otroke z dodatnimi sidrišči

8.1.3.5.1   Pri zadrževalnih sistemih za otroke, namenjenih za uporabo skladno z odstavkom 2.1.2.3 za katere so potrebna dodatna sidrišča, je treba opraviti preskus čelnega trka skladno z odstavkom 8.1.3.4, kakor sledi:

8.1.3.5.2   Pri napravah s kratkimi zgornjimi pritrdilnimi pasovi za pritrditev na zadnjo polico vozila mora biti lega zgornjih sidrišč na preskuševalnem vozičku takšna, kot je določeno v Dodatku 3 k Prilogi 6.

8.1.3.5.3   Pri napravah z dolgimi zgornjimi pritrdilnimi pasovi, namenjeni npr. za uporabo, ko ni čvrste zadnje police in pri katerih so zgornji pritrdilni pasovi pritrjeni na podu vozila, morajo biti sidrišča na preskuševalnem vozičku takšna, kot je določeno v Dodatku 3 k Prilogi 6.

8.1.3.5.4   Pri napravah, namenjenih za uporabo pri obeh izvedbah, je treba opraviti preskuse, določene v odstavkih 8.1.3.5.2 in 8.1.3.5.3; pri preskusih, ki se izvajajo skladno z odstavkom 8.1.3.5.3, je treba uporabiti samo težjo preskusno lutko.

8.1.3.5.5   Pri nazaj obrnjenih napravah mora biti spodnje sidrišče na preskuševalnem takšno, kot je določeno v Dodatku 3 k Prilogi 6.

8.1.3.6   Preskusne lutke

8.1.3.6.1   Zadrževalni sistemi za otroke in preskusne lutke morajo biti nameščeni skladno z zahtevami iz odstavka 8.1.3.6.3.

8.1.3.6.2   Zadrževalne sisteme za otroke je treba preskušati ob uporabi preskusnih lutk, kot so določene v Prilogi 8 k temu pravilniku.

Namestitev preskusne lutke.

8.1.3.6.3.1   Preskusno lutko se namesti tako, da je med hrbtom preskusne lutke in zadrževalno napravo reža. Pri prenosnih otroških ležalnikih se preskusna lutka namesti v ravni vodoravni legi čim bližje srednjici prenosnega otroškega ležalnika.

8.1.3.6.3.2   Otroški sedež se namesti na preskuševalni sedež.

Preskusno lutko se namesti v otroški sedež.

Med preskusno lutko in naslon sedeža se postavi v tečajih vrtljivo ploščo ali podobno gibljivo napravo debeline 2,5 cm in širine 6 cm, katere dolžina je enaka višini ramen (sedeče, Priloga 8), zmanjšane za višino središča kolka (pri sedeči lutki v Prilogi 8 je to višina sedenja, povečana za polovico višine stegna sedeče lutke), ki ustreza velikosti preskušane preskusne lutke. Oblika plošče se mora čim bolj prilegati ukrivljenosti sedeža, njen spodnji del pa mora biti v višini kolka preskusne lutke.

Pas se nastavi po navodilih proizvajalca, vendar z natezno silo, ki je za 250 ± 25 N večja od sile, potrebne za nastavitev, z odklonskim kotom traku pri napravi za nastavitev 45 ± 5 °, ali s kotom, ki ga je določil proizvajalec.

Pritrditev otroškega sedeža na preskuševalni sedež se opravi skladno s Prilogo 21 k temu pravilniku.

Odstraniti je treba gibljivo napravo.

To velja samo za H-pasove in za zadrževalne sisteme, kjer je otrok privezan s tritočkovnim varnostnim pasom za odrasle in kjer se uporablja blokirna naprava, ne velja pa za zadrževalne trakove za otroke, ki so neposredno pritrjeni na navijalo.

8.1.3.6.3.3   Vzdolžno ravnino, ki poteka skozi srednjico preskusne lutke, je treba postaviti na sredino med obe sidrišči spodnjega dela pasu, vendar je treba upoštevati tudi določila iz odstavka 8.1.3.2.1.3. Pri jezdecih, ki jih je treba preskušati s preskusno lutko, ki predstavlja 10-letnega otroka, je treba vzdolžno ravnino poteka skozi srednjico preskusne lutke postaviti 75 ± 5 mm levo ali desno glede na točko, ki se nahaja na sredini med obema sidriščema spodnjega dela pasu.

8.1.3.6.3.4   Pri napravah, ki zahtevajo uporabo standardnega pasu, se ramenski pas lahko pred dinamičnim preskusom namesti na preskusno lutko s pomočjo dovolj dolgega in širokega lahkega pleskarskega lepilnega traku. Pri nazaj obrnjenih napravah se glava lahko položi na naslon zadrževalnega sistema s pomočjo lahkega pleskarskega lepilnega traku z zadostno dolžino in širino. Pri nazaj obrnjenih zadrževalnih napravah za otroke je pri pospeševanju dovoljena uporaba dovolj dolgega in širokega lahkega pleskarskega lepilnega traku, da se z njim pritrdi glava preskusne lutke na 100 mm drog oziroma na naslon zadrževalnega sistema.

8.1.3.7   Kategorija preskusne lutke, ki jo je treba uporabiti

Zadrževalni sistem skupine 0:

preskus, pri katerem se uporablja preskusna lutka novorojenčka in 9 kg težka preskusna lutka;

Zadrževalni sistem skupine 0+:

preskus, pri katerem se uporablja preskusna lutka novorojenčka in 11 kg težka preskusna lutka;

Zadrževalni sistem skupine I:

preskusi, pri katerih se uporablja 9 kg oziroma 15 kg težka preskusna lutka;

Zadrževalni sistem skupine II:

preskusi, pri katerih se uporablja 15 kg oziroma 2 kg težka preskusna lutka;

Zadrževalni sistem skupine III:

preskusi, pri katerih se uporablja 22 kg oziroma 32 kg težka preskusna lutka.

