24.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 292/1

—

Visoko šolstvo je zadeva, ki jo posamezne države članice organizirajo in za katero skrbijo v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami, zakonodajo in praksami.

—

V gospodarstvu in družbi, temelječih na znanju, je treba višje šolstvo obravnavati v tesni povezavi z raziskavami in inovacijami.

1.

omogočijo evropskim visokošolskim ustanovam, da izboljšajo svojo učinkovitost glede zaključka študija, dostopa in raziskav v primerjavi z drugimi regijami in državami na svetu;

2.

omogočijo visokošolskim ustanovam, da se prilagodijo spreminjajočim se razmeram ter tako povečajo svojo kakovost, privlačnost in pomen, ki ga imajo za družbo in za gospodarstvo;

3.

pomagajo izboljšati vodenje visokošolskih ustanov in poskrbijo, da imajo zadostno avtonomijo;

4.

izboljšajo vzdržnost financiranja visokošolskih ustanov, po potrebi s povečanjem naložb in zagotavljanjem raznovrstnosti virov naložb;

5.

krepijo socialno razsežnost visokošolskega izobraževanja, še posebej z razširitvijo dostopa na široko paleto socialno-ekonomskih skupin ob hkratnem prizadevanju za zmanjšanje osipa študentov;

6.

spodbujajo ustanove, da razvijajo trdno partnerstvo z družbenim okoljem, tudi z lokalnimi skupnostmi in poslovnim svetom.

1.

prilagoditve zakonskega okvira, znotraj katerega delujejo visokošolske ustanove, da bi tako oblikovali prožnejši odnos med posameznimi ustanovami in organi države članice, odgovornimi za strateško usmeritev visokošolskih sistemov, s čimer bi jim pomagali pri njihovi posodobitvi in prilagoditvi spreminjajočim se družbenim potrebam ter prevzemu odgovornosti za svoje odločitve;

2.

povečanja privlačnosti visokošolskega izobraževanja pri študentih, in sicer s kakovostnimi zmogljivostmi, boljšimi informacijami, večjo raznolikostjo poučevanja in učenja, zlasti s pomočjo IKT, ter z boljšo kakovostjo in boljšo pripravo posameznikov, da bi se jim zagotovile uspešne akademske kariere, trajnostna vključitev v trg dela in dejavno sodelovanje v družbi;

3.

razširitve dostopa do visokošolske izobrazbe, zlasti za ljudi iz manj spodbudnih okolij, pomoči posameznikom, da izkoristijo svoje zmožnosti, in omogočanja večje raznolikosti poti do visokošolskega izobraževanja, s čimer bo vseživljenjsko učenje postalo resničnost;

4.

razvijanja raznolikosti znotraj visokošolskih sistemov in ustanov ter oblikovanja centrov odličnosti, ki lahko v sodelovanju z drugimi ustanovami in telesi pospešijo proces reforme;

5.

spodbujanja visokošolskih ustanov k razvijanju trajnostnih partnerstev s širšo skupnostjo in industrijo, da bi tako zadovoljili spreminjajoče se potrebe družbe in trga dela;

6.

vključevanja vseh interesnih skupin v pripravo in izvajanje reform;

6a.

obravnavanja naložb v visoko šolstvo kot naložb v družbeno prihodnost;

7.

preučitve ravni virov, namenjenih visokemu šolstvu, ter pregleda možnosti za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev na različne načine, po potrebi z vključitvijo tako javne kot zasebne podpore;

8.

zagotavljanja spodbud reformam, na primer z usmerjanjem v naložbe, ki bodo izboljšale kakovost poučevanja in učenja, raziskav, inovacij, upravljanja in storitev za študente.

—

obravnavajo vprašanja, ki jih postavlja ta resolucija, in poročajo o napredku v svojih prispevkih k skupnemu vmesnemu poročilu o izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, predvidenemu za leto 2008;

—

uporabijo vzajemno učenje in naslednje skupno vmesno poročilo o izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ pri obravnavanju vprašanj, ki jih postavlja ta resolucija;

—

obravnavajo potrebe visokega šolstva s pomočjo bolj učinkovite uporabe programov Skupnosti, kot so Socrates, Leonardo in prihodnji programi za izobraževanje in usposabljanje, ter evropskih instrumentov financiranja skupine Evropske investicijske banke in strukturnih skladov, kjer je to primerno;

—

spodbujajo mednarodno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami, še zlasti s pomočjo njihovega sodelovanja v programih Skupnosti, kot sta Tempus in Erasmus Mundus.