(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 30. marca 2023 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) (1) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom polietilen tereftalata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali LRK). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 14. februarja 2023 vložila družba PET Europe (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije polietilen tereftalata (v nadaljnjem besedilu: PET) v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in grožnji škode, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 3 in 4 začasne uredbe, se je Komisija odločila, da ne bo registrirala uvoza PET s poreklom iz LRK v skladu s členom 14(5) in členom 14(5a) osnovne uredbe.

(4)

Pritožnik je v svojih pripombah o začasnem razkritju trdil, da je Komisija v uvodni izjavi 3 začasne uredbe namesto odločitve o registraciji uporabila odločitev o retroaktivni uporabi. Komisija je kot razlog za neuvedbo registracije navedla odsotnost povečanja uvoza. Pritožnik je trdil, da je to merilo pomembno za člen 10(4) (retroaktivna uvedba) in ne za člen 14(5) osnovne uredbe. Komisija je zato po mnenju pritožnika napačno uporabila osnovno uredbo.

(5)

Opozoriti je treba, da se člen 14(5) osnovne uredbe dejansko ne sklicuje izrecno na člen 10(4) osnovne uredbe. Vendar je v členu 14(5) jasno navedeno, da je namen registracije uvoza ta, da se lahko proti temu uvozu pozneje uporabijo ukrepi. Zato morajo biti za utemeljitev registracije uvoza v skladu s členom 14(5) na voljo zadostni dokazi, da so pogoji iz člena 10(4) osnovne uredbe izpolnjeni. Trditev pritožnika se zato zavrne.

(6)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 31. oktobra 2023 stranem v postopku predložila povzetek predlaganih začasnih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe glede točnosti izračunov. Glede točnosti izračunov ni bilo prejetih nobenih pripomb.

(7)

Komisija je 27. novembra 2023 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2659 (3) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz PET s poreklom iz LRK.

(8)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih so bili uvedeni začasni protidampinški ukrepi (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so pritožnik, proizvajalci izvozniki in njihovo združenje, uporabniki in nepovezani uvoznik predložili pripombe.

(9)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena. Potekala so zaslišanja z družbo Svepol in družbo PET Europe.

(10)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve. Vzorčene proizvajalce Unije je pozvala, naj predložijo dodatne podatke, da bi tako dobila celovitejše podatke o prodajnih cenah, stroških proizvodnje in dobičkonosnosti industrije Unije v obdobju po preiskavi. Vsi vzorčeni proizvajalci Unije so predložili zahtevane informacije.

(11)

Po začasnem in dokončnem razkritju je združenje uporabnikov UNESDA (4) trdilo, da bi Komisija morala zaključiti preiskavo, ko je postalo jasno, da iz pritožbe ni razvidna škoda in da je ta netočna in nepopolna v odlomku, ki vsebuje podatke o recikliranem PET (v nadaljnjem besedilu: rPET).

(12)

Opozoriti je treba, da je pritožba vsebovala trditve o grožnji škode in ne o obstoju znatne škode, trditve iz pritožbe pa so bile potrjene v poznejši preiskavi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 204 začasne uredbe, za to, da Komisija uvede protidampinške dajatve, zadostuje, da se v preiskavi ugotovi, da obstaja grožnja znatne škode v skladu s členom 3(9) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 začasne uredbe, je Komisija v fazi pritožbe menila, da so ocenjeni podatki o industriji rPET zadostni dokazi. Zato se trditve združenja UNESDA zavrnejo.

(13)

Združenje UNESDA je trdilo, da so bile s sprejetjem začasne uredbe kršene procesne pravice. Sklicevalo se je na dejstvo, da so bili podatki o škodi spremenjeni oktobra 2023, odločitev o uvedbi začasnih dajatev pa je bila sprejeta, ko zainteresirane strani niso več mogle predložiti pripomb. Navedlo je, da se je uporabnikom odrekla možnost predložitve pripomb, potem ko je pritožnik oktobra 2023 predložil podatke o škodi. Združenje UNESDA je svojo trditev ponovilo v odgovoru na dokončno razkritje.

(14)

Prvič, opozoriti je treba, da so bili končni podatki o škodi za makroekonomske kazalnike predloženi šele oktobra 2023, ko je Komisija izvedla dodatno analizo segmenta rPET, ki je zelo dinamičen in zadeva več kot 50 proizvajalcev različnih velikosti in s pogosto spreminjajočimi se zmogljivostmi, obravnavala vrsto stališč zainteresiranih strani in izvedla obsežen postopek dopolnitve s pritožnikom, da bi določila objektivno določene in reprezentativne makroekonomske kazalnike za celotno industrijo PET, vključno s segmentom rPET. Poleg tega so imeli uporabniki in druge zainteresirane strani dovolj priložnosti za ustrezno uveljavljanje svojih procesnih pravic v celotnem postopku, vključno z zaslišanjem pred službami Komisije, številnimi pisnimi stališči, predloženimi do konca oktobra 2023, in pripombami na začasno uredbo. Poleg tega so bili podatki o škodi, predloženi oktobra 2023, vsebovani v začasnem razkritju, h kateremu so morale vse zainteresirane strani predložiti pripombe. Združenje UNESDA je predložilo pripombe k tem podatkom. Trditev, da združenje UNESDA ni dobilo možnosti za predložitev pripomb, se je zato štela za napačno in neutemeljeno.

(15)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz PET s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe glede dokončnega razkritja.

(16)

Stranem v postopku je bila na zahtevo dana tudi možnost zaslišanja po dokončnem razkritju. Zaslišanja z družbo Svepol so potekala 29. februarja 2024.

(17)

Družba Svepol je v svojem odgovoru na dokončno razkritje trdila, da je bila z dvema vidikoma ravnanja Komisije v tej preiskavi kršena pravica družbe Svepol in drugih zainteresiranih strani do obrambe.

(18)

Prvič, družba Svepol je izpodbijala objavo dokumenta o splošnem razkritju na večer pred začetkom praznovanja kitajskega novega leta, čeprav za to ni bilo takojšnje in nujne postopkovne časovne omejitve. Po navedbah družbe Svepol je kitajski praznik znatno posegel v zmožnost družbe Svepol in proizvajalcev izvoznikov, da uveljavljajo svojo pravico do zaslišanja in predložijo pisne dokaze v zvezi z dokumentom o splošnem razkritju v roku, ki ga je določila Komisija, in to zmožnost omejil.

(19)

Komisija je opozorila, da je treba preiskave, začete v skladu s členom 5 osnovne uredbe, zaključiti v strogih zakonskih rokih, določenih v osnovni uredbi, kar vključuje tudi številne notranje in zunanje postopkovne korake. Komisija je ugotovila, da je bil v zadevnem primeru rok za predložitev pripomb o dokončnem razkritju iz člena 20(5) osnovne uredbe, ki znaša vsaj 10 dni, ustrezno upoštevan. Hkrati se v skladu z istim členom pri določitvi roka „upošteva nujnost zadeve“. Določitev roka za odgovore zainteresiranih strani na dokument o splošnem razkritju je treba obravnavati ob upoštevanju navedenega.

(20)

Poleg tega se ustrezno upoštevajo okoliščine, v katerih se zainteresirane strani morda soočajo z omejitvami pri spoštovanju rokov, ki jih je določila Komisija, in se odobrijo podaljšanja rokov, kadar je to ustrezno utemeljeno. To je bilo pojasnjeno v točki 9 obvestila o preiskavi, ki določa, da je „[v] zvezi z roki za predložitev drugih informacij iz obvestila o začetku (...) podaljšanje omejeno na tri dni, razen če so dokazane izjemne okoliščine“ (5). V obravnavanem primeru je bilo družbi Svepol odobreno tridnevno podaljšanje na podlagi predložene utemeljitve in brez izjemnih okoliščin. Komisija je ravnala popolnoma v skladu z obvestilom o začetku in svojo običajno prakso. Zato trditev, da naj bi Komisija kršila pravico družbe Svepol ali drugih zainteresiranih strani do obrambe, ni bila utemeljena in jo je bilo treba zavrniti.

(21)

Drugič, družba Svepol je izpodbijala dejstvo, da so bili smiselni nezaupni povzetki vprašalnikov proizvajalcev Unije po obdobju preiskave na voljo zainteresiranim stranem šele na podlagi zahtevka družbe Svepol in dva meseca po tem, ko so proizvajalci Unije predložili veljavne občutljive podatke. Poleg tega je po mnenju družbe Svepol dejstvo, da so zainteresirane strani prejele smiselne nezaupne povzetke občutljivih informacij, na katere se je Komisija oprla in sklicevala v dokumentu o splošnem razkritju, šele štiri dni po objavi dokumenta o splošnem razkritju neizogibno vplivalo na zmožnost zainteresiranih strani, da predložijo dokaze in pripombe v zvezi splošnim dokumentom o razkritju v roku, ki ga je določila Komisija.

(22)

Prvič, ugotovljeno je bilo, da so bili v dokumentu o splošnem razkritju navedeni točni zbirni podatki vzorčenih proizvajalcev Unije o prodajni ceni, stroških proizvodnje in dobičkonosnosti, medtem ko so smiselni nezaupni povzetki izpolnjenih vprašalnikov vsebovali le indekse ali razpone teh občutljivih informacij posameznih družb. Drugič, kot je navedla družba Svepol, je bila odsotnost smiselnih povzetkov odpravljena štiri dni po razkritju dokumenta o splošnem razkritju, pri čemer je imela družba Svepol devet dni časa, da ga preuči in vključi ustrezna opažanja v svoje pripombe k dokončnemu razkritju. Tretjič, kot je navedeno v uvodni izjavi 20, je bilo družbi Svepol odobreno tridnevno podaljšanje za odgovor na končno razkritje. Ker je bil torej ta procesni vidik nemudoma popravljen, ne more vplivati na procesne pravice zainteresiranih strani v tej zadevi, zato je bilo treba trditve družbe Svepol zavrniti.

(23)

Glede vzorčenja ni bila prejeta nobena pripomba. Zato so bili sklepi iz uvodnih izjav 18 do 27 začasne uredbe potrjeni.

(24)

Uvodna izjava 33 začasne uredbe določa opredelitev zadevnega izdelka. Izdelek v preiskavi je polietilen tereftalat z viskoznim številom 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628–5. Poleg določanja viskoznosti se na podlagi raztopine PET v določenem topilu izmeri viskozno število PET. Standard ISO določa pet različnih kombinacij topil, ki se lahko uporabijo pri meritvah:

(25)

Čeprav se lahko na podlagi vsakega od uporabljenih topil pridobi nekoliko drugačno viskozno število, se lahko uporabijo matematične formule za pretvorbo viskoznega števila, pridobljenega z enim topilom, v viskozno število, ki bi bilo pridobljeno z drugim topilom.

(26)

Opozoriti je treba, da je v preteklosti veljaven standard DIN 53728, ki ga je nadomestil standard ISO 1628–5, navajal samo topilo fenol/1,2-diklorobenzen (50/50), navedeno pod točko (a) v uvodni izjavi 24.

(27)

Zato je zaradi jasnosti, enotne uporabe s strani carinskih organov držav članic in skladnosti s prejšnjim industrijskim standardom za namene tega postopka nadalje določeno, da se viskoznost PET meri s topilom fenol/1,2-diklorobenzen (50/50) ali pa se rezultati ustrezno pretvorijo.

(28)

V zvezi z obsegom izdelka je proizvajalec izvoznik Ceville ob podpori proizvajalca izvoznika INCOM Resources Recovery (Tianjin) Co., Ltd v odziv na začasno razkritje ponovil svojo zahtevo za izključitev rPET iz obsega izdelka v preiskavi, kot je navedeno v uvodni izjavi 38 začasne uredbe. Obe zainteresirani strani sta se sklicevali na drugačno oblikovanje cen za rPET v primerjavi z neobdelanim PET (v nadaljnjem besedilu: vPET), na trajnostne cilje Unije, povezane s povečanjem uporabe rPET, in na dejstvo, da trenutno ni uvoza rPET iz LRK v Unijo.

(29)

Zadevni izdelek, kot ga je opredelila Komisija, je zajel uvoz vPET in rPET iz LRK, uvoz obeh izdelkov pa konkurira vPET in rPET, ki ju proizvaja industrija Unije. Dejstvo, da imata dve vrsti izdelka lahko različne cene, ne upravičuje izključitve iz obsega preiskave. Komisija je ugotovila, da imata obe vrsti izdelka iste fizikalne, tehnične in kemične značilnosti, da si konkurirata, da obstaja določena stopnja medsebojne zamenljivosti med vPET in rPET (glej na primer uvodni izjavi 254 in 293 začasne uredbe). Na te ugotovitve razlika v cenah ne vpliva. Zato bi bilo neprimerno in neučinkovito izključiti rPET iz obsega preiskave. Poleg tega je trditev, da uvoza rPET ni bilo, napačna. Četudi je bil v obdobju preiskave uvoz rPET iz LRK omejen, je bil vendarle prisoten. Kot je navedeno zgoraj, je Komisija v vsakem primeru sklenila, da si obe vrsti izdelka konkurirata. Zato je bilo ugotovljeno, da dampinški uvoz PET iz LRK, ne glede na to, ali gre za rPET ali vPET, pomeni grožnjo škode za proizvajalce PET v Uniji.