8.1.3.7.6   Če je zadrževalni sistem za otroke namenjen za dva ali več skupin mas, je treba pri preskusih uporabiti najlažje in najtežje preskusne lutke, določene zgoraj, za vse zadevne skupine. Če pa se naprave po izdelavi med posameznimi skupinami, precej razlikujejo npr. če je spremenjena izdelava ali dolžina H-pasu, lahko laboratorij, ki opravlja preskuse opravi dodatni preskus s preskusno lutko z vmesno težo.

8.1.3.7.7   Če je zadrževalni sistem za otroke izdelan za dva ali več otrok, je treba opraviti en preskus z najtežjimi preskusnimi lutkami na vseh sedežih. Treba je opraviti še drugi preskus z najlažjo in najtežjo preskusno lutko, kot je določeno zgoraj Preskuse se opravi s preskuševalnim sedežem, kot je prikazan na sliki 3 v Dodatku 3 k Prilogi 6. Če laboratorij, ki opravlja preskus meni, da je to potrebno, lahko opravi še tretji preskus s katero koli kombinacijo preskusnih lutk ali praznih sedežev.

8.1.4   Zadrževalni sistem za jezdece

Na sedežno površino preskuševalne naprave se položi bombažna tkanina. Jezdec se postavi na preskuševalno napravo; na sedežno površino jezdeca se postavi spodnji del trupa, kot je prikazano na sliki 1 v Prilogi 22, pritrdi se spodnji del trupa in čez njega se namesti tritočkovni varnostni pas za odrasle, kot je določeno v Prilogi 21. Okrog jezdeca se ovije 25 mm širok kos tkanine ali podobno in nanj deluje s silo 250 ± 5 N v smeri puščice A, glej sliko 2 v Prilogi 22, vzporedno s sedežno površino preskuševalne naprave.

8.2   Preskušanje posameznih delov

8.2.1   Sponka

Preskus odpiranja pod obremenitvijo

8.2.1.1.1   Za ta preskus se uporabi zadrževalni sistem za otroke, na katerem je že bil opravljen dinamični preskus, kot je določen v odstavku 8.1.3.

8.2.1.1.2   Zadrževalni sistem za otroke je treba odstraniti s preskuševalnega vozička ali iz vozila brez odpiranja sponke. Sponka mora biti obremenjena z neposrednim vlečenjem preko traku, ki je nanjo pritrjen tako, da na vsak trak deluje sila 80/n daN; pri tem pomeni „n“ število trakov, povezanih s sponko, ko je ta v zaprtem položaju; šteje se, da je njihovo najmanjše število 2, če je sponka povezana s togim delom. Pri delovanju sile je treba upoštevati kot, ki ga med dinamičnim preskusom tvori sponka s togim delom.

8.2.1.1.3   Na geometrijsko središče gumba za odpenjanje sponke vzdolž fiksne osi, ki poteka vzporedno s prvotno smerjo gibanja gumba, mora delovati sila s hitrostjo 400 ± 20 mm/min; geometrijsko središče se nanaša na tisti del površine sponke, na katerega deluje sila odpiranja. Med delovanjem sile odpiranja mora biti sponka pritrjena na togo oporo.

8.2.1.1.4   Sila za odpiranje sponke mora delovati preko dinamometra ali podobne naprave na način in v smeri, ki ustreza normalni uporabi. Kontaktni del je polirana kovinska polkrogla s polmerom 2,5 ± 0,1 mm.

8.2.1.1.5   Meri se sila odpiranja sponke in beleži vsaka okvara sponke.

8.2.1.2   Preskus odpiranja brez obremenitve

8.2.1.2.1   Namesti se sponka, ki pred tem še ni bila obremenjena, in se postavi brez obremenitve.

8.2.1.2.2   Postopek za merjenje sile odpiranja sponke je tak, kot je določen v odstavkih 8.2.1.1.3 in 8.2.1.1.4.

8.2.1.2.3   Meri se sila za odpiranje sponke.

8.2.1.3   Preskus trdnosti.

8.2.1.3.1   Za preskus trdnosti se uporabita dva vzorca. V preskus so vključene vse naprave za nastavitev, z izjemo naprav za nastavitev, ki so neposredno vgrajene na zadrževalnem sistemu za otroke.

8.2.1.3.2   V Prilogi 20 je prikazana tipična naprava za preskušanje trdnosti sponke. Sponka se prosto položi na zgornjo okroglo ploščo (A). Vsi na sponko pripeti trakovi so dolgi najmanj 250 mm in so nameščeni tako, da visijo z zgornje plošče glede na njihovo lego na sponki. Nato se prosti konci trakov navijejo okoli spodnje okrogle plošče (B), dokler se ne pojavijo na njeni notranji odprtini. Med A in B morajo biti vsi trakovi navpični. Nato je treba okroglo vpenjalno ploščo C narahlo vpeti na spodnjo površino plošče (B) tako, da je še vedno mogoče premikanje pasov med ploščami. Z majhno silo na zategovalni napravi se trakovi napenjajo in vlečejo med ploščama B in C, dokler niso vsi trakovi obremenjeni glede na njihovo namestitev. Med tem postopkom in med preskusom samim sponka ne sme priti v stik z nobenim delom plošče A. Nato se plošči B in C med seboj trdno spneta, vlečna sila pa se pri hitrosti premikanja 100 ± 20 mm/min tako dolgo povečuje, dokler niso dosežene predpisane vrednosti.

