(1)

V členu 6 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je določeno,, da je treba sprejeti ohranitvene ukrepe ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, kar vključuje, kadar je ustrezno, priporočila, ki jih pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), in mnenja svetovalnih svetov.

(2)

Svet mora sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s temi ribolovnimi možnostmi. V členu 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno, da se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP), kot je določena v členu 2(2) navedene uredbe. Na podlagi člena 16(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti državam članicam dodelijo tako, da zagotavljajo relativno stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež rib ali ribištvo.

(3)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba torej celotne dovoljene ulove (TAC) določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, pri čemer bi bilo treba upoštevati biološke in socialno-ekonomske vidike ob zagotavljanju pravične obravnave med ribiškimi sektorji ter upoštevati mnenja, izražena med posvetovanjem z deležniki.

(4)

Uredba (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je vzpostavila večletni načrt za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju. Cilj tega načrta je doseči in ohraniti največji trajnostni donos za ciljne staleže in zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

(5)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2019/1022 bi bilo treba ribolovne možnosti za staleže iz člena 1 navedene uredbe določiti tako, da se postopoma, po možnosti do leta 2020 in najpozneje do 1. januarja 2025, doseže ribolovna umrljivost na ravni največjega trajnostnega donosa. Ribolovne možnosti bi morale biti izražene kot največji dovoljeni ribolovni napor za plovila z vlečnimi mrežami in plovila s parangali in določene v skladu z ureditvijo ribolovnega napora iz člena 7 Uredbe (EU) 2019/1022 ter kot največje omejitve ulova za rdeče-modro kozico (Aristeus antennatus) in orjaško rdečo kozico (Aristaeomorpha foliacea) v globokih vodah v skladu z znanstvenim mnenjem in členom 7(3), točka (b), navedene uredbe.

(6)

STECF je v svojem mnenju navedel, da so za doseganje ciljev največjega trajnostnega donosa za vse staleže rib v zahodnem Sredozemskem morju v letu 2025 potrebni nadaljnji ukrepi in da je v zvezi s plovili z vlečnimi mrežami potrebno znatno zmanjšanje ribolovne umrljivosti. Na podlagi tega mnenja bi bilo treba največji dovoljeni ribolovni napor za plovila z vlečnimi mrežami v zahodnem Sredozemskem morju za leto 2024 zmanjšati za 9,5 % v primerjavi z referenčno vrednostjo med letoma 2015 in 2017, kar se odšteje od največjega dovoljenega ribolovnega napora, določenega za leto 2023 z Uredbo Sveta (EU) 2023/195 (3).

(7)

STECF je leta 2023 v svojem mnenju navedel, da parangali vplivajo na drstnice, glede na to, da parangali na geografskih podobmočjih Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) 1, 2, 5, 6 in 7 predstavljajo 7 % iztovorjenega ulova osliča, na geografskem podobmočju 10 13 % skupnega iztovorjenega ulova ter 6 % na geografskih podobmočjih 8, 9, 10 in 11. Leta 2023 je STECF gv mnenju navedel tudi, da je biomasa drstitvenega staleža osliča na geografskih podobmočjih 1, 5, 6 in 7 ter na geografskih podobmočjih 8, 9, 10 in 11 še vedno pod mejno referenčno točko ohranitve (BLIM), v smislu člena 2(10) Uredbe (EU) 2019/1022, pa tudi da bi bilo treba ulov zmanjšati za vsaj 89 % na geografskih podobmočjih 1, 5, 6 in 7 ter za 40 % na geografskih fcmdovoljeni ribolovni napor plovil s parangali za leto 2024 ohraniti na istih ravneh, kot so bile določene za leto 2023 z Uredbo (EU) 2023/195 na podlagi člena 7(5) Uredbe (EU) 2019/1022.

(8)

STEFC je leta 2023 v svojem mnenju navedel, da ribolovna umrljivost rdeče-modrih kozic na geografskih podobmočjih 1, 2, 5, 6 in 7 ostaja precej pod trajnostnimi ravnmi in da so zato potrebni nadaljnji ukrepi upravljanja. Navedel je zlasti, da bi bilo treba ulov v povprečju zmanjšati za 58 %, oziroma natančneje 56 % na geografskih podobmočjih 1 in 2, 59 % na geografskem podobmočju 5 in 61 % na geografskih podobmočjih 6 in 7, da bi FMSY dosegli do leta 2024. V skladu s členom 7(3), točka (b), Uredbe (EU) 2019/1022 bi bilo zato primerno dopolniti ureditev ribolovnega napora z največjimi omejitvami ulova. Največje omejitve ulova za rdeče-modro kozico na geografskih podobmočjih 1, 2, 5, 6 in 7 bi bilo treba zmanjšati za 5 % v primerjavi z ribolovnimi možnostmi, določenimi za leto 2023 z Uredbo (EU) 2023/195.

(9)

STEFC je leta 2023 v svojem mnenju navedel, da so za rdeče-modro kozico na geografskih podobmočjih 8, 9, 10 in 11 potrebni in priporočeni nadaljnji ukrepi upravljanja, da bi skupni ulov zmanjšali za 39 %. Zato bi bilo primerno, da se ureditev ribolovnega napora dopolni z največjimi omejitvami ulova. Največje omejitve ulova za rdeče-modro kozico na geografskih podobmočjih 8, 9, 10 in 11 bi bilo treba zmanjšati za 3 % v primerjavi z ribolovnimi možnostmi, določenimi za leto 2023 z Uredbo (EU) 2023/195.