(30)

Drugih pripomb v zvezi z obsegom izdelka in podobnim izdelkom ni bilo, zato se sklepi iz uvodnih izjav od 33 do 39 začasne uredbe potrdijo.

(31)

Po začasnem razkritju sta en vzorčeni proizvajalec izvoznik, tj. skupina Sanfame, in en uvoznik, tj. družba Svepol, predložila pripombe na začasne ugotovitve o dampingu.

(32)

Podrobnosti izračuna normalne vrednosti so navedene v uvodnih izjavah 40 do 138 začasne uredbe.

(33)

Po objavi začasnih ukrepov je skupina Sanfame predložila pripombe glede uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v sedanji preiskavi. Skupina Sanfame je trdila, da so bili nekateri proizvodni dejavniki za proizvodnjo PET delno uvoženi iz tretjih držav, razen iz LRK, na katere izkrivljanje ne vpliva, in da bi zato morala Komisija uporabiti dejanske uvozne cene, ki jih je proizvajalec plačal za uvožene surovine, namesto da bi za take stroške uporabila referenčno vrednost, saj so dejanski stroški odražali cene, ki niso izkrivljene, saj jih oblikujejo tržne sile.

(34)

Komisija je ta argument zavrnila. Čeprav je skupna Sanfame v izpolnjenem vprašalniku navedla, da je nekatere surovine za proizvodnjo PET uvozila iz drugih držav, razen iz LRK, ni jasno in dosledno navedla, kateri del teh stroškov izhaja iz držav zunaj LRK in na katere od teh stroškov izkrivljanje ne vpliva. Zato skupina Sanfame ni utemeljila svoje trditve, da bi bilo treba upoštevati dejanske cene za nekatere količine surovin, ki so bile uvožene pod tržnimi pogoji, s predložitvijo ustreznih dokazov. Zato se je Komisija ob pomanjkanju dokazov, da so se uvožene surovine uporabljale za proizvodnjo PET za uvoz v Evropo, odločila, da bo uporabila referenčne cene za celotno količino surovin, ki so se uporabljale pri proizvodnji PET, in je zavrnila trditev zadevne družbe.

(35)

Po objavi začasnih ukrepov sta skupina Sanfame in družba Svepol predložili pripombe glede odločitve Komisije, da uporabi podatke družbe MPI Polyester Industries (v nadaljnjem besedilu: MPI) za določitev referenčne vrednosti za PSA-stroške in dobiček v reprezentativni državi Maleziji.

(36)

Skupina Sanfame in družba Svepol sta ponovili svoje pripombe k drugemu obvestilu o virih, uporabljenih za določitev normalne vrednosti. Poleg že navedenih argumentov sta skupina Sanfame in družba Svepol trdili, da je bila družba Recron zaradi integrirane narave svoje proizvodnje bolj reprezentativni približek kot družba MPI. Družba Svepol je trdila tudi, da je družba Recron začela svojo proizvodnjo iz paraksilena, podobno kot vzorčeni kitajski proizvajalci, s čimer so PSU-stroški družbe Recron odražali stroške kitajskih proizvajalcev.

(37)

Poleg tega je družba Svepol trdila, da Komisija ni utemeljila, zakaj bi bilo treba finančne podatke družb MPI in Recron obravnavati različno. Družba Svepol je trdila, da v nasprotju z začasnimi ugotovitvami Komisije na spletišču družbe Recron ni bilo navedeno, da se osredotoča predvsem na izdelke iz kompleksnih derivatov poliestra. Poleg tega spletišče družbe MPI, razen navedbe proizvodne zmogljivosti, ni navajalo, da je njena glavna dejavnost v smislu vrednosti ali stroškov smola PET. Nasprotno, na spletišču je bilo navedeno, da se obrat za predelavo smole in predilnica aktivno upravljata skupaj. Družba Svepol je nadalje trdila, da pred to preiskavo ni nikoli slišala za družbo MPI, medtem ko je bila družba Recron dobro znana proizvajalka v industriji.

(38)

Poleg tega je družba Svepol trdila, da Komisija z začasno ugotovitvijo, da raven dobička in PSU-stroškov družbe Recron ni bila razumna, ni objektivno ocenila podatkov.

(39)

Kot je skupina Sanfame priznala v svojem stališču, javno dostopni podatki družbe Recron ne omogočajo natančne določitve pomembnosti PET v primerjavi s celotnim prihodkom družbe od prodaje. Z drugimi besedami, takoj dostopni podatki niso specifični za dejavnost PET. Komisija si je prizadevala za najbližji razpoložljivi približek, vključno s konsolidiranimi informacijami proizvajalcev, ki se med drugim ukvarjajo z dejavnostjo, ki zajema izdelek v preiskavi. Čeprav je Recron dejansko velika družba, je na svojem spletišču (6) navedla, da je med največjimi svetovnimi integriranimi poliestrskimi in tekstilnimi družbami s poudarkom na izdelkih iz kompleksnih derivatov poliestra. Družba MPI pa se po drugi strani v glavnem osredotoča na proizvodnjo smole PET, kot je razvidno iz njenega spletišča (7). Komisija je zato sklenila, da je družba MPI najbližji razpoložljivi približek, in se odločila, da ne bo uporabila podatkov družbe Recron. Nova trditev, da je bila integrirana narava družbe Recron bližje naravi vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, te ocene ni spremenila. Kot je bilo že opisano, se integracija nanaša tudi na izdelke iz kompleksnih derivatov, ki so v središču dejavnosti družbe Recron in niso del izdelka v preiskavi, zato integrirana proizvodna struktura ni bila primerljiva s strukturo proizvajalca smole PET.

(40)

Komisija je zato potrdila svojo odločitev, da bo za določitev razumnega zneska PSU-stroškov in dobička ter izračun normalne vrednosti uporabila podatke družbe MPI.

(41)

Podrobnosti izračuna izvozne cene so navedene v uvodnih izjavah 139 in 140 začasne uredbe. Ker Komisija ni prejela nobenih pripomb, je potrdila svoje začasne ugotovitve.

(42)

Podrobnosti o primerjavi normalne vrednosti z izvozno ceno so navedene v uvodnih izjavah 141 in 142 začasne uredbe. Ker Komisija ni prejela nobenih pripomb, je potrdila svoje začasne ugotovitve.

(43)

Ko je Komisija zavrnila trditve iz uvodnih izjav 33 in 35, je potrdila izračun stopnje dampinga, kot je podrobno opisan v uvodni izjavi 144 začasne uredbe.

(44)

Dokončni stopnji dampinga, izraženi kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, sta naslednji:

(45)

Ker pripomb glede opredelitve industrije in proizvodnje Unije ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 150 in 151 začasne uredbe potrjeni.

(46)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede potrošnje Unije, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 152 do 155 začasne uredbe potrjeni.

(47)

Ker pripomb glede obsega, tržnega deleža in cen uvoza iz zadevne države ni bilo, je Komisija tudi v zvezi s temi točkami potrdila sklepe iz uvodnih izjav od 156 do 164 začasne uredbe.

(48)

V zvezi s tem delom začasne uredbe ni prispela nobena pripomba.

(49)

Po začasnem razkritju je pritožnik predložil revidirano različico makroekonomskih podatkov za prvo četrtletje leta 2023 (Razpredelnica 14 iz začasne uredbe), ki odraža posodobljene osnovne podatke za proizvodnjo rPET, kakor so jih pripravili strokovnjaki svetovalne skupine za industrijo Wood Mackenzie in ki so bili podlaga za ekstrapolacijo podatkov o prodaji rPET. Ta sprememba je privedla do zmanjšanja številk, ki predstavljajo proizvodnjo PET s strani industrije Unije, za približno 337 000 ton in zmanjšanja številk, ki predstavljajo obseg prodaje PET s strani industrije Unije za več kot 32 100 ton v prvem četrtletju leta 2023. To pa je povzročilo ustrezno zmanjšanje številk, ki predstavljajo potrošnjo Unije v tem četrtletju, kakor je predstavljeno v Razpredelnici 14 iz začasne uredbe. Vendar pa ta sprememba ni spremenila ugotovljenih trendov in zato ni vplivala na rezultate ocene Komisije. Dejansko se je po posodobitvi številk, ki predstavljajo uvoz za prvo četrtletje leta 2023 in jih je pripravil Eurostat (zmanjšanje s 134 604 ton na 127 608 ton) tržni delež industrije Unije zmanjšal za približno eno odstotno točko v prvem četrtletju leta 2023 (s 63 % na 62 %), medtem ko je tržni delež kitajskega uvoza ostal na isti ravni.

(50)

Združenje UNESDA je trdilo, da v podatkih, ki jih je pritožnik predložil oktobra 2023 (v nadaljnjem besedilu: oktobrski podatki) in jih je Komisija uporabila za začasno določitev škode, niso bili upoštevani podatki v dokumentaciji, ki jih je predložilo združenje UNESDA. Opozorilo je na znatne razlike v podatkih, ki jih je predložil pritožnik med preiskavo.

(51)

Prvič, oktobrski podatki, ki jih je predložil pritožnik, so predstavljali končni odziv pritožnika na vprašalnik Komisije o makrokazalnikih, ki je bil predložen, potem ko je Komisija na naslovnika naslovila vrsto zahtev za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v podatkih. Poudariti je treba, da so zahteve za odpravo pomanjkljivosti izhajale iz nadaljnjega ugotavljanja dejstev s strani Komisije in različnih stališč, ki so jih med preiskavo predložile zainteresirane strani, predvsem združenje UNESDA.

(52)

Drugič, oktobrski podatki so odražali preverjene podatke v zvezi s sodelujočimi družbami ter najboljšimi razpoložljivimi in dobro utemeljenimi podatki v zvezi s proizvajalci rPET v Uniji. Združenje UNESDA ni utemeljilo, zakaj bi bilo treba oktobrske podatke obravnavati kot nepravilne in nereprezentativne. Ni pojasnilo, zakaj bi morala Komisija uporabiti druge podatke ali v kolikšni meri so podatki, na katere se je sklicevalo združenje UNESDA, bolj podrobni ali natančni kot oktobrski podatki.

(53)

Združenje UNESDA je po začasnem in dokončnem razkritju izrazilo dvome glede revizij makroekonomskih podatkov in trdilo, da je pritožnik podcenil prodajo, proizvodnjo in potrošnjo Unije z uporabo informacij iz različnih virov, podvojitvijo uporabe za lastne potrebe in kombiniranjem podatkov za vPET in rPET v ta namen.

(54)

Trditve združenja UNESDA o manipulaciji podatkov so bile neutemeljene. Komisija si je zelo prizadevala, da bi odpravila ugotovljene pomanjkljivosti pri makroekonomskih podatkih, zlasti v zvezi z rPET. Vse zainteresirane strani so predložile svoja stališča in podatke, vendar pa se je Komisija odločila uporabiti podatke svetovalne skupine Wood Mackenzie oziroma združenja PRE (krovnega združenja proizvajalcev rPET Plastic Recyclers Europe) iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 56 in 57 v nadaljevanju. Popravke, ki so bili vključeni v oktobrsko posodobitev podatkov, je zahtevala Komisija za zagotovitev, da bi uporabljeni podatki odražali odgovore v okviru ugotavljanja reprezentativnosti oziroma preverjene podatke vzorčenih proizvajalcev Unije.

(55)

Poleg tega se je združenje UNESDA za oceno proizvodnje rPET sklicevalo na tržno poročilo o PET za leto 2022 in stopnjo delovanja proizvajalcev rPET, vključeno v poročilo, kot podlago za oceno proizvodnje ter je nasprotovalo uporabi podatkov svetovalne skupine Wood Mackenzie.