8.2.2   Naprava za nastavitev

8.2.2.1   Enostavno nastavljanje

8.2.2.1.1   Pri preskušanju ročne naprave za nastavitev se trak, ob upoštevanju pogojev običajne uporabe, enakomerno vleče skozi napravo za nastavitev s hitrostjo 100 ± 20 mm/min, pri čemer se izmeri največja silo v N po prvih 25 mm ± 5 mm premika pasu in zaokroži na najbližje celo število N navzgor ali navzdol.

8.2.2.1.2   Pri preskusu se trak pasu vleče v obeh smereh skozi napravo za nastavitev. Pred meritvijo pa je treba s trakom opraviti 10 polnih ciklov.

8.2.3   Preskus mikrozdrsa (glej sliko 3 v Prilogi 5)

8.2.3.1   Deli oziroma naprave, na katerih se opravi preskus mikrozdrsa, morajo biti najmanj 24 ur pred preskusom v okolju s temperaturo 20 ± 5 °C ter relativno vlago 65 ± 5 %. Preskus se opravi pri temperaturi med 15° in 30 °C.

8.2.3.2   Prosti konec traku se mora nahajati v enaki legi kot pri običajni uporabi v vozilu in ne sme biti pritrjen na noben drugi del.

8.2.3.3   Napravo za nastavitev se namesti na navpični del traku, katerega en konec je treba obremeniti s silo 50 N ± 0,5 N (pri tem je treba silo voditi tako, da se prepreči nihanje bremena oziroma zvijanje pasu). Prosti konec pasu na napravi za nastavitev je usmerjen navpično navzgor ali navzdol, kot je to običajno v vozilu. Drugi konec poteka preko valja, katerega vodoravna os poteka vzporedno z ravnino obremenjenega dela pasu, ki nosi breme, pri čemer je konec, ki poteka preko valja, vodoraven.

8.2.3.4   Preskušano napravo se namesti tako, da se njeno središče – v najvišji legi, do katere se lahko dvigne – nahaja 300 ± 5 mm nad oporno mizo, breme 50 N pa 100 ± 5 mm nad oporno mizo.

8.2.3.5   Pred preskusom je treba opraviti 20 ± 2 ciklov, nato pa v preskusu 1 000 ± 5 ciklov s frekvenco 30 ± 10 ciklov na minuto s skupno amplitudo 300 ± 20 mm, ali kot je določeno v odstavku 8.2.5.2.6.2. Obremenitev 50 N mora delovati samo v času enega premika 100 ± 20 mm za vsak polovični cikel. Mikrozdrs se meri od položaja na koncu 20 ciklov pred preskusom.

8.2.4   Navijalo

8.2.4.1   Sila navijanja

8.2.4.1.1   Sile navijanja se merijo s kompletom varnostnega pasu, nameščenim na preskusni lutki, na enak način kot za dinamični preskus po zahtevah iz odstavka 8.1.3. Napetost traku se meri čim bližje točki stika s preskusno lutko (tako, da se je ne dotika), medtem ko se trak navija s približno hitrostjo 0,6 m/min.

Vzdržljivost navijala

8.2.4.2.1   Trak se izvleče in spusti, da se zategne nazaj, tolikokrat, kot je zahtevano, vendar največ 30-krat na minuto. Pri navijalih z zaskočitvijo v sili se v vsakem petem postopku opravi sunkovit poteg, da se navijalo zaskoči. Enako število teh sunkovitih potegov se izvede pri vsaki od petih različnih dolžin izvlečenja, ki predstavljajo 90, 80, 75, 70 in 65 % celotne dolžine traku na navijalu. Če pa je dolžina traku večja od 900 mm, se zgornji odstotki nanašajo na zadnjih 900 mm traku, ki se lahko izvleče iz navijala.

8.2.4.3   Zaskočitev navijala za zaskočitev v sili

8.2.4.3.1   Zaskočitev navijala se preskusi, ko je trak odvit do polne dolžine zmanjšane za 300 ± 3 mm.

8.2.4.3.2   Pri navijalu, kjer zaskočitev sproži premikanje traku, se trak izvleče v smeri v kateri se običajno pojavi, če je navijalo nameščeno v vozilu.

8.2.4.3.3   Občutljivost navijala na pospešek vozila se preskuša pri zgoraj omenjenem izvlečenem delu, in sicer v obeh smereh vzdolž dveh pravokotnih osi, ki sta vodoravni, če bo navijalo nameščeno v vozilo po navodilih proizvajalca zadrževalnih sistemov za otroke. Če tega navodila ni, se mora tehnična služba obrniti za nasvet na proizvajalca zadrževalnih sistemov za otroke. Tehnična služba, ki opravlja homologacijske preskuse, mora izbrati eno izmed smeri preskušanja, ki daje najbolj neugodne pogoje glede na aktiviranje mehanizma za zaskočitev.

8.2.4.3.4   Uporabljena preskusna naprava mora biti takšna, da je zahtevani pospešek določen pri povprečni stopnji naraščanja pospeška najmanj 25 g/s (7).

8.2.4.3.5   Pri preskusu ustreznosti z zahtevami točk 7.2.3.1.2.3 in 7.2.3.2.1.4 se navijalo vgradi na vodoravno ploščo, ki se potem nagiba s hitrostjo največ 2° na sekundo, dokler se ne zaskoči. Ta preskus je treba ponoviti z nagibom v druge smeri, zato da se zagotovi, da so zahteve izpolnjene.

8.2.4.4   Korozijski preskus

8.2.4.4.1   Korozijski preskus je opisan v odstavku 8.1.1 zgoraj.

8.2.4.5   Preskus odpornosti proti prahu

8.2.4.5.1   Navijalo se namesti v komoro za preskušanje, kakor je prikazano v Priloga 3 k temu pravilniku. Njegova usmerjenost mora biti podobna tisti v vozilu. Komora za preskušanje mora vsebovati prah, katerega sestava je določena v odstavku 8.2.4.5.2 spodaj. Trak v dolžini 500 mm se izvleče iz navijala tako, da ostane izvlečen, vendar se v minuti ali dveh po vsakem mešanju prahu naredi 10 kompletnih izvlečenj in navijanj. V času petih ur se prah vsakih 20 minut premeša za 5 sekund s pomočjo stisnjenega zraka brez olja in vlage, ki vstopa skozi odprtino s premerom 1,5 ± 0,1 mm pri tlaku 5,5 ± 0,5 bara.

8.2.4.5.2   Prah, uporabljen v preskusu iz odstavka 8.2.4.5.1 mora vsebovati približno 1 kg suhega kremena. Razporeditev velikosti delcev je naslednja:

(a)	odprtina, velika 150 μm, premer žice 104 μm: prepušča 99 do 100 %;

(b)	odprtina, velika 105 μm, premer žice 64 μm: prepušča 76 do 86 %;

(c)	odprtina, velika 75 μm, premer žice 52 μm: prepušča 60 do 70 %;

8.2.5   Statični preskus trakov

8.2.5.1   Preskus trdnosti traku

8.2.5.1.1   Vsak preskus se opravi na dveh novih vzorcih traku, ki sta bila pripravljena, kot je določeno v odstavku 7.2.4.

8.2.5.1.2   Vsak trak se vpne med stezne čeljusti stroja za preskušanje natezne trdnosti. Čeljusti morajo biti izdelane tako, da se prepreči trganje traku v čeljustih ali v njihovi bližini. Hitrost pomika mora biti 100 ± 20 mm/min. Prosta dolžina vzorca med čeljustmi za preskušanje natezne trdnosti na začetku preskusa mora biti 200 mm ± 40 mm.

8.2.5.1.3   Obremenitev se povečuje dokler se pas ne strga; zabeleži se porušna obremenitev.

8.2.5.1.4   Če trak zdrsne ali se strga v razdalji do 10 mm od čeljusti, je preskus neveljaven in je treba opraviti nov preskus na drugem vzorcu.

Vzorce, izrezane iz trakov iz odstavka 3.2.3, je treba pripraviti kot sledi:

8.2.5.2.1   Prilagajanje na sobno temperaturo

8.2.5.2.1.1   Trak mora biti 24 ± 1 ur v okolju s temperaturo 23 ± 5 ° in z relativno vlago 50 ± 10 %. Če se preskus ne opravi takoj po prilagajanju, se pas do začetka preskusa shrani v nepredušno zaprti posodi. Porušno obremenitev je treba določiti v petih minutah po odstranitvi traku iz okolja za pripravo ali iz zaprte posode.

8.2.5.2.2   Priprava na svetlobo

8.2.5.2.2.1   Uporabijo se določbe priporočila ISO/105-B02(1978). Trak se izpostavi svetlobi za tako dolgo, da povzroči obledelost standardne modre barve št. 7 do kontrasta, ki ustreza stopnji 4 na lestvici sive barve.

8.2.5.2.2.2   Po tej pripravi trak ostane najmanj 24 ur v okolju s temperaturo 23° ± 5 °C ter relativno vlago 50 ± 10 %. Porušna obremenitev se določi v petih minutah potem, ko se vzorec vzame iz naprave za pripravo.

8.2.5.2.3   Priprava pri nizkih temperaturah

8.2.5.2.3.1   Trak mora biti najmanj 24 ur v okolju s temperaturo 23 ± 5 °C ter relativno vlago 50 ± 10 %.

8.2.5.2.3.2   Trak nato ostane 90 ± 5 minut na ravni podlagi v hladilni komori, v kateri je temperatura zraka –30 ± 5 °C. Nato se trak pregane in pregib obteži z utežjo 2 ± 0,2 kg, predhodno ohlajeno na –30 ± 5 °C. Potem, ko je bil trak obtežen 30 ± 5 minut v isti hladilni komori, se utež odstrani in v petih minutah potem, ko se trak vzame iz komore, se izmeri porušna obremenitev.

8.2.5.2.4   Priprava pri visokih temperaturah

8.2.5.2.4.1   Trak mora biti 180 ± 10 minut v grelni komori s temperaturo 60 ± 5 °C ter relativno vlago 65 ± 5 %.

8.2.5.2.4.2   Porušna obremenitev se določi v petih minutah potem, ko se trak vzame iz takšne grelne komore.

8.2.5.2.5   Izpostavljenost vodi

8.2.5.2.5.1   Trak mora biti 180 ± 10 minut v celoti potopljen v destilirano vodo s temperaturo 20 ± 5 °C, ki ji je bilo dodanega malo omakalnega sredstva. Uporabi se lahko katero koli omakalno sredstvo, primerno za preskušano vlakno.

8.2.5.2.5.2   Porušna obremenitev se ugotovi v 10 minutah po odstranitvi traku iz vode.

8.2.5.2.6   Priprava z drgnjenjem

8.2.5.2.6.1   Deli ali naprave, ki jih je treba izpostaviti preskušanju z drgnjenjem, morajo ostati vsaj 24 ur pred preskusom v okolju s temperaturo 23° ± 5 °C ter relativno vlago 50 ± 10 %. Sobna temperatura med preskušanjem mora biti med 15° in 30 °C.

8.2.5.2.6.2   Spodnja tabela navaja splošne zahteve za vsak postopek drgnjenja:

	Breme (N)	Število ciklov na minuto	Število ciklov
Postopek tipa 1	10 ± 0,1	30 ± 10	1 000 ± 5
Postopek tipa 2	5 ± 0,05	30 ± 10	5 000 ± 5

Če dolžina traku ne zadošča za opravljanje preskusa s premikom 300 mm, se preskus lahko opravi na krajši dolžini, ki pa ne sme biti manjša od 100 mm.