(56)

Komisija je ustrezno upoštevala različne obstoječe vire, da bi opredelila najzanesljivejši in najbolj objektiven približek brez natančnih podatkov o rPET. Ugotovljeno je bilo, da je uporaba tržnega poročila o PET za leto 2022 neustrezna iz dveh razlogov: kot referenčno leto za določitev operativne zmogljivosti je bilo uporabljeno le leto 2020, vključevalo pa je tudi podatke za Združeno kraljestvo, Švico in Norveško. Po drugi strani pa so podatki svetovalne skupine Wood Mackenzie vsebovali letne številke za porabo kosmičev (npr. proizvodnjo rPET) in so se posebej nanašali na proizvodnjo industrije Unije. Svetovalna skupina Wood Mackenzie je celo razlikovala med proizvodnjo rPET, ki je primeren za živila in takega, ki je neprimeren za živila, ter kemijskim recikliranjem, zato se je na splošno štela za zanesljivejši in bolj utemeljen vir informacij. Četudi bi se tržno poročilo o PET uporabilo za oceno proizvodnje rPET, bi bil vpliv na kazalnike v vsakem primeru minimalen (8) in ne bi spremenil sklepov Komisije za namene ugotavljanja grožnje škode v tej zadevi.

(57)

Poleg tega je združenje UNESDA trdilo, da Komisija ni upoštevala podrobnih informacij o proizvajalcih rPET v Uniji, vključno z opredelitvijo družb in njihove proizvodne zmogljivosti za obravnavano obdobje. Vendar pa je združenje UNESDA nasprotovalo samo sebi s trditvijo, da so se zbirne letne informacije o proizvodni zmogljivosti v Uniji, ki jih je predložilo združenje PRE (9) in ki jih je Komisija nazadnje uporabila v svoji oceni, popolnoma ujemale s podatki, ki so jih predložili uporabniki. Kot je bilo že navedeno, je Komisija ocenila različne vire in se odločila uporabiti tistega, ki se je štel za najzanesljivejšega, kar so bili v primeru proizvodne zmogljivosti rPET podatki krovnega združenja, ki zastopa proizvajalce rPET (PRE).

(58)

Ker ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 170 do 182 začasne uredbe potrjeni.

(59)

Ker ni bilo pripomb o mikroekonomskih kazalnikih, so bili sklepi iz uvodnih izjav 183 do 198 začasne uredbe potrjeni.

(60)

Glede na oceno, opisano v uvodni izjavi 197 začasne uredbe, je Komisija analizirala podatke za obdobje po preiskavi, kot je razvidno iz Razpredelnice 1 v nadaljevanju (prodajne cene industrije Unije, proizvodni stroški industrije Unije, dobičkonosnost industrije Unije ter obseg kitajskega uvoza in cene za drugo in tretje četrtletje leta 2023).

Razpredelnica 1

Drugo in tretje četrtletje leta 2023: prodajne cene / proizvodni stroški / dobičkonosnost industrije Unije ter obseg/cene kitajskega uvoza

(61)

Poleg tega je Komisija v odgovor na argumente zainteresiranih strani (zlasti povzete v uvodnih izjavah 82, 93 in 125) za obdobje preiskave v Razpredelnici 2 navedla bolj razčlenjene podatke o mikroekonomskih kazalnikih (prodajnih cenah industrije Unije in proizvodnih stroških industrije Unije) na četrtletni ravni.

Razpredelnica 2

Prodajne cene in proizvodni stroški v Uniji v obdobju preiskave in v prvem četrtletju leta 2023

(62)

Komisija je dokončno sklenila, da je uvoz iz LRK negativno vplival na industrijo Unije, zlasti ob koncu obdobja preiskave, vendar ne do te mere, da bi v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(63)

Komisija je zato v skladu s členom 3(9) osnovne uredbe analizirala grožnjo znatne škode.

(64)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 197 začasne uredbe, je Komisija po uvedbi začasnih ukrepov nadaljevala svojo v prihodnost usmerjeno analizo z zbiranjem podatkov iz drugega in tretjega četrtletja leta 2023, zlasti podatkov o dobičkonosnosti proizvajalcev Unije, prodajnih cenah in proizvodnih stroških vzorčenih proizvajalcev Unije v primerjavi z uvoznimi cenami iz LRK (glej Razpredelnico 1). Komisija je nato analizirala, ali bi ti dodatni podatki potrdili ali ovrgli ugotovitve na podlagi podatkov iz obdobja preiskave in prvega četrtletja leta 2023 (glej zlasti uvodne izjave 96, 79, 96, 119 in 126 za več podrobnosti o ugotovitvah).

(65)

Komisija v oddelku 5.3 obravnava vse pripombe, prejete po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov, ki so bili po pregledih in dodatni analizi, opravljeni v sklepni fazi, še vedno relevantne.

(66)

Kot je določeno v uvodni izjavi 210 začasne uredbe, se je uvoz iz zadevne države od leta 2019 do obdobja preiskave močno povečal, in sicer s 192 941 ton na 305 055 ton.

(67)

Glede na razpoložljive podatke za dodatno obdobje od julija do septembra 2023 se je dampinški uvoz iz Kitajske, izražen na podlagi mesečnih povprečij, začel zmanjševati v primerjavi z obdobjem preiskave in obdobjem po preiskavi do junija 2023.

Razpredelnica 3

Količina kitajskega uvoza v obdobju po preiskavi

(68)

Komisija je tako ugotovila, da se je trend povečevanja količin po drugem četrtletju leta 2023 ustavil. Vendar je Komisija pri ocenjevanju pomembnosti in zanesljivosti teh podatkov za potrditev ali razveljavitev analize grožnje škode ugotovila tudi, da je mogoče zmanjšanje povprečnega mesečnega obsega kitajskega uvoza od julija do septembra 2023 (v primerjavi z letom 2022) pripisati zastraševalnemu učinku (i) sedanjega postopka, ki se je začel 30. marca 2023 in predvideva jasno možnost sprejetja začasnih ukrepov v obdobju največ osmih mesecev, in (ii) zahtevka za registracijo, ki ga je pritožnik vložil 31. maja 2023. Z drugimi besedami, obdobje po preiskavi, ki se je zaključilo junija 2023, ne dolgo zatem, ko je pritožnik vložil zahtevek za registracijo uvoza, potrjuje znatno stopnjo povečanja dampinškega uvoza, ugotovljenega v obravnavanem obdobju. Znatno zmanjšanje obsega uvoza od junija 2023 dalje tega sklepa ne ovrže, saj je verjetno posledica zahtevka za registracijo uvoza z namenom retroaktivne uvedbe dajatev. Ta zahtevek je imel neizogiben zastraševalni učinek na obseg uvoza, zlasti če se upošteva, da takrat ni bilo znano, kakšna bi lahko bila stopnja morebitnih uvedenih dajatev. Iz tega sledi, da je iz znatne stopnje povečanja uvoza od leta 2021 dalje, kakor je bila potrjena s podatki za obdobje po preiskavi, razvidna verjetnost znatno povečanega uvoza v smislu člena 3(9), točka a, osnovne uredbe.

(69)

Združenje UNESDA je v svojem odgovoru na dokončno razkritje trdilo, da se je na podlagi podatkov Eurostata uvoz iz Kitajske leta 2023 zmanjšal za 20 % in da ni razloga za domnevo, da bo dosegel ravni iz leta 2022. Kot je navedeno v uvodni izjavi 68, sta imela začetek te preiskave in zahtevek za registracijo neizogiben zastraševalni učinek na obseg uvoza, čeprav se je trend povečevanja obsega kitajskega uvoza po drugem četrtletju 2023 ustavil. Zato je bila trditev združenja UNESDA zavrnjena.

(70)

Po dokončnem razkritju je združenje CPCIF navedlo tudi naslednje argumente v zvezi z „zastraševalnim učinkom“, ki ga je Komisija ugotovila v uvodni izjavi 68.

(71)

Združenje CPCIF je trdilo, da znaten upad uvoza v zadnjem četrtletju obdobja preiskave poudarja, da je obseg kitajskega uvoza že upadal, preden bi lahko prišlo do kakršnega koli domnevnega „zastraševalnega učinka“. Komisija je ugotovila, da se obstoj zastraševalnega učinka nanaša na obdobje po obdobju preiskave in da začasno zmanjšanje uvoza v zadnjem četrtletju obdobja preiskave ne vpliva na veljavnost sklepa iz uvodne izjave 68. Kitajski uvoz v celotnem obravnavanem obdobju se je pravzaprav znatno povečal in zmanjšanje uvoza v zadnjem četrtletju leta 2022 je sledilo stalnemu in strmemu povečanju dampinškega uvoza v prejšnjih četrtletjih, temu zmanjšanju pa je sledilo nadaljnje povečanje v prvem četrtletju po obdobju preiskave. Zato tako zmanjšanje v zadnjem četrtletju leta 2022 ni moglo ovreči ugotovitev Komisije glede nadaljnjega povečanja uvoza v bližnji prihodnosti, če ukrepi ne bi bili sprejeti.

(72)

Poleg tega je združenje CPCIF v zvezi z „zastraševalnim učinkom“ te preiskave trdilo, da mora biti utemeljitev Komisije podprta s konkretnimi dokazi in ne zgolj z domnevami. Po mnenju združenja CPCIF zgolj sklep, da je zmanjšanje obsega uvoza „verjeten učinek“ začetka preiskave ali zahtevka za registracijo, ni pozitiven dokaz ali objektivna preučitev.

(73)

Prvič, kot jasno izhaja iz uvodne izjave 68, obravnavane v celoti, je Komisija ugotovila zastraševalni učinek začetka sedanjega postopka in zahtevka za registracijo na obseg uvoza. Drugič, sprejeti sklep temelji na objektivni oceni pozitivnih, potrdilnih in preverljivih informacij o uvozu, ki jih je objavil Eurostat. Logično je, da bi imel začetek preiskave, ki ji sledi možnost registracije uvoza z namenom retroaktivne uvedbe morebitnih dajatev neznanega obsega, zastraševalni učinek na uvoznike PET v Uniji. Ta učinek je jasno viden v statističnih podatkih o uvozu. Poleg tega, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, zainteresirane strani niso predložile nobenega drugega tehtnega pojasnila za znatno manjši obseg uvoza po začetku preiskave in zahtevku za registracijo uvoza. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(74)

Nazadnje je združenje CPCIF trdilo, da pretekli trendi pri uvozu (sklicujoč se na zmanjšanje uvoza PET iz Kitajske v letu 2018 ali 2021) kažejo, da trajno zmanjšanje uvoza ni povezano z začetkom protidampinških preiskav, zato je po mnenju združenja CPCIF trditev o „zastraševalnem učinku“, ki je posledica začetka sedanje preiskave in zahtevka za registracijo, neutemeljena. Poleg tega ni bilo izpodbijano dejstvo, da ni izključeno, da so zmanjšanje uvoza v preteklosti povzročili drugi dejavniki, ki niso povezani s protidampinško preiskavo (kot je dramatično povečanje cen prevoza v letu 2021). Vendar združenje CPCIF za obdobje po obdobju preiskave ni predložilo nobenih dokazov, ki bi kazali, da bi bili za zmanjšanje v zadevnem primeru odgovorni drugi dejavniki in da ga ni mogoče pripisati začetku te preiskave in vložitvi zahtevka za registracijo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68. Zato so bile trditve združenja CPCIF zavrnjene.

(75)

Družba Svepol je po dokončnem razkritju trdila, da bi moralo vsako zmanjšanje obsega uvoza, ki ga je Komisija prvič zaznala junija 2023, nujno odražati trgovinski trend, ki se je začel več mesecev pred začetkom sedanje preiskave, in sicer je to vrnitev stroškov prevoza zabojnikov na običajne ravni, kar je povzročilo ustavitev pošiljk kosovnega tovora. Družba Svepol se je v tem kontekstu sklicevala na znaten časovni zamik med pogajanji o prodaji, tj. dnem, ko je izdelek naročen iz LRK, in uvozom v Unijo. Družba Svepol je nadalje opozorila, da je povprečni čas od oddaje naročila za pošiljko kosovnega tovora do prihoda te pošiljke v EU znašal od 4 do 6 mesecev.

(76)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 68, je imel že začetek sedanjega postopka 30. marca 2023 zastraševalni učinek na kitajski uvoz v obdobju po obdobju preiskave. Poleg tega je lahko čas tranzita sicer daljši za kosovni tovor, vendar se je ta po normalizaciji cen prevoza in v obdobju po obdobju preiskave ustavil. Običajni čas prevoza za standardne pošiljke zabojnikov ni daljši od dveh do treh mesecev (10), zato so bile za velik obseg uvoza v drugem četrtletju leta 2023 odgovorne pošiljke v standardnih zabojnikih tudi ob upoštevanju časovnega zamika med pogajanji o prodaji in dejanskim uvozom ter dejstva, da je zadnja pošiljka kosovnega tovora prispela marca 2023 (glej uvodno izjavo 103). Iz tega sledi, da so zmanjšanje uvoza junija 2023 povzročili dogodki aprila 2023. Zato je mogoče zmanjšanje obsega kitajskega uvoza junija 2023 pojasniti z zastraševalnim učinkom začetka preiskave konec marca 2023 in ne s prehodom s kosovnega tovora na običajne zabojnike. Znaten obseg uvoza iz Kitajske je aprila in maja 2023 še naprej prihajal z zabojniki, tj. po zadnji pošiljki kosovnega tovora marca, zato ta prehod ni mogel povzročiti zmanjšanja obsega uvoza iz Kitajske od junija 2023 dalje.