8.2.5.2.6.3   Posebni pogoji preskušanja

8.2.5.2.6.3.1   Postopek tipa 1: za primere, ko trak drsi skozi napravo za nastavitev. Eden od trakov se stalno obremeni z navpično silo 10 N. Drugi trak, ki poteka vodoravno, se vpne v napravo, ki izvaja gibanje tkanine naprej in nazaj. Naprava za nastavitev se namesti tako, da vodoravni trak tkanine ostane pod napetostjo (glej sliko 1 v Prilogi 5).

8.2.5.2.6.3.2   Postopek tipa 2: za primere, ko trak pri prehodu skozi togi del spremeni smer. Med tem preskusom morata oba dela tkanine traku tvoriti kot, ki ustreza kotu, prikazanemu na sliki 2 v Prilogi 5. Na trak mora trajno delovati sila 5 N. Če trak pri prehodu skozi togi del večkrat spremeni smer, se sila 5 N lahko poveča tako, da se doseže predpisani premik traku skozi togi del, ki znaša 300 mm.

8.2.6   Blokirne naprave

8.2.6.1   Naprave razreda A

Zadrževalni sistem za otroke in največjo preskusno lutko, za katero je namenjen zadrževalni sistem, se namesti, kot je prikazano na sliki 5 spodaj. Uporabljena tkanina mora ustrezati Prilogi 13 k temu pravilniku. Blokirna naprava mora biti polno obremenjena, varnostni pas pa je treba na mestu vstopa v blokirno napravo označiti. Naprave za merjenje sile se pritrdi na varnostni pas s pomočjo obroča D, najmanj eno sekundo pa mora delovati sila, ki je enaka dvojni (± 5 %) masi najtežje preskusne lutke skupine I. Spodnji položaj se uporabi za blokirne naprave v legi A, zgornji položaj pa za blokirne naprave v legi B. Ta sila mora delovati še 9-krat. Nato se na varnostnem pasu naredi še eno oznako na mestu vstopa v blokirno napravo in izmeri razdaljo med obema oznakama. Med tem preskusom mora navijalo ostati nezaskočeno.

8.2.6.2   Naprave razreda B

Zadrževalni sistem za otroke se trdno pritrdi in varnostni pas, določen v Prilogi 13 k temu pravilniku, se napelje skozi blokirno napravo in okvir, kot je opisano v navodilih proizvajalca. Pas mora potekati skozi preskusno napravo, kot je prikazana na sliki 6 spodaj in mora biti obtežen z utežjo 5,25 ± 0,05 kg. Prosta dolžina pasu, izmerjena med utežjo in točko, kjer pas zapušča okvir, mora znašati 650 ± 40 mm. Blokirna naprava mora biti polno obremenjena, varnostni pas pa označen na mestu vstopa v blokirno napravo. Utež se dvigne in pusti da prosto pade z višine 25 ± 1 mm. Postopek se ponovi 100 ± 2-krat s frekvenco 60 ± 2 ciklov na minuto, zaradi simuliranja obnašanja zadrževalne naprave za otroke pri sunkih v vozilu. Nato se ponovno označi točko vstopa varnostnega pasu v blokirno napravo in izmeri razdaljo med tema dvema oznakama. Blokirna naprava mora zajemati celotno širino tkanine v vgrajeni legi s preskusno lutko težko 15 kg. Ta preskus se izvaja ob uporabi enakih kotov med tkaninami, kot so tisti pri običajni uporabi. Prosti konec trebušnega dela varnostnega pasu mora biti pritrjen. Preskus se opravi tako, da je zadrževalni sistem za otroke trdno pritrjen na preskuševalno napravo, ki se uporablja pri preskusu prevračanja oziroma pri dinamičnem preskusu. Obremenjeni pas je lahko pritrjen na simulirano sponko.

8.2.7   Priprava s preskušanjem naprav za nastavitev, vgrajenih neposredno na zadrževalnem sistemu za otroke

Največjo preskusno lutko, namenjeno za zadrževalni sistem za otroke, se vgradi podobno kot za dinamični preskus, z običajno ohlapnostjo trakov, kot je določeno v odstavku 8.1.3.6. Na traku se označi referenčno črto pri vstopu prostega konca traku v napravo za nastavitev.

Nato se odstrani preskusno lutko in se namesti zadrževalno napravo za otroke v ogrodje za pripravljanje, prikazano na sliki 1 Priloge 19.

Tkanino je treba premikati za najmanj 150 mm skozi napravo za nastavitev. To premikanje mora biti tako, da teče skozi napravo za nastavitev vsaj 100 mm tkanine na strani referenčne črte proti prostemu koncu tkanine in preostanek premikajoče razdalje (približno 50 mm) referenčne črte na integralni strani pasu.

Če dolžina traku od referenčne črte v smeri prostega konca tkanine ni zadostna za opisano premikanje, je treba za premikanje 150 mm traku skozi napravo za nastavitev nastaviti trakove H pasu v polno raztegnjen položaj.

Frekvenca cikla mora biti 10 ± 1 ciklov/min, hitrost v smeri „B“ pa mora znašati 150 ± 10 mm/s.

Temperaturni preskus

8.2.8.1   Dele, določene v odstavku 7.1.5.1 je treba najmanj za 24 ur izpostaviti okolju v zaprtem prostoru s temperaturo najmanj 80 °C nad površino vode, nato jih je treba ohladiti v okolju s temperaturo največ 23 °C. Hlajenju morajo takoj slediti 3 zaporedni 24-urni cikli, od katerih mora vsak vsebovati naslednje zaporedne faze:

(i)	v 80 minutah po začetku cikla je treba doseči temperaturo najmanj 100 °C in jo vzdrževati 6 ur; nato

(ii)	je treba v 90 minutah doseči temperaturo največ 0 °C in jo vzdrževati 6 ur; nato

(iii)

je treba v preostalem trajanju 24-urnega cikla vzdrževati temperaturo največ 23 °C.

8.3   Certificiranje blazine preskuševalne naprave

8.3.1   Blazino preskuševalnega sedeža je treba certificirati ko je nova zaradi določanja začetnih vrednosti globine posedanja pri trku in največjega pojemka, in potem po vsakih 50 dinamičnih preskusih ali vsaj enkrat vsak mesec, kar poteče prej, oziroma pred vsakim preskusom, če se preskusno ogrodje pogosto uporablja.

8.3.2   Postopek certificiranja in meritev morajo ustrezati postopkom, določenim v zadnji različici standarda ISO 6487; merilna oprema mora ustrezati zahtevam za podatkovni kanal z razredom kanalskega filtra (CFC) 60.

Ob uporabi preskusne naprave, določene v Prilogi 17 k temu pravilniku, je treba opraviti tri preskuse na srednjici v razdalji 150 ± 5 mm od prednjega roba blazine ter v razdalji 150 ± 5 mm v vsako smer od srednjice.

Napravo je treba postaviti navpično na ravno togo površino. Udarno maso se spušča, dokler se ne dotakne površine, napravo za označevanje globine posedanja pa je treba nastaviti na ničelni položaj. Napravo je treba namestiti navpično nad preskusno točko, maso je treba dvigniti 500 ± 5 mm in pustiti, da prosto pade in udari na površino sedeža. Treba je zabeležiti posedanje in krivuljo pojemka.

8.3.3   Največje zabeležene vrednosti ne smejo odstopati več kot 15 % od začetnih vrednosti.

8.4   Filmski in video posnetki s hitro kamero

8.4.1   Za ugotavljanje obnašanja preskusne lutke in njenih premikov, je treba vse dinamične preskuse posneti s filmsko ali z video kamero s frekvenco najmanj 400 posnetkov v sekundi.

8.4.2   Na vozičku ali na konstrukciji vozila je treba čvrsto pritrditi ustrezne umerjevalne naprave za označevanje tako, da se lahko določi premik preskusne lutke.

8.5   Električne meritve

Postopki meritev morajo ustrezati postopkom, določenim v zadnji izdaji standarda ISO 6487. Razredi kanalskih frekvenc (CFC) morajo biti naslednji:

Tip meritve	CFC (Hz)
Obremenitve pasov	60
Pospešek glave	1 000
Pospešek prsnega koša	180
Pospešek vozička	60

Frekvenca vzorčenja mora biti vsaj 8-kratnik FH (pri napravah s filtrom razreda 1 000 to ustreza najmanjši frekvenci vzorčenja približno 8 000 vzorcev/s/kanal).

9   POROČILO O PRESKUSU

9.1   V poročilu o preskusu morajo biti zabeleženi rezultati vseh preskusov in meritev ter hitrost vozička, položaj sponke med preskusom, če se lahko spreminja, kakor tudi morebitne okvare in prelomi.

9.2   Če niso bili upoštevani predpisi glede sidrišč iz Dodatka 3 Priloge 6 k temu pravilniku, je treba v poročilu o preskusu opisati kako je vgrajen zadrževalni sistem za otroke ter določiti najpomembnejše kote in mere.

9.3   Pri preskušanju zadrževalnega sistema za otroke v vozilu ali konstrukciji vozila je treba v poročilu o preskusu določiti način pritrditve konstrukcije vozila na voziček, položaj zadrževalnega sistema za otroke in sedeža vozila ter naklon naslona sedeža vozila.

10   SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA ZADRŽEVALNEGA SISTEMA ZA OTROKE

Vsaka sprememba zadrževalnega sistema za otroke se sporoči upravni službi, ki je homologirala zadrževalni sistem. Služba lahko potem:

10.1.1   odloči, da spremembe ne bodo imele občutnega škodljivega učinka in da zadrževalni sistem za otroke še vedno izpolnjuje vse zahteve, ali

10.1.2   zahteva, da tehnična služba, odgovorna za opravljanje preskusov, izdela dodatno poročilo o preskusu.

10.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije, v kateri so navedene spremembe, se po postopku, določenem v odstavku 5.3 zgoraj, sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

10.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, določi serijsko številko za to razširitev in o tem v obrazcu za sporočanje, ki ustreza modelu v Prilogi 1 k temu pravilniku, obvesti pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik

11   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki o skladnosti proizvodnje ustrezajo tistim, ki so določeni v Dodatku 2 Sporazuma (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), in imajo naslednje zahteve:

11.1   vsak zadrževalni sistem za otroke, homologiran po tem pravilniku, se proizvede v skladu s homologacijo, in sicer tako, da izpolnjuje zahteve, določene v odstavkih od 6 do 8 zgoraj;

11.2   izpolnjevati mora minimalne zahteve za skladnost s postopki za nadzor proizvodnje, določene v Prilogi 16 k temu pravilniku;

11.3   organ, ki je izdal homologacijo, lahko kadar koli preveri nadzorne metode skladnosti, ki veljajo za vsak proizvodni obrat. Normalna pogostost teh preverjanj je dvakrat letno.

12   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

12.1   Homologacija, odobrena za zadrževalni sistem za otroke v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zadrževalni sistem za otroke, na katerem so oznake, omenjene v odstavku 5.4, ne opravi naključnih pregledov, opisanih v odstavku 11, ali ni skladen z dodeljeno homologacijo.