(77)

Kar zadeva pomen kosovnega tovora in njegovo povezavo s prevozom zabojnikov, je družba Svepol v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da bi točna analiza dejstev pokazala, da je bilo povečanje leta 2022 posledica dejstva, da je bila Kitajska po povečanju stroškov prevoza zabojnikov edina država izvoznica, ki je lahko prevažala kosovni tovor v EU, s čimer je pridobila konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi državami izvoznicami PET. Ko so se stroški prevoza zabojnikov vrnili na normalno raven, je Kitajska izgubila to prednost, kar je logično privedlo do zmanjšanja obsega uvoza iz Kitajske in povečanja uvoza iz drugih virov. V skladu s to utemeljitvijo naj bi Kitajska leta 2022 (do neke mere) prevzela obseg uvoza iz drugih držav izvoznic PET pred krizo zaradi svojih zmogljivosti za prevoz kosovnega tovora, nato pa naj bi ta obseg uvoza ponovno prevzele zadevne tretje države po koncu krize in po tem, ko je Kitajska izgubila konkurenčno prednost. Ta analiza ni podprta z dejstvi v zadevi. Kot je razvidno iz Razpredelnice 16 v začasni uredbi in česar družba Svepol ni izpodbijala, so glavne države izvoznice PET Egipt, Turčija in Vietnam leta 2022 pridobile tržne deleže, ne pa jih izgubile. Zato teorija, da je Kitajska v tretjem četrtletju 2023 izgubljala svojo konkurenčno prednost v prevozu in trg, ki ga je pred tem prevzela od tretjih držav, ne drži. Kitajska ni nikoli prevzela tržnega deleža od teh držav. Kot je prikazano v Razpredelnici 14 v začasni uredbi, je bila industrija Unije med prvim četrtletjem leta 2022 in prvim četrtletjem leta 2023 edina, ki je izgubila znaten tržni delež, saj je v navedenem obdobju izgubila 11 odstotnih točk tržnega deleža. Iz tega sledi, da zmanjšanja uvoza kitajskega PET od junija 2023 dalje niso povzročile druge države izvoznice PET, ki naj bi ponovno pridobile tržne deleže, ki jih v letu 2022 nikakor niso izgubile, temveč je za to poskrbel začetek protidampinške preiskave proti uvozu iz Kitajske tri mesece pred tem.

(78)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 230, 231 in 233 ter v Razpredelnici 14 začasne uredbe, je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije v četrtem četrtletju leta 2022 in v prvem četrtletju leta 2023, ko se je kitajski cenovni pritisk najbolj občutil po stalnem povečevanju uvoza, dosegla nevzdržne ravni, in sicer je znašala – 12 % oziroma – 11 %.

(79)

Dodatne informacije, zbrane za obdobje po preiskavi, so pokazale nadaljevanje negativnega trenda dobičkonosnosti proizvajalcev Unije (glej Razpredelnico 1), pri čemer so bile ravni ustvarjanja izgube v drugem oziroma tretjem četrtletju leta 2023 določene na –11 % oziroma –13 %.

(80)

Po navedbah družbe Svepol uvoz iz LRK ni mogel povzročiti zmanjšane dobičkonosnosti industrije Unije v zadnjem četrtletju leta 2022 in prvem četrtletju leta 2023, kar potrjuje dejstvo, da se je dobičkonosnost proizvajalca Unije v letu 2023 še naprej zmanjševala, čeprav se je obseg uvoza iz LRK od junija 2023 dalje znatno zmanjševal.

(81)

Komisija se ne strinja s tem, kako si družba Svepol razlaga dejstva. Komisija je (na podlagi pojasnil zainteresiranih strani) ugotovila, da obstaja znaten časovni zamik med pogajanji o prodaji, tj. dnem, ko je izdelek naročen iz LRK, in uvozom v Unijo. Kitajska prodaja in prodaja Unije konkurirata v trenutku, ko je prodaja izpogajana. Poleg tega je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68, znaten upad obsega uvoza od junija 2023 dalje povezan s protidampinško preiskavo in zlasti z zahtevkom za registracijo in ne s specifično tržno silo. Zmanjšan obseg uvoza, ki je bil ugotovljen od junija 2023 dalje, je odražal verjetna prizadevanja uvoznikov, da omejijo svojo izpostavljenost morebitnim retroaktivnim protidampinškim dajatvam, vendar ni odpravil cenovnega pritiska dampinškega uvoza iz Kitajske, ki ga takrat ni oviral noben ukrep. Zato ni presenetljivo, da je industrija Unije še naprej ustvarjala izgubo in si ni takoj opomogla, čeprav so statistični podatki pokazali upad dampinškega uvoza.

(82)

V svojih pripombah na začasno razkritje je združenje CPCIF (kitajsko združenje proizvajalcev PET) trdilo, da Komisija ni predložila nobenih četrtletnih podatkov o cenah industrije Unije med obdobjem preiskave in informacij o cenah industrije Unije v obdobju po preiskavi, zato ni objektivno preučila cen in cenovnih učinkov na podlagi pozitivnih dokazov. Združenje CPCIF je trdilo tudi, da v začasni uredbi niso bile predložene nobene informacije za obdobje po preiskavi v zvezi z uvozom iz LRK, ki so ga opravile družbe industrije Unije, ki so vložile pritožbo.

(83)

Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 231 začasne uredbe, je industrija Unije v zadnjem četrtletju obdobja preiskave in prvem četrtletju po obdobju preiskave izdelke prodajala po ceni pod proizvodnimi stroški. Zato je Komisija na podlagi pozitivnih dokazov objektivno preučila učinke kitajskega dampinškega uvoza na cene Unije. Dejstvo, da specifični podatki o četrtletnih prodajnih cenah industrije Unije v obdobju preiskave in po obdobju preiskave, proizvodnih stroških in uvoznih cenah industrije Unije ter njenem obsegu uvoza, ki upoštevajo uvoz proizvajalcev Unije, ki so vložili pritožbo (pri čemer so podatki o tem uvozu zdaj zaradi popolnosti in jasnosti predstavljeni v Razpredelnici 1 in Razpredelnici 2), prej niso bili navedeni v začasni uredbi, ni ovrglo sklepa, ki ga je nazadnje sprejela Komisije.

(84)

Združenje CPCIF je trdilo, da je ocena Komisije v začasni uredbi temeljila na netočnih podatkih o uvozu. Po navedbah združenja CPCIF je Eurostat poročal, da je obseg kitajskega uvoza v začetni polovici leta 2023 znašal 216 560 ton, kar je v nasprotju s trditvijo Komisije, da je znašal 223 558 ton. Podobno je evidentirani uvoz za ustrezno obdobje leta 2022 znašal 144 706 ton, kar je odstopalo od ugotovitve Komisije, da je znašal 139 672 ton. Posledično naj bi se kitajski uvoz medletno povečal za manj kot 50 %, ne pa za 60 %, kot trdi Komisija.

(85)

Ocena Komisije v začasni uredbi je temeljila na podatkih o uvozu, sporočenih v času pridobivanja podatkov za začasno fazo preiskave. Razlika med podatki, ki jih je uporabila Komisija, in podatki, ki jih je pridobilo združenje CPCIF, je bila prisotna v postopku pridobivanja podatkov od Eurostata. Razlog za to so bile različne periodične posodobitve podatkov, ki jih je sporočal Eurostat. Ne glede na to revidirani podatki v nobenem primeru ne bi mogli razveljaviti ali drugače spremeniti ocene Komisije, ugotovitev iz uvodne izjave 210 začasne uredbe pa bi ostala vsebinsko enaka, tj. da je bila ugotovljena znatna stopnja povečanja dampinškega uvoza na trg Unije, ki kaže na verjetnost znatno povečanega uvoza.

(86)

Družba Svepol in združenje UNESDA sta trdila, da majhno povečanje tržnega deleža kitajskega uvoza za 1 % do 1,5 % v obravnavanem obdobju ni moglo biti podlaga za ugotovitev grožnje škode. Družba Svepol je nadalje primerjala razvoj tržnega deleža med kitajskim uvozom in uvozom iz drugih tretjih držav, pri čemer se je sklicevala na hitro naraščajoč tržni delež Turčije, Vietnama in Egipta (skupno povečanje tržnega deleža za 5 odstotnih točk).

(87)

Prvič, povečanje kitajskega tržnega deleža za 1 % do 1,5 % se je nanašalo na tržni delež po odbitku uvoza industrije Unije iz Kitajske. V zvezi s tem ni jasno, kolikšen je bil delež uvoza industrije Unije in njenih povezanih družb iz drugih tretjih držav, zato primerjave, ki jo je opravila družba Svepol, ni mogoče šteti za pošteno in objektivno. Poleg tega je družba Svepol združila rast tržnega deleža za druge velike države izvoznice in to skupno vrednost primerjal s kitajskim uvozom.

(88)

Ne glede na zgoraj navedeno in v nasprotju s tem, kar sta trdili strani v postopku, se Komisija pri ugotovitvi znatne stopnje povečanja uvoza ni oprla izključno na povečanje tržnega deleža kitajskega uvoza v celotnem obravnavanem obdobju. Tak pristop bi bil neustrezen glede na dejstva v tej zadevi in zlasti če se upošteva, da je grožnja škode postala vidna šele ob koncu obdobja preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 210 začasne uredbe, je bila izvedena podrobnejša analiza, v kateri je bil ocenjen razvoj tržnega deleža dampinškega uvoza v zadevnih obdobjih, tj. primerjava med letom 2021 in obdobjem preiskave ter prvo polovico leta 2022 in prvo polovico leta 2023. Ta ocena je pokazala znatno stopnjo povečanja, kar kaže na verjetnost znatno povečanega uvoza iz LRK. Zato je bila trditev družbe Svepol in združenja UNESDA zavrnjena.

(89)

Po dokončnem razkritju je združenje UNESDA (ob sklicevanju na dejstvo, da je mogoče 45–62 % povečanja uvoza iz Kitajske v obdobju preiskave pripisati pritožniku) trdilo, da ni razloga za domnevo, da se bo uvoz iz Kitajske ponovno znatno povečal, če industrija Unije ne bo ponovno uvedla uvoza. V zvezi s tem je treba opozoriti, da ugotovitev o grožnji škode ni odvisna od uvoza industrije Unije, in kot je navedeno v uvodni izjavi 252 začasne uredbe, ta uvoz ne vpliva na analizo škode, ki jo je opravila Komisija.

(90)

Združenje CPCIF je ugovarjalo domnevni ugotovitvi Komisije, da je postal zaradi uvedbe ukrepov trgovinske zaščite s strani nekaterih držav kitajskim izvoznikom dostop do trgov teh držav popolnoma neizvedljiv. Združenje CPCIF je nadalje trdilo, da Komisija ni preučila alternativnih izvoznih trgov v obdobju preiskave ali v obdobju po preiskavi. Združenje CPCIF je navajalo na trge, kot so Indonezija, Indija ali Japonska, in njihove znatne uvozne zmogljivosti oziroma znaten uvoz iz LRK v te države septembra 2023 kljub uvedenim ukrepom trgovinske zaščite. Združenje CPCIF je ponovilo svoje trditve po dokončnem razkritju.

(91)

Prvič, Komisija ni ugotovila, da je postal zaradi uvedbe ukrepov trgovinske zaščite s strani nekaterih držav kitajskim izvoznikom dostop do trgov teh držav popolnoma neizvedljiv. Namesto tega je v uvodni izjavi 217 začasne uredbe navedla, da kitajski proizvajalci izvozniki vse težje dostopajo do nekaterih trgov (vendar pa njihov dostop do teh trgov ni povsem neizvedljiv). Drugič, v nasprotju s trditvijo združenja CPCIF so bili izvozni trgi za kitajski PET ustrezno preučeni. Kot je navedeno v uvodni izjavi 220 začasne uredbe, se noben drug kitajski izvozni namembni trg za PET, razen Ruske federacije, ni približal obsegu izvoza v Unijo med obdobjem preiskave. Poleg tega se je ta trend nadaljeval tudi v obdobju po preiskavi, in sicer v prvi polovici leta 2023. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je Unija glavni namembni trg LRK za PET in da je zelo verjetno, da bo velik del kitajske presežne zmogljivosti usmerjen v izvoz v Unijo. Zainteresirane strani niso predložile utemeljenih argumentov, ki bi izpodbijali to ugotovitev. Poleg tega se za namene te analize podatki o izvozu iz Kitajske v Unijo in njihova primerjava z izvozom na druge trge iz druge polovice leta 2023 štejejo za nereprezentativne glede na zastraševalni učinek te preiskave na raven kitajskega uvoza (glej uvodno izjavo 68). Komisija se je sklicevala tudi na oceno iz uvodnih izjav 221 in 247 začasne uredbe, ki je še vedno v veljavi.