12.2   Če pogodbenica, za katero velja za pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je že dodelila, mora o tem na obrazcu za sporočanje, ki ustreza modelu iz Priloge 1 k temu pravilniku, takoj obvestiti druge pogodbenice, za katere velja za pravilnik.

13   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

13.1   Če imetnik homologacije popolnoma preneha proizvajati poseben tip zadrževalnega sistema za otroke v skladu s tem pravilnikom, mora o tem obvestiti organ, ki je izdal homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila ta organ na obrazcu za sporočanje, ki ustreza modelu iz Priloge 1 k temu pravilniku, o tem obvesti druge pogodbenice, za katere velja za pravilnik.

14   NAVODILA

14.1   Vsakemu zadrževalnemu sistemu za otroke morajo biti priložena navodila v jeziku države, kjer se naprava prodaja, z naslednjo vsebino:

Navodila za vgradnjo morajo vključevati naslednje podatke:

14.2.1   Pri zadrževalnih sistemih za otroke kategorije „univerzalni“ mora biti na prodajnem mestu naslednje opozorilo jasno vidno, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo:

1	To je „univerzalni“ zadrževalni sistem za otroke. Homologiran je po Pravilniku št. 44, sprememba 03 za splošno uporabo v vozilih in ustreza za večino, vendar ne za vse sedeže vozil.

2	Mogoče je pričakovati pravilno vgradnjo, če je proizvajalec vozila v navodilu za uporabo vozila navedel, da je vozilo ustrezno za vgradnjo „univerzalnega“ zadrževalnega sistema za to starostno skupino.

3	Ta zadrževalni sistem za otroke je bil razvrščen v kategorijo „univerzalni“ po strožjih kriterijih od tistih, ki so veljali za prejšnje izvedbe, ki nimajo tega opozorila.

4	V primeru dvoma se je treba posvetovati s proizvajalcem zadrževalnega sistema za otroke ali trgovcem.

14.2.2   Pri zadrževalnih sistemih za otroke kategorije „za omejeno uporabo“ in „poluniverzalni“ mora biti na prodajnem mestu naslednje opozorilo jasno vidno, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo:

Ta zadrževalni sistem za otroke je določen za „(omejeno/poluniverzalno)“ uporabo in ustreza za vgradnjo na sedežih v naslednjih vozilih:

Položaj sedežev drugih vozil je lahko ustrezen tudi za ta zadrževalni sistem za otroke. V primeru dvoma se je treba posvetovati s proizvajalcem zadrževalnega sistema za otroke ali trgovcem.

14.2.3   Pri zadrževalnih sistemih za otroke kategorije „za določeno vozilo“ morajo biti podatki o ustreznem vozilu na prodajnem mestu jasno vidni, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo:

14.2.4   Če je za napravo potreben varnostni pas za odrasle mora biti tudi naslednje besedilo na prodajnem mestu jasno vidno, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo:

„Ustrezno samo, če so homologirana vozila opremljena z varnostnimi pasovi - trebušnimi/tritočkovnimi/statičnimi/z navijali, homologiranimi po pravilniku UN/ECE R 16 ali drugih enakovrednih standardih“ (Neustrezno črtati).

Pri zadrževalnih sistemih za prenosne otroške ležalnike mora biti priložen seznam prenosnih otroških ležalnikov, za katera je zadrževalni sistem primeren.

14.2.5   Proizvajalec zadrževalnega sistema za otroke mora na embalaži navesti naslov, na katerega se kupec lahko obrne za dodatne informacije glede vgradnje zadrževalnega sistema za otroke v določenih vozilih.

14.2.6   Način vgradnje, prikazan na fotografijah in/ali zelo jasnih risbah.

14.2.7   Navodilo, da morajo togi deli in deli iz plastike zadrževalnega sistema za otroke biti nameščeni in vgrajeni tako, da pri običajni uporabi vozila ne more priti do zagozditve pri premikanju sedeža ali uporabi vrat vozila.

14.2.8   Navodilo uporabniku, da je treba prenosne otroške ležalnike namestiti pravokotno na vzdolžno os vozila.

14.2.9   Pri nazaj obrnjenih zadrževalnih sistemih je treba kupca opozoriti, da se le-ti ne smejo uporabljati na sedežih, ki so opremljeni z zračno blazino. To opozorilo mora biti na prodajnem mestu jasno vidno, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo.

14.2.10   Pri zadrževalnih napravah „za posebne potrebe“ mora biti na prodajnem mestu naslednje opozorilo jasno vidno, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo:

Ta „zadrževalni sistem za posebne potrebe“ je izdelan tako, da daje dodatno oporo otrokom, ki imajo težave pri pravilnem sedenju na običajnih sedežih. Da bi se prepričali, da ta zadrževalni sistem ustreza vašemu otroku, se posvetujte z vašim zdravnikom.

Navodila za uporabo morajo vsebovati naslednje podatke:

14.3.1   skupine mase, za katere je naprava namenjena:

14.3.2   naslednje besedilo, če se naprava uporablja v kombinaciji z varnostnim pasom za odrasle: „Ustrezno samo, če so navedena vozila, opremljena z varnostnimi pasovi - trebušnimi/tritočkovnimi/statičnimi/z navijali, homologiranimi po pravilniku UN/ECE R 16 ali po drugih enakovrednih standardih (Neustrezno črtati).“

14.3.3   način uporabe je treba prikazati s fotografijami in/ali zelo jasnimi risbami. Pri sedežih, ki so lahko obrnjeni naprej in nazaj, je treba jasno opozoriti na to, da je treba zadrževalni sistem uporabljati obrnjen nazaj, dokler telesna masa otroka ne preseže določene mejne vrednosti ali pa dokler niso presežena druga merila glede mer.