(92)

V odgovor na dokončno razkritje je združenje CPCIF trdilo, da Komisija s sklicevanjem na zastraševalni učinek pri ocenjevanju verjetnosti znatno povečanega dampinškega izvoza v Unijo v bistvu izniči namen člena 3(9), točka (b), osnovne uredbe v zvezi z dostopnostjo drugih izvoznih trgov, ki lahko absorbirajo kakršen koli dodaten izvoz. Opozorjeno je bilo, da je Komisija ustrezno analizirala razpoložljivost drugih izvoznih trgov, zlasti v obdobju, ki je bilo odločilno za ugotovitev grožnje škode, in obravnavala vse vsebinske pripombe v zvezi s tem (glej uvodne izjave 217, 220 in 221 začasne uredbe ter uvodno izjavo 91). Kot jasno izhaja iz uvodne izjave 91, je sklicevanje na zastraševalni učinek omejeno na obdobje po preiskavi v drugi polovici leta 2023 in ne predstavlja edine utemeljitve za ugotovitve Komisije v zvezi s členom 3(9), točka (b), osnovne uredbe.

(93)

Družba Svepol je poudarila, da je treba grožnjo znatne škode ugotoviti v obdobju, za katero se njen obstoj domneva, in sicer v zadnjem četrtletju leta 2022 in prvem četrtletju leta 2023. Družba Svepol je trdila, da Komisija ni predložila nobenih dokazov o nelojalnem nižanju prodajnih cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov v zadnjem četrtletju leta 2022 in prvem četrtletju leta 2023 ter da so se zaradi takega domnevnega nelojalnega nižanja prodajnih cen cene in dobičkonosnost industrije Unije znižale. Družba Svepol je nadalje trdila, da četudi je Komisija ugotovila nelojalno nižanje prodajnih cen v zadnjem četrtletju leta 2022 in prvem četrtletju leta 2023, pa ni ugotovila, da je prišlo do padca cen ali oviranja dviga cen zaradi uvoza PET iz LRK v obravnavanem obdobju, tj. v obdobju preiskave in zlasti v zadnjem četrtletju leta 2022 in prvem četrtletju leta 2023, čeprav je začasno sklenila, da je bilo tako.

(94)

Po dokončnem razkritju je družba Svepol trdila, da bi morala Komisija pri analizi grožnje škode preučiti, ali je v primerjavi s ceno podobnega izdelka industrije Unije prišlo do znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen zaradi dumpinškega uvoza oziroma, ali tak uvoz kako drugače v pomembni meri pritiska na cene ali v pomembni meri preprečuje zvišanja cen, do katerih bi sicer prišlo. Združenje CPCIF je v svojem odgovoru na dokončno razkritje trdilo tudi, da najnovejši podatki iz tretjega četrtletja leta 2023, ki so ključni za analizo Komisije o grožnji škode, kažejo, da kitajske uvozne cene niso nelojalno nižale prodajnih cen Unije.

(95)

Komisija se ne strinja, da je morala izračunati nelojalno nižanje prodajnih cen za četrtletna obdobja v obdobju preiskave. Pravzaprav, kot je navedlo Sodišče v zadevi Giant Electric (11), Komisija v skladu s členom 3(3) osnovne uredbe sploh ni dolžna določiti nelojalnega nižanja prodajnih cen in lahko svojo analizo škode in s tem vzročno zvezo utemelji na drugih cenovnih pojavih, navedenih v členu 3(3) osnovne uredbe, kot je znaten pritisk na cene industrije Unije ali znatno preprečevanje zvišanja cen. Komisija se tudi ne strinja s tem, da njena analiza cen ni bila dovolj podrobna, saj pri njeni pripravi ni upoštevala le informacij za obdobje preiskave, ampak tudi stanje dampinškega uvoza in industrije Unije na četrtletni osnovi v obdobju preiskave in obdobju po preiskavi. Komisija je nadalje preučila četrtletne informacije o obsegu in cenah kitajskega uvoza ter proizvodnji, prodaji, cenah in stroških industrije Unije (glej Razpredelnico 14 začasne uredbe in Razpredelnico 1 ter Razpredelnico 2 te uredbe). Kot je bilo že razvidno iz podatkov in analize v uvodnih izjavah 222 do 224 začasne uredbe, je Komisija sklenila, da je bila industrija Unije zaradi velikega pritoka dampinškega uvoza iz Kitajske v obdobju preiskave po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, prisiljena znižati svoje cene v zadnjem četrtletju obdobja preiskave in v prvem četrtletju po obdobju preiskave, kar je povzročilo izgubo v teh dveh četrtletjih. Stalni velik obseg kitajskega uvoza po padajočih cenah po obdobju preiskave, zlasti v prvem četrtletju leta 2023, kaže na nadaljnji prehod na ta dampinški uvoz po cenah, ki so znatno ovirale dvig cen proizvajalcev Unije.

(96)

Razvoj teh negativnih trendov je razviden tudi iz podatkov o prodajnih cenah, proizvodnih stroških in dobičkonosnosti v obdobju po preiskavi, in sicer v drugem in tretjem četrtletju leta 2023 (glej Razpredelnico 1). Povprečne prodajne cene in proizvodni stroški vzorčenih proizvajalcev Unije so pokazali, da so se prodajne cene proizvajalcev Unije za razliko od prvih treh četrtletij obdobja preiskave od zadnjega četrtletja obdobja preiskave do tretjega četrtletja leta 2023 zaradi kitajskega uvoza znižale pod raven proizvodnih stroškov.

(97)

Poleg tega je primerjava podatkov o prodaji industrije Unije z izvoznimi cenami vzorčenih proizvajalcev izvoznikov za zadnje četrtletje leta 2022 pokazala, da so kitajske cene znatno nelojalno nižale prodajne cene Unije, in sicer za 8 %. Zato se industrija Unije ni soočala le z znatnim nelojalnim nižanjem prodajnih cen v obdobju preiskave kot celoti, ampak tudi ob koncu obdobja preiskave, ko se je pojavila grožnja škode.

(98)

Po dokončnem razkritju je združenje CPCIF trdilo, da Komisija ni utemeljila, zakaj je znižanje cen pripisala dampinškemu uvozu, zlasti glede na to, da je znižanje cen od četrtega četrtletja leta 2022 natančno odražalo znižanje stroškov domače industrije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 96, so se od zadnjega četrtletja obdobja preiskave do tretjega četrtletja leta 2023 prodajne cene proizvajalcev Unije zaradi kitajskega uvoza znižale pod raven proizvodnih stroškov. Čeprav so se prodajne cene industrije Unije morda nižale podobno hitro kot stroški proizvodnje, tak trend ne pojasnjuje, zakaj so prodajne cene ostale nižje od proizvodnih stroškov.

(99)

Združenje CPCIF je izpodbijalo ugotovitev Komisije iz začasne uredbe, da se je „kitajski uvoz v obravnavanem obdobju znatno povečal, ta trend pa se v obdobju po preiskavi ni ustavil ali obrnil“, pri čemer se je sklicevalo na znaten upad uvoza od junija 2023. Združenje CPCIF je ponovilo svojo trditev po dokončnem razkritju in dodalo, da je Komisija v nasprotju z začasno uredbo priznala, da se je trend povečevanja obsega po drugem četrtletju leta 2023 ustavil.

(100)

Zmanjšan obseg kitajskega uvoza od junija 2023 dalje je mogoče pojasniti z zastraševalnim učinkom te preiskave, kakor je navedeno v uvodni izjavi 68. To zmanjšanje obsega uvoza je začasno, ta trend pa bi se obrnil, če ukrepi ne bi bili uvedeni. Poleg tega ni razhajanj med ugotovitvami iz začasne uredbe (v kateri je proučen trend do vključno prvega četrtletja leta 2023) in dokončnimi ugotovitvami v tej uredbi, pri čemer je bilo ugotovljeno, da se je trend povečevanja obsega po drugem četrtletju leta 2023 ustavil. Zato je bila trditev združenja CPCIF zavrnjena.

(101)

Združenje CPCIF je nadalje trdilo, da podatki za obdobje po preiskavi iz začasne uredbe, zlasti pozitivni trend produktivnosti, obseg prodaje industrije Unije in dobičkonosnost v prvem četrtletju leta 2023 v primerjavi s četrtim četrtletjem leta 2022, niso pomenili dokazne podlage za trditev o grožnji škode zaradi kitajskega uvoza PET.

(102)

Medtem ko so kazalniki, ki jih je opisalo združenje CPCIF, pokazali pozitiven trend, je treba kazalnike obravnavati v širšem okviru in jih primerjati predvsem s stanjem v obdobju pred ugotovitvijo grožnje škode (glej uvodno izjavo 238 začasne uredbe). Taka analiza, nadalje podprta z dodatnimi podatki o dobičkonosnosti v drugem in tretjem četrtletju leta 2023 (glej Razpredelnico 1), je jasno pokazala, da je bila industrija Unije v občutljivem stanju, ki bi se lahko brez ukrepov takoj spremenilo v znatno škodo, ki bi ji bila povzročena.

(103)

Družba Svepol je trdila, da začasna uredba ni obravnavala učinka prehoda kitajskih proizvajalcev izvoznikov na pošiljke kosovnega tovora v obdobju preiskave, saj so po navedbah družbe Svepol zaradi povečanja stroškov pošiljanja v drugi polovici leta 2021 in v večjem delu obdobja preiskave uporabniki in uvozniki PET v Uniji prešli na pošiljke kosovnega tovora, ki so nadomestile standardni prevoz zabojnikov, s čimer se je povečal obseg uvoza iz LRK. Družba Svepol je trdila, da je bila konkurenčna prednost kitajskih pošiljk kosovnega tovora le začasna, saj je z normalizacijo stroškov prevoza zabojnikov izginila, kar se je najbolj očitno pokazalo z zmanjšanjem uvoza PET iz LRK v drugem četrtletju leta 2023 po zadnji pošiljki kosovnega tovora marca 2023 (12). Po dokončnem razkritju je združenje UNESDA trdilo tudi, da je bilo zaradi vrnitve stroškov prevoza na normalno raven in neuspešnosti uvoza v razsutem stanju neupravičeno domnevati, da obstaja verjetnost ponovnega povečanja uvoza iz Kitajske.

(104)

Čeprav se priznava, da se je velik del pošiljk PET iz LRK leta 2022 prevažal v plovilih za kosovni tovor, kot je navedeno v začasni uredbi (glej uvodno izjavo 228), so se stroški prevoza začeli normalizirati po vrhuncu, ki je trajal do sredine leta 2022. Kljub temu je bilo opaziti porast kitajskega uvoza vse do druge polovice leta 2023 (13), torej dolgo po tem, ko so se stroški pošiljanja vrnili na normalno raven, in po sprostitvi zadnje domnevne pošiljke kosovnega tovora. Komisija je tako ugotovila, da je kitajski uvoz tudi brez pošiljk kosovnega tovora v Unijo prispel v velikih količinah. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 68, je zmanjšanje obsega kitajskega uvoza proti koncu drugega četrtletja leta 2023 mogoče pojasniti z zastraševalnim učinkom te preiskave in ne s prehodom s pošiljk kosovnega tovora na običajne zabojnike. Četudi bi uporaba pošiljk kosovnega tovora sovpadala s povečanjem kitajskega uvoza v letu 2021 in v delu leta 2022, taka okoliščina ne bi mogla ovreči ocene Komisije iz začasne uredbe.

(105)

Združenje CPCIF je po začasnem razkritju trdilo, da ugotovitve za zadnje četrtletje leta 2022 v obdobju preiskave z jasnim trendom upadanja uvoza proti koncu obdobja preiskave niso kazale na „predvidljivo“ ali „neizbežno“ škodo oziroma na „bližajočo se“ grožnjo škode. Združenje CPCIF je nadalje trdilo, da grožnje škode ni mogoče pripisati kitajskemu uvozu, če se je pojavila v zadnjem četrtletju leta 2022. Poleg tega bi morala Komisija po mnenju združenja CPCIF ustrezno priznati in objektivno preučiti dejstvo, da je industrija Unije lahko znatno povečala svoj neto dobiček, prodajo in prodajne cene v celotnem obravnavanem obdobju, ko je bil kitajski uvoz znatno višji kot v četrtem četrtletju obdobja preiskave. Združenje CPCIF je po dokončnem razkritju ponovilo svoje stališče in napačno trdilo, da Komisija ni obravnavala tega argumenta, ki ga je združenje predložilo.