14.3.4   jasno obrazložitev delovanja sponke in naprav za nastavitev;

14.3.5   navodilo, da morajo biti vsi trakovi, določeni za pritrditev zadrževalne naprave na vozilo, napeti, trakovi za zadrževanje otroka morajo biti prilagojeni telesu otroka in ne smejo biti zasukani;

14.3.6   navodilo, ki poudarja, da je treba trebušni trak namestiti čim nižje, da je medenica pravilno podprta;

14.3.7   navodilo, da je treba zadrževalni sistem zamenjati, če je bil izpostavljen močni obremenitvi pri nesreči;

14.3.8   navodila za čiščenje;

14.3.9   splošno opozorilo uporabniku o nevarnosti v primeru kakršne koli spremembe ali dopolnitve zadrževalnega sistema brez odobritve pristojnega organa ter o nevarnosti v primeru neupoštevanja navodil o vgradnji, ki jih je predložil proizvajalec zadrževalnega sistema za otroke;

14.3.10   opozorilo, da je treba otroški sedež, ki nima prevleke iz tkanine, zaščititi pred neposrednimi sončnimi žarki, sicer bo sedež prevroč za otroško kožo;

14.3.11   opozorilo, da se otroka ne sme pustiti brez nadzora v zadrževalnih sistemih za otroke;

14.3.12   priporočilo, da je treba prtljago ali druge predmete, ki bi v primeru trka lahko povzročili poškodbe, ustrezno zavarovati;

14.3.13   priporočilo, da:

(a)	se zadrževalni sistem za otroke ne sme uporabljati brez prevleke;

(b)	se prevleka sedeža lahko zamenja samo s prevleko, ki jo je priporočil proizvajalec, saj je prevleka sestavni del delovanja zadrževalnega sistema.

14.3.14   pisno opozorilo ali skica, ki prikazuje, kako uporabnik lahko ugotovi neustrezno lego sponke varnostnega pasu za odrasle glede na točk na zadrževalnem sistemu, ki nosijo glavni del obremenitve. Uporabnika je treba opozoriti, da se v primeru dvoma glede tega posvetuje s proizvajalcem zadrževalnega sistema za otroke.

14.3.15   jasen opis uporabe alternativne točke, ki nosi glavni del obremenitve, če ima zadrževalni sistem za otroke tako alternativno točko. Uporabnika je treba seznaniti kako naj oceni, ali je uporaba tega alternativnega poteka pasu zadovoljiva. Uporabnika je treba opozoriti, da se v primeru dvoma glede tega posvetuje s proizvajalcem zadrževalnega sistema za otroke. V navodilih za uporabo vozila mora biti jasno navodilo uporabniku glede pravilne namestitve zadrževalnega sistema za otroke kategorije „univerzalni“ na sedeže v vozilu ob uporabi primarnega poteka varnostnega pasu;

14.3.16   napotek, da navodila ostanejo na zadrževalnem sistemu za otroke vso življenjsko dobo, pri vgrajenih zadrževalnih sistemih pa v navodilih za uporabo vozila;

14.3.17   jasno opozorilo, da ni dovoljena uporaba drugih točk za prenašanje obremenitev, razen tistih, ki so navedene v navodilih in označene na zadrževalnem sistemu za otroke.

15   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI SO ODGOVORNE ZA OPRAVLJANJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, IN UPRAVNIH SLUŽB

15.1   Pogodbenice, za katere velja ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki so odgovorne za opravljanje homologacijskih preskusov in katerim je treba poslati obrazce za potrditev, podaljšanje, zavrnitev ali preklic homologacije, izdane v drugih državah.

---

(1)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Jugoslavijo, 11 za Združeno Kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Bivšo Jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko Skupnosti (države članice homologacije dodelijo s pomočjo ustreznih simbolov ECE) 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko in 48 za Novo Zelandijo. Naknadne številke se drugim državam dodelijo v kronološkem zaporedju, kakor bodo ratificirale ali pristopile k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, ki so dodeljene na podlagi teh predpisov. Tako dodeljene številke bo pogodbenicam sporazuma sporočil generalni sekretar Združenih narodov.

(2)  Mejne vrednosti pospeška prsnega koša ne veljajo pri uporabi preskusne lutke za novorojenčke, ker ta ni opremljena z merilnimi instrumenti.

(3)  Preskusna lutka novorojenčka nima trebušnega vložka. Zato je za oceno poškodbe trebuha možno upoštevati le subjektivno analizo.

(4)  Če ni drugače navedeno, dovoljena odstopanja mer ne veljajo za mejne vrednosti.

Območje mer (mm)	< 6	> 6 ≤ 30	> 30 ≤ 120	> 120 ≤ 315	> 315 ≤ 1 000	> 1 000
Dovoljeno odstopanje (mm)	± 0,5	± 1	± 1,5	± 2	± 3	± 4

Dovoljena kotna odstopanja, če ni drugače navedeno: ± 1.

(5)  Med umerjanjem mora biti pot ustavljanja 650 ± 30 mm.

(6)  Med umerjanjem mora biti pot ustavljanja 275 ± 20 mm.

Opomba: Vse zadrževalne sisteme za otroke skupin 0 in 0+ je treba je treba preskusiti skladno s pogoji za „nazaj obrnjen“ za čelni trk in za trk od zadaj.

Legenda:

Preskusni impulz št. 1 kot je določeno v Prilogi 7 – čelni trk.

Preskusni impulz št. 2 kot je določeno v Prilogi 7 – trk od zadaj.

Preskusni impulz št. 3 impulz pojemka vozila pri čelnem trku.

Preskusni impulz št. 4 impulz pojemka vozila pri trku od zadaj.

(7)  g = 9,81 m/s2

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---