(106)

Prvič, ugotovitev v zvezi z ravnjo uvoza v zadnjem četrtletju leta 2022 pri določitvi grožnje škode ni bilo mogoče obravnavati ločeno. Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi 237 začasne uredbe, se je kitajski uvoz v celotnem obravnavanem obdobju znatno povečal, zmanjšanje uvoza v zadnjem četrtletju leta 2022 je sledilo stalnemu in strmemu povečanju dampinškega uvoza v prejšnjih četrtletjih, temu zmanjšanju pa je sledilo nadaljnje povečanje v prvem četrtletju po obdobju preiskave. Ta razvoj dogodkov, ki je bil ocenjen kot celota in v povezavi z zaviralnim učinkom dampinškega uvoza iz Kitajske na cene Unije proti koncu obdobja preiskave in v obdobju po preiskavi, je nakazoval spremembo okoliščin, ki je privedla do škodljivih razmer zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske, kar je bilo očitno mogoče predvideti in je bilo neizbežno.

(107)

Kot je navedeno v začasni uredbi, so se skoraj vsi kazalniki škode v zadnjem četrtletju leta 2022 začeli dramatično zmanjševati in te negativne razmere so se nadaljevale še v prvem četrtletju leta 2023, čeprav je industrija Unije delovala dobro do tretjega četrtletja leta 2022.

(108)

Nadaljnja preiskava v sklepni fazi je potrdila, da je industrija Unije še vedno oslabljena in da se je negativni trend pri proizvajalcih Unije, ugotovljen v začasni uredbi, nadaljeval v drugem in tretjem četrtletju leta 2023. Natančneje, prodajne cene in proizvodni stroški vzorčenih proizvajalcev Unije za navedeno obdobje kažejo, da je dampinški uvoza iz Kitajske v skladu s podatki iz konca obdobja preiskave in prvega četrtletja leta 2023 še naprej oviral dvig prodajnih cen Unije v drugem in tretjem četrtletju leta 2023. Prodajne cene proizvajalcev Unije so ostale pod ravnjo proizvodnih stroškov, izgube industrije Unije pa so se v drugem oziroma tretjem četrtletju leta 2023 nadaljevale na ravni –11 % oziroma –13 %.

(109)

Komisija je zato potrdila svoje sklepe o obstoju grožnje jasno predvidljive in neizbežne škode za industrijo Unije ob koncu obdobja preiskave, kot je navedeno v uvodnih izjavah 238 do 242 začasne uredbe.

(110)

Komisija je v svojih začasnih ugotovitvah učinke vseh znanih dejavnikov (uvoz pritožnikov in z njimi povezanih družb, povečana uporaba recikliranega PET s strani uporabnikov PET, uvoz iz tretjih držav, uspešnost izvoza industrije Unije, povečanje stroškov surovin in povišanje cen energije, povečanje naložbenih stroškov in želje strank pri nakupu) na položaj industrije Unije razlikovala in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza nanjo. Vendar je bilo ugotovljeno, da je bil učinek teh drugih dejavnikov na negativni razvoj industrije Unije omejen, če je sploh obstajal, in ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in grožnjo škode.

(111)

Po posodobitvi podatkov za obdobje po preiskavi v sklepni fazi preiskave četrtletni podatki v zvezi s proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami proizvajalcev Unije v drugem in tretjem četrtletju leta 2023 (navedeni v Razpredelnici 1) kažejo, da so bili proizvajalci Unije zaradi pritiska dampinškega uvoza iz Kitajske še naprej prisiljeni v prodajo po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov, kar podpira začasne ugotovitve Komisije. V zvezi s tem je družba Svepol v odgovoru na dokončno razkritje trdila, da ni pojasnjeno, kako se s spremembo uvoznih pogojev v obdobju med zadnjim četrtletjem leta 2022 in tretjim četrtletjem leta 2023 ni zmanjšal domnevni pritisk na proizvajalce Unije.

(112)

Kar zadeva najnovejše podatke o uvozu (za drugo in tretje četrtletje leta 2023) iz Kitajske in drugih tretjih držav, so proizvajalci Unije kljub zmanjšanju kitajskega uvoza v navedenem obdobju zaradi zastraševalnega učinka začetka te preiskave (glej uvodno izjavo 68) zaradi kitajskih proizvajalcev izvoznikov še vedno trpeli učinke nezmanjšanega oviranja dviga cen, s čimer je bilo proizvajalcem Unije preprečeno, da bi oblikovali cene, ki bi bile višje od njihovih proizvodnih stroškov.

(113)

Glede na navedeno in v skladu z oddelkom 6.1 začasne uredbe je Komisija potrdila svoj sklep, da je kitajski dampinški uvoz negativno vplival na položaj industrije Unije in povzročil grožnjo znatne škode za industrijo Unije, medtem ko drugi dejavniki take vzročne zveze niso mogli ublažiti.

(114)

Združenje CPCIF je trdilo, da Komisija ni dokazala vzročne zveze med dampinškim uvozom in grožnjo škode zaradi tega dampinškega uvoza. Po navedbah združenja CPCIF (in brez podrobne analize o tej točki) v začasni uredbi ni bilo smiselne analize, prav tako pa ni vsebovala zadostnih dokazov o elementu vzročne zveze, ki bi dokazoval, da so bili obseg uvoza oziroma ravni cen odgovorni za negativen učinek na industrijo Unije. Združenje CPCIF je ponovilo svojo trditev po dokončnem razkritju.

(115)

Komisija se je sklicevala na oddelek 6 začasne uredbe in navedla razloge za sklep, da je bila vzročna zveza dokazana v skladu z ustreznimi pravnimi standardi.

(116)

Družba Svepol je trdila, da Komisija ni dokazala pozitivne vzročne zveze med domnevno „nizkimi cenami kitajskega uvoza“ v zadnjem četrtletju leta 2022 in prvem četrtletju leta 2023 ter oviranjem dviga cen industrije Unije, ki je povzročilo znatno poslabšanje dobičkonosnosti industrije Unije v zadnjem četrtletju obdobja preiskave in privedlo do preostalih izgub v prvem četrtletju leta 2023. Družba Svepol je v svojem odgovoru na dokončno razkritje trdila, da Komisija ni pojasnila, kako so lahko proizvajalci Unije, ko je bil obseg uvoza na najvišji ravni in so bile uvozne cene nizke v prvih treh četrtletjih leta 2022, dosegli najboljše rezultate in preprečili oviranje dviga cen. Kljub analizi iz uvodne izjave 117 je združenje CPCIF v svojem odgovoru na dokončno razkritje trdilo tudi, da v analizi Komisije ni nikjer navedeno dejstvo, da so cene na trgu PET v Uniji še vedno pod pritiskom zaradi nadaljnjega šibkega povpraševanja.

(117)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 249 začasne uredbe, sta se raven proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obdobju preiskave znatno zmanjšali, in sicer takoj po obdobju, ko je prišlo do znatnega povečanja kitajskega uvoza. Medtem ko je industrija Unije v prvih treh četrtletjih obdobja preiskave lahko izravnala učinke naraščajočega obsega dampinškega uvoza iz Kitajske z ohranjanjem dobičkonosnih dejavnosti PET in razmeroma stabilnega obsega prodaje Unije, je bilo to mogoče pripisati povečanemu povpraševanju strank v prvi polovici obdobja preiskave. Vendar je takoj, ko sta se povpraševanje in obseg prodaje Unije začela zmanjševati in so se stopnje poslovanja Unije močno znižale, pritisk dampinškega uvoza iz Kitajske dosegel nevzdržne ravni in povzročil poslabšanje položaja proizvajalcev Unije ob koncu obdobja preiskave in v obdobju po preiskavi (glej uvodno izjavo 223 začasne uredbe), kar je odražalo znižanje prodajnih cen in negativno dobičkonosnost. Zato je bila pozitivna vzročna zveza med kitajskim uvozom in znatnim poslabšanjem položaja industrije Unije ustrezno ugotovljena, trditev družbe Svepol pa je bila zavrnjena.

(118)

Združenje CPCIF je trdilo, da se je Komisija pri določitvi grožnje škode oprla na svoje ugotovitve v zadnjem četrtletju leta 2022 in v obdobju po preiskavi, ki se razlikujejo od ugotovitev Komisije za obravnavano obdobje, v katerem škoda ni bila ugotovljena. Vendar se je po mnenju združenja CPCIF pri oceni učinkov kitajskega uvoza proizvajalcev Unije ta uvoz v oceni primerjal s splošnimi trendi uvoza v obravnavanem obdobju, namesto da bi se ocena posebej osredotočila na zadnje četrtletje leta 2022 in obdobje po preiskavi. Združenje CPCIF je ponovilo svojo trditev po dokončnem razkritju.

(119)

Trditev združenja CPCIF je bila zato zavrnjena. Prvič, kot izhaja iz oddelkov 5 in 6 začasne uredbe (zlasti uvodnih izjav 210, 212, 213, 222, 223, 230, 233, 244–247, 252, 255), je očitno, da je bila ugotovitev grožnje škode odvisna od preučitve trendov v obdobju preiskave s posebnim poudarkom na četrtletnih gibanjih. Hkrati je Komisija v skladu z uvodno izjavo 207 začasne uredbe pregledala tudi podatke za obravnavano obdobje, da bi bolje razumela položaj industrije Unije v daljšem obdobju, kar je privedlo do ugotovitve grožnje škode. Drugič, zlasti v zvezi z uvozom družb pritožnic iz LRK je Komisija v nasprotju s trditvijo združenja CPCIF, kot je navedena v uvodni izjavi 252 začasne uredbe, ocenila stanje v zvezi z obdobjem preiskave in četrtim četrtletjem leta 2022. Poleg tega, kot je navedeno v Razpredelnici 14 začasne uredbe in Razpredelnici 1 te uredbe, podatki za prvo četrtletje in drugo četrtletje leta 2023, ki so pokazali, da je uvoz industrije Unije predstavljal [10–20] % celotnega kitajskega uvoza, niso mogli zmanjšati vzročne zveze. Trditev združenja CPCIF je bila zato zavrnjena.

(120)

Po uvedbi začasnih ukrepov si je združenje CPCIF prizadevalo prikazati prehod z neobdelanega PET na reciklirani PET s primerjavo četrtletnih podatkov za obdobje od zadnjega četrtletja leta 2022 do prvega četrtletja leta 2023 za oba segmenta. Združenje CPCIF je to trditev ponovilo po dokončnem razkritju. Združenje UNESDA je ponovilo tudi svojo trditev glede zamenjave vPET z rPET, kar je povzročilo izgubo prodaje proizvajalcev vPET.

(121)

Prvič, Komisija se je sklicevala na sklepe iz uvodne izjave 254 začasne uredbe, ki so še vedno v veljavi. Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi 49, so bili podatki o proizvodnji rPET za prvo četrtletje leta 2023 posodobljeni ob upoštevanju najnovejših razpoložljivih podatkov svetovalne skupine Wood Mackenzie s prilagoditvijo podatkov o proizvodnji rPET navzdol. Tretjič, četudi se upoštevajo prvotni podatki, začasno povečanje proizvodnje rPET, ki je posledica prizadevanj EU za trajnostnost, ne more prepričljivo izpodbijati analize grožnje škode v tej zadevi ali zmanjšati vzročne zveze glede na velikost segmenta rPET industrije Unije in njegovega vpliva na gospodarske kazalnike v obravnavanem obdobju, v obdobju preiskave ali v obdobju po preiskavi. V vsakem primeru združenji CPCIF in UNESDA nista dokazali, kako bi začasno izravnavanje zmanjšanja proizvodnje vPET zaradi povečanja proizvodnje rPET v obdobju, v katerem je bila grožnja škode že ugotovljena, kakor koli vplivalo na vzročno zvezo v tej zadevi.

(122)

Družba Svepol je trdila, da je Komisija obseg in cene uvoza iz tretjih držav ocenila le za celotno obdobje preiskave, ne da bi analizirala stanje tega uvoza v smislu cen in obsega za zadnje četrtletje leta 2022 in prvo četrtletje leta 2023. Po mnenju družbe Svepol ni bilo razlogov za sklep, da uvoz iz tretjih držav ni zmanjšal vzročne zveze med uvozom iz LRK in grožnjo škode za industrijo Unije. Družba Svepol je v podporo tej trditvi navedla, da se je uvoz iz Turčije, Vietnama in Egipta v obdobju od četrtega četrtletja leta 2022 do prvega četrtletja leta 2023 povečeval in je bil v navedenem obdobju skupaj za 80 000 ton večji od uvoza iz LRK. Družba Svepol je ponovila svoje argumente po dokončnem razkritju in dodala, da bi morala Komisija upoštevati tudi podatke o uvozu iz tretjih držav za drugo in tretje četrtletje leta 2023. Podobno bi morala Komisija po mnenju združenja CPCIF v svoji oceni uvoza iz tretjih držav upoštevati podatke o uvozu za zadnje četrtletje leta 2022 in za obdobje po preiskavi. Združenje CPCIF se je v svoji analizi sklicevalo na znaten porast uvoza iz Egipta v letu 2023 in nedavne podatke o uvozu (junij–september 2023), ki kažejo, da sta obseg in stopnja povečanja uvoza iz različnih drugih tretjih držav znatno presegla obseg in stopnjo povečanja uvoza iz LRK. Združenje CPCIF je ponovilo svojo trditev po dokončnem razkritju. Združenje UNESDA je po dokončnem razkritju trdilo tudi, da so imele leta 2023 štiri glavne države dobaviteljice (Indonezija, Pakistan, Vietnam in Oman), ki so predstavljale 29,5 % uvoza Unije, uvozne cene nižje od cene uvoza iz Kitajske (ki je predstavljal 19,7 % uvoza v Unijo). Zato po mnenju združenja UNESDA ravni cen industrije Unije ni bilo mogoče pripisati Kitajski.

(123)

V okviru ugotavljanja grožnje škode je treba uvoz iz velikih držav izvoznic, z izjemo LRK, oceniti ne le za obdobje preiskave kot celoto, ampak tudi na bolj razčlenjeni ravni in za vsako četrtletje posebej med obdobjem preiskave in po njem.

(124)

Glede na navedeno so bile cene tega uvoza iz tretjih držav v obdobju prvih treh četrtletij leta 2022 znatno višje od cen uvoza s poreklom iz LRK, kar je privedlo do ugotovitve grožnje škode in oviranja dviga cen industrije Unije. Poleg tega se noben uvoz iz teh „drugih tretjih držav“ ni prodajal po cenah, ki bi bile nižje od cen Unije v tretjem četrtletju, tj. neposredno pred znatnim poslabšanjem položaja industrije Unije. Čeprav so bili tržni deleži tega uvoza v obdobju od leta 2022 do prvega četrtletja leta 2023 razmeroma stabilni, se je tržni delež kitajskega uvoza brez uvoza industrije Unije iz Kitajske v prvem četrtletju leta 2023 povečal na [12–13] % (v primerjavi s [4,5–5,5] % v prvem četrtletju leta 2022 ali zadnjem četrtletju leta 2022), ko je bila grožnja škode že prisotna. Zato je bilo ob upoštevanju ravni cen in stabilnosti tržnih deležev uvoza iz drugih tretjih držav v obdobju od leta 2022 do prvega četrtletja leta 2023 v primerjavi s kitajskim uvozom ugotovljeno, da uvoz iz tretjih držav (Turčije, Egipta in Vietnama) ni mogel zmanjšati vzročne zveze med kitajskim dampinškim uvozom in grožnjo škode za industrijo Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 259 začasne uredbe. Kar zadeva analizo najnovejših podatkov o uvozu, ki sta jo izvedli združenji CPCIF in UNESDA, so bili zaradi zastraševalnega učinka začetka te preiskave (glej uvodno izjavo 68 te uredbe) analiza takih najnovejših podatkov, primerjava s kitajskimi podatki o uvozu v Unijo in učinek na cene Unije nereprezentativni. Zato so bile trditve družbe Svepol ter združenj CPCIF in UNESDA zavrnjene.

(125)

Združenje CPCIF je trdilo, da Komisija ni predložila četrtletnih podatkov o proizvodnih stroških industrije Unije v celotnem obdobju preiskave in v obdobju po preiskavi, zato je bila analiza vzročne zveze v zvezi s tem špekulativna in ni vsebovala pozitivnih dokazov. Poleg tega je združenje CPCIF trdilo, da so se pred zadnjim četrtletjem leta 2022 proizvodni stroški za PET izjemno povečali, zaradi česar proizvajalci Unije niso mogli uskladiti svojih prodajnih cen, zlasti glede na sočasno zmanjšanje povpraševanja. Združenje CPCIF se je v podporo svoji trditvi sklicevalo na nenadno in izredno povišanje cen električne energije, plina in prečiščene tereftalne kisline (PTA) septembra 2022.

(126)

Prvič, četrtletni podatki v zvezi s proizvodnimi stroški proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in obdobju po preiskavi, navedeni v razpredelnicah 1 in 2, so podprli ugotovitve Komisije iz uvodne izjave 265 začasne uredbe. Četrtletna analiza je pokazala, da so proizvajalci Unije, čeprav so se stroški proizvodnje v drugem in tretjem četrtletju leta 2022 povečali skoraj na ravni iz četrtega četrtletja, v tem obdobju (drugo in tretje četrtletje leta 2022) lahko določili prodajne cene, ki so bile precej višje od ravni njihovih proizvodnih stroškov. Vendar so bili proizvajalci Unije v zadnjem četrtletju leta 2022 in v prvem, drugem in tretjem četrtletju leta 2023 zaradi pritiska dampinškega uvoza iz Kitajske prisiljeni prodajati po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov. Trditev združenja CPCIF, da je prišlo do nenadnega in opaznega povišanja cen surovin in energije tik pred začetkom zadnjega četrtletja leta 2022 ali na začetku tega četrtletja, ni bila podprta s preverjenimi podatki o proizvodnih stroških. Proizvodni stroški industrije Unije se med tretjim in četrtim četrtletjem leta 2022 skoraj niso spremenili (4-odstotno povečanje), zaradi česar je trditev združenja CPCIF neprepričljiva.

(127)

Sklepi iz uvodnih izjav 270 in 271 začasne uredbe se zato potrdijo.

(128)

Družba Svepol je ob sklicevanju na uvodno izjavo 163 začasne uredbe in prilagoditev cene CIF izvoznikov za stroške po uvozu na Komisijo naslovila vprašanje, zakaj njeni stroški po uvozu v tej preiskavi niso bili reprezentativni. Ugotovljeno je bilo, da je družba Svepol kot stroške po uvozu prijavila PSU-stroške družbe in stroške prevoza strankam, ki so nastali po carinjenju. Vendar nobene kategorije stroškov, ki jih je navedla družba Svepol, ni mogoče šteti za stroške, za katere se opravi prilagoditev v okviru izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode.

(129)

Družba PET Europe je menila, da je uporaba minimalnega ciljnega dobička nerazumna, in je ponovila svojo trditev po dokončnem razkritju. Čeprav je uporabljeni 6-odstotni ciljni dobiček zakonski minimum, kot je navedeno v uvodni izjavi 275 začasne uredbe, po mnenju družbe PET Europe ni odražal potreb industrije Unije, ki je kapitalsko intenzivna. Pritožnik se je skliceval na objave spletišča CSI Market tracker, na podlagi katerih je dobičkonosnost v kemijskem sektorju znašala 14,73 % (stopnja pred obdavčitvijo), in opozoril, da je Komisija za konstruiranje normalne vrednosti v tej zadevi uporabila 14,84-odstotno stopnjo dobička. Družba PET Europe je nato sklenila, da je za namene te preiskave primerna vsaj 14-odstotna ciljna stopnja dobička.

(130)

Prvič, PET se šteje za primarni proizvod, na kar opozarjajo tudi drugi ukrepi, ki zajemajo uvoz tega izdelka (glej uvodno izjavo 170 Uredbe (EU) 2019/1286 (14)), in proizvajalci Unije običajno dosežejo dobičkonosnost, ki je pod zakonskim minimumom. To je bilo razvidno iz podatkov iz prvih dveh let obravnavanega obdobja (2,9 % leta 2019 in 0,3 % leta 2020) ter iz pretekle preiskave, v kateri je dobičkonosnost industrije Unije leta 2017 dosegla 3 % oziroma 3,7 % v obdobju od aprila 2017 do marca 2018 (glej uvodno izjavo 160 Uredbe (EU) 2019/1286). Poleg tega so se podatki o dobičkonosnosti, ki jih je zagotovilo spletišče CSI Market tracker, nanašali na sektor kemijske proizvodnje in ne na sektor industrije plastike in gume, za katerega je dobičkonosnost za tretje četrtletje leta 2023 znašala 5,13 % (obdobje, ki ga navaja družba PET Europe). Nazadnje, stopnja dobička, uporabljena za konstruiranje normalne vrednosti, se je nanašala na dobiček, ustvarjen v reprezentativni državi, opredeljeni v členu 2(6a) osnovne uredbe, ki ga ni mogoče uporabiti kot referenčno vrednost za ciljni dobiček proizvajalcev industrije Unije. Glede na navedeno je bila trditev družbe PET Europe zavrnjena.

(131)

Komisija je v skladu s členom 9(4), tretji pododstavek, osnovne uredbe in glede na to, da v obdobju pred razkritjem ni registrirala uvoza, analizirala razvoj obsega uvoza, da bi ugotovila, ali je v obdobju pred razkritjem prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza, ki je predmet preiskave, in tako upoštevala dodatno škodo, ki izhaja iz takega povečanja, pri ugotavljanju stopnje škode.

(132)

Na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Surveillance 3 je bil obseg uvoza iz PRC v štiritedenskem obdobju pred razkritjem za 42 % manjši od obsega uvoza v istem štiritedenskem obdobju v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da v obdobju pred razkritjem ni obstajala znatna rast uvoza, ki je predmet preiskave.

(133)

Komisija v zvezi s tem posledično ni prilagodila stopnje odprave škode, zato se uvodna izjava 279 začasne uredbe potrdi, ker ni bilo pripomb.

(134)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(135)

Poleg ocene iz začasne uredbe je treba opozoriti, da je po obdobju preiskave leta 2023 več proizvajalcev Unije začasno zmanjšalo ali v celoti ustavilo svojo proizvodnjo kot odziv na težke razmere, ki jih je povzročil dampinški uvoz. Zato brez ukrepov ne bi bil resno ogrožen le obstoj industrije PET v Uniji, temveč bi bila ogrožena tudi stabilnost dobave PET za uporabnike PET.

(136)

Pripomb v zvezi z interesom industrije Unije ni bilo, zato je bil sklep iz uvodne izjave 284 začasne uredbe potrjen.

(137)

Uporabniki so v svojem odgovoru na začasno razkritje ponovili, da je treba pri analizi interesa Unije upoštevati naslednja dejstva: (i) PET kot odstotek proizvodnih stroškov je znašal od 30 % do 60 % za proizvajalce ustekleničene vode in od 14 % do 30 % za proizvajalce brezalkoholnih pijač, kar pomeni velik vpliv na poslovanje in dobičkonosnost uporabnikov, (ii) zahteve, ki izhajajo iz direktive o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo, tj. pritrjeni pokrovčki od julija 2024 dalje in vključitev 25 odstotnega deleža rPET v plastenke za pijačo od leta 2025, ki naj bi se povečal na 30 % do leta 2030 dalje) ter iz uredbe o embalaži in odpadni embalaži, povezane z višjimi stroški rPET, saj cena rPET sledi ceni vPET, vendar je bistveno višja, in (iii) dejstvo, da je rast industrije rPET zaščitena pred konkurenco PET iz LRK zaradi obstoječega in prihodnjega regulativnega okvira, kot so direktiva o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo in odobritve agencije EFSA (15) za rPET, ki je primeren za živila. Združenje UNESDA je v odgovoru na dokončno razkritje trdilo, da bi imela uvedba protidampinških dajatev za uvoz PET iz Kitajske odvračilni učinek, pri čemer se je sklicevalo na uvedbo 6,5-odstotne tarife po načelu države z največjimi ugodnostmi za Indijo leta 2022, zaradi katere se je indijski uvoz PET leta 2023 ustavil.

(138)

Komisija je priznala, da je PET največja stroškovna komponenta za uporabnike PET. Vendar so v skladu z uvodno izjavo 294 začasne uredbe uvedene dajatve določene na ravni, ki bo uporabnikom in uvoznikom omogočila, da še naprej uvažajo PET iz LRK po razumnih cenah. Ker so dajatve določene zgolj na 6,6 %, raven dajatev ne bi smela imeti odvračilnega učinka ali bistveno vplivati na izvajanje in doseganje trajnostnih ciljev ter bi jo lahko prevzeli uporabniki, ki želijo še naprej pridobivati material iz LRK, čeprav PET predstavlja od 14 do 60 % proizvodnih stroškov uporabnikov. Poleg tega je mogoče zagotoviti oskrbo od drugih proizvajalcev, kot so industrija Unije in druge tretje države, kot so Turčija, Vietnam in Egipt. Glede primerjave združenja UNESDA z uvedbo tarife po načelu države z največjimi ugodnostmi za indijski uvoz, ki je povzročila prenehanje uvoza v Unijo, je bilo ugotovljeno, da je za kitajski uvoz PET že pred to preiskavo veljala 6,5-odstotna skupna carinska dajatev, kar mu ni preprečilo pridobitve znatnega tržnega deleža v Uniji.

(139)

Komisija tudi ni izpodbijala dejstva, da uporabniki PET nižje v dobavni verigi delujejo v zahtevnem regulativnem in makroekonomskem okolju ter morajo izvajati dodatne naložbe ali nositi dodatne stroške za izpolnjevanje in izvajanje zahtev, med drugim v zvezi z direktivo o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo in uredbo o embalaži in odpadni embalaži. Vendar obstoj teh regulativnih zahtev, podobno kot drugi dejavniki, ki vplivajo na stroške PET (npr. cena surovin ali pritisk kupcev), ne bi mogel ogroziti enakih konkurenčnih pogojev v proizvodnem sektorju PET industrije Unije, zlasti če se škodljivi učinek protidampinških dajatev za odpravo škodljivega dampinga na uporabnika šteje za manj pomembnega.

(140)

Čeprav se segment rPET povečuje, tudi zaradi zakonsko predpisanih zahtev Unije glede trajnostnosti, pa ta segment zagotovo ni bil zaščiten pred nelojalno kitajsko konkurenco. Regulativni okvir ni preprečil vstopa dampinškega rPET iz Kitajske v Unijo. Ravno nasprotno, agenda za trajnostnost bi le spodbudila pritok kitajskega rPET, kitajskim izvoznikom pa ne bi bilo preprečeno, da zahtevajo (in tudi pridobijo) regulativne odobritve agencije EFSA.

(141)

Poleg tega so uporabniki poudarili, da bo uvedba protidampinških dajatev v tej zadevi negativno vplivala na konkurenčne pogoje, saj na strani dobavitelja na trgu prevladuje proizvajalec Unije Indorama, ukrepi pa bi odvrnili edino veliko tretjo državo, v kateri družba Indorama ne prevladuje. Združenje UNESDA je ponovilo argument po dokončnem razkritju in dodalo, da bo učinek protidampinških ukrepov na cene večji zaradi oligopola tržne strukture. Družba Svepol je v svojem odgovoru na končno razkritje trdila tudi, da bi uvedba protidampinških dajatev poleg skupne carinske dajatve kitajskim izvoznikom ovirala dostop do trga Unije, zlasti zaradi poceni uvoza iz drugih tretjih držav.

(142)

Prvič, kitajskemu uvozu po poštenih cenah ne bo preprečen vstop v Unijo. Drugič, industrija PET v Uniji obsega vsaj osem neodvisnih gospodarskih subjektov, vključenih v proizvodnjo vPET, in več kot petdeset proizvajalcev rPET, ki jih v nasprotju s trditvijo združenja UNESDA ni mogoče šteti za oligopolno tržno strukturo. Čeprav ima družba Indorama lahko močno vlogo na trgu Unije in na svetovnem trgu PET, velike države izvoznice, kot so Vietnam, Južna Koreja ali Turčija in njihovi proizvajalci predstavljajo zdravo konkurenco subjektom družbe Indorama. Poleg tega uporabniki niso predložili nobenih utemeljenih dokazov, da navedene države ne bi mogle zadostiti povpraševanju uporabnikov in uvoznikov Unije.

(143)

Družba Svepol je v odgovoru na dokončno razkritje trdila, da alternativni izvozni trgi ne bi mogli izvajati konkurenčnega pritiska na prevladujoči položaj družbe Indorama na trgu v Uniji. Podobno je združenje UNESDA trdilo, da uvoz iz Vietnama in Koreje ne bi zadostoval za preprečevanje nastajanja koncentracije na trgu. Trditve niso bile podprte z nobenimi dejstvi, zlasti glede na statistične podatke o uvozu za leto 2023, ki na primer kažejo, da je bil uvoz iz Vietnama v Unijo za 5 odstotnih točk večji od uvoza iz Turčije (tj. trga, na katerem je prisotna tudi družba Indorama, vendar ne izključno) in za 5,6 odstotne točke večji od uvoza iz Egipta (tj. trga, na katerem prevladuje družba Indorama). Navedeni statistični podatki jasno dokazujejo zdravo konkurenco, ki jo alternativni izvozni trgi predstavljajo družbi Indorama. Zato je bilo argument družbe Svepol treba zavrniti.

(144)

Uporabniki so poleg tega navedli zaposlovanje v sektorju pijač kot enega od ključnih elementov, ki jih je treba upoštevati, in to stališče ponovili v svojem odgovoru na dokončno razkritje. Industrija uporabnikov je trdila, da je v ranljivem položaju iz naslednjih razlogov: (i) na stopnjo zaposlenosti je vplivalo znatno povišanje stroškov v letu 2022, (ii) cena PET se je podvojila v primerjavi z vsemi drugimi stroški in (iii) prodajne cene (izdelkov v embalaži iz PET) stagnirajo. Poseben poudarek je bil namenjen MSP, ki predstavljajo 95 % sektorja ustekleničene vode, ki je predstavljal 37 % porabe PET, primernega za živila, pri čemer so MSP bolj občutljiva na inflacijo in se soočajo z višjim deležem stroškov PET v skupnih stroških proizvodnje. Družba Svepol je trdila tudi, da bi uvedba protidampinških dajatev povzročila katastrofalne posledice za industrijo Unije nižje v verigi, kar bi ogrozilo na tisoče delovnih mest v Uniji, in potrošnike EU, saj bi to privedlo do povišanja cen ustekleničenih pijač v času krize življenjskih stroškov in visoke inflacije, medtem ko se položaj proizvajalcev PET po sprejetju protidampinških ukrepov verjetno ne bi izboljšal, glede na to, da se je dobičkonosnost proizvajalcev Unije kljub zelo majhnemu kitajskemu uvozu še naprej zmanjševala. Družba Svepol je v odgovoru na dokončno razkritje trdila, da Komisija ni pojasnila, zakaj pripisuje večjo težo razmeroma majhnemu številu delovnih mest v industriji PET v Uniji, hkrati pa zavrača tveganje za 300 000 delovnih mest v uporabniški industriji Unije.

(145)

Škodljivi učinek protidampinških dajatev na zaposlovanje v industriji pijač se je iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 138, štel za manj pomembnega. Majhno in neizmerljivo tveganje za zaposlovanje v uporabniški industriji ne bi moglo prevladati nad interesom za odpravo specifičnega škodljivega dampinga, ugotovljenega na trgu proizvodnega sektorja PET. Kar zadeva interes potrošnikov Unije, sicer ni bilo sporno, da se soočajo z inflacijo in višjimi življenjskimi stroški, vendar pa je težko razumeti, kako bi ti potrošniki občutili učinek protidampinških dajatev bodisi v primeru, ko se cena surovin za embalažo PET zniža, bodisi v primeru, ko uporabniki, kakor zatrjujejo, ne morejo prenesti povišanja cen, vključno s hipotetičnim povišanjem zaradi uvedbe protidampinških dajatev, na kupce, kot so maloprodajne verige.

(146)

Uporabniki so trdili tudi, da je bila raven dobičkonosnosti proizvajalcev vPET znatno višja od ravni dobičkonosnosti uporabnikov. Združenje UNESDA je ponovilo argument po dokončnem razkritju in s sklicevanjem na obdobje med letoma 2019 in 2022. Vendar ta trditev ni bila utemeljena, kar zadeva konec obdobja preiskave in obdobje po preiskavi, ter je ni bilo mogoče sprejeti v okviru trenutnega položaja proizvajalcev Unije, ki ustvarjajo izgubo.

(147)

Uporabniki so kot enega od elementov, ki jih je treba oceniti v okviru analize interesa Unije, navedli tudi težave in motnje pri dobavi PET, ki so ga v obravnavanem obdobju zagotavljali proizvajalci PET v Uniji. Po dokončnem razkritju je združenje UNESDA trdilo, da se motnje nanašajo na oligopolno strukturo trga. Komisija je ugotovila, da sta stabilnost industrije PET v Uniji in uvoz iz tretjih držav po poštenih cenah ključna za zagotavljanje stabilne dobave za uporabniško industrijo in za ublažitev učinkov morebitnih prihodnjih primerov višje sile ali drugih težav z dobavo PET. Poleg tega industrija PET v Uniji obsega vsaj osem neodvisnih gospodarskih subjektov, vključenih v proizvodnjo vPET, in več kot petdeset proizvajalcev rPET, ki jih v nasprotju s trditvijo združenja UNESDA ni mogoče šteti za oligopolno tržno strukturo.

(148)

Uporabniki so opozorili tudi na nezmožnost prenosa doslej največjega povišanja cen PET na svoje stranke in na negativni vpliv na njihovo že tako nizko ali celo negativno dobičkonosnost, ki je bila prepletena s pritiskom, da bi se izognili nadaljnji inflaciji v sektorju potrošniškega blaga. Po dokončnem razkritju je združenje UNESDA trdilo, da bodo protidampinški ukrepi privedli do zvišanja cen vPET in rPET v Uniji ter povečanja uvoza vPET, pri katerem prevladuje družba Indorama.

(149)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 291 začasne uredbe, za uporabnike PET obstajajo alternativni viri dobave. Čeprav bi se lahko cena PET v Uniji povečala zaradi protidampinških ukrepov, obstajajo mnogi drugi dejavniki, ki zelo vplivajo na razvoj cene PET, kot so na primer nihanje cene surove nafte, ki je osnova za ceno prečiščene tereftalne kisline, glavne surovine za PET, cena javnih storitev ali zmanjševanje zalog PET. Kot je bilo ugotovljeno v tej zadevi, so cene PET nihale v obe smeri, pri čemer so bile cene PET v letu 2023 vsaj 15 % do 30 % nižje od cen v letu 2022. Glede na ta nihanja in sedanjo ceno PET je bilo treba to trditev zavrniti.

(150)

Zgornja analiza različnih elementov, ki vplivajo na uporabniško industrijo, je obravnavala pomisleke uporabniške industrije in drugih zainteresiranih strani glede morebitne dvoumnosti, nejasnosti ali izpustitve nekaterih dejstev v začasni uredbi.

(151)

Po mnenju družbe Svepol bi morala Komisija pred sprejetjem kakršnih koli dokončnih ukrepov upoštevati pripombe o interesu Unije, ki so jih predložile zainteresirane strani. Družba Svepol je dodala tudi, da je Komisija v uvodnih izjavah 288 in 291 začasne uredbe napačno navedla, da smola PET predstavlja 15 % končnih stroškov predoblike.

(152)

Prvič, kar zadeva uvodni izjavi 288 in 291 začasne uredbe, se je Komisija sklicevala na informacije, ki izhajajo neposredno iz pripomb združenja uporabnikov UNESDA. Drugič, Komisija je ustrezno obravnavala vse pripombe zainteresiranih strani v tej uredbi in začasni uredbi, pri čemer je poudarila raznolike vidike interesov različnih zainteresiranih strani ter prišla do jasnega in utemeljenega sklepa, ki je enak sklepu iz uvodnih izjav 294 do 297 začasne uredbe.

(153)

Sklepi iz uvodnih izjav od 294 do 297 začasne uredbe so bili zato potrjeni.

(154)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(155)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(156)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med navedeno preiskavo. Te stopnje dajatve tako veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno omenjena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi subjekti, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(157)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (16). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(158)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatve so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(159)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole, pri čemer lahko tako kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovijo, da je poznejša uporaba stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(160)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatve, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko štelo za spremembo v vzorcu trgovanja, nastalo zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava o izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(161)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(162)

Proizvajalci izvozniki, ki v obdobju preiskave zadevnega izdelka niso izvažali v Unijo, bi morali imeti možnost od Komisije zahtevati, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo, (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki ga je izvažal, in (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(163)

Glede na ugotovitve v tej zadevi in glede na to, da ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, da bi se v odsotnosti začasnih ukrepov grožnja škode razvila v znatno škodo, Komisija meni, da bi bilo treba v skladu s členom 10(2) osnovne uredbe sprostiti zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo.

(164)

V skladu s členom 109 Uredbe 2018/1046 (17) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(165)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja o ukrepih iz te uredbe –