(10)

STEFC je leta 2023 v svojem mnenju navedel, da so za orjaško rdečo kozico na geografskih podobmočjih 8, 9, 10 in 11 potrebni in priporočeni nadaljnji ukrepi upravljanja, da bi skupni ulov zmanjšali za 31 %. Zato bi bilo primerno, da se ureditev ribolovnega napora dopolni z največjimi omejitvami ulova. Največje omejitve ulova za orjaško rdečo kozico na geografskih podobmočjih 8, 9, 10 in 11 bi bilo treba zmanjšati za 3 % v primerjavi z ribolovnimi možnostmi, določenimi za leto 2023 z Uredbo (EU) 2023/195.

(11)

GFCM je na 43. letnem zasedanju leta 2019 sprejela Priporočilo GFCM/43/2019/5 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostni pridneni ribolov v Jadranskem morju (geografski podobmočji GFCM 17 in 18), s katerim sta bili za nekatere pridnene staleže za obdobje 2020–2026 uvedeni ureditev ribolovnega napora in zgornja meja zmogljivosti flote. Tiste ukrepe, ki se nanašajo na leto 2024, bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(12)

GFCM je na 46. letnem zasedanju leta 2023 sprejela Priporočilo GFCM/46/2023/6 o izvajanju ureditve ribolovnega napora za ključne pridnene staleže v Jadranskem morju v letu 2024 (geografski podobmočji 17 in 18), izhajajoč iz Priporočila GFCM/43/2019/5. Priporočilo GFCM/46/2023/6 določa zmanjšanje ureditve ribolovnega napora za plovila z vlečno mrežo s širilkami za 4 % in ohranitev ravni napora, kot je bila določena za leto 2023, za plovila z vlečno mrežo z gredjo. Za izvedbo navedenih ukrepov v pravu Unije bi bilo zato treba od največjega dovoljenega ribolovnega napora za plovila z vlečno mrežo s širilkami, določenega za leto 2023 z Uredbo Sveta (EU) 2023/195, odšteti 4 %, največji dovoljeni ribolovni napor za plovila z vlečno mrežo z gredjo pa ohraniti na ravneh iz leta 2023.

(13)

GFCM je na 44. letnem zasedanju leta 2021 sprejela Priporočilo GFCM/44/2021/20 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje malih pelagičnih staležev v Jadranskem morju (geografski podobmočji GFCM 17 in 18), s katerim sta bili za obdobje 2022–2029 uvedeni najvišja raven ulova in zadevna zgornja meja zmogljivosti flote za plovila z zaporno plavarico in plovila z vlečnimi mrežami, z odstopanjem za nacionalne flote z manj kot 10 plovili z zaporno plavarico ali plovili z vlečnimi mrežami, ki dejavno lovijo male pelagične vrste. Te ukrepe, ki se nanašajo na leto 2024, bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(14)

GFCM je na 46. letnem zasedanju leta 2023 sprejela Priporočilo GFCM/46/2023/5 o podaljšanju prehodne ribolovne ureditve in določitvi omejitve ulova za male pelagične staleže v Jadranskem morju v letu 2024 (geografski podobmočji 17 in 18), izhajajoč iz Priporočila GFCM/44/2021/20. Priporočilo GFCM/46/2023/5 določa zmanjšanje ulova malih pelagičnih vrst za 5 % za sardona in 9 % za sardele v primerjavi z ravnmi iz leta 2023. Za izvedbo navedenih ukrepov v pravu Unije bi bilo zato treba od največje ravni ulova, določene za leto 2023 z Uredbo (EU) 2023/195, odšteti 5 % za sardona in 9 % za sardele.

(15)

Ob upoštevanju posebnosti slovenske flote in njenega zanemarljivega vpliva na staleže malih pelagičnih in pridnenih vrst ter v skladu z odstavkom 33 Priporočila GFCM/44/2021/20 in odstavkom 13 Priporočila GFCM/43/2019/5 je primerno ohraniti obstoječe ribolovne vzorce ter slovenski floti omogočiti dostop do minimalne količine malih pelagičnih vrst in dodelitve minimalnega napora za pridnene staleže.

(16)

GFCM je na 46. letnem zasedanju leta 2023 sprejela Priporočilo GFCM/46/2023/16 o dolgoročnem načrtu upravljanja za jegulje. To priporočilo za leto 2024 ohranja obstoječe prehodne ukrepe, šestmesečno obdobje prepovedi ribolova in prepoved rekreacijskega ribolova. Poleg tega to priporočilo določa, da morajo pogodbenice izvesti dodatne ukrepe za zmanjšanje ribolovne umrljivosti steklene jegulje za vsaj 30 % v letu 2024 v primerjavi z referenčnim obdobjem 2019–2021. Ti ukrepi bi se v skladu z navedenim priporočilom morali uporabljati za vse morske vode Sredozemskega morja, za sladke vode in za brakične vode, kot so estuariji, obalne lagune in somornice. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(17)

GFCM je na 46. letnem zasedanju leta 2023 sprejela Priporočilo GFCM/46/2023/13 o načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje rdeče korale (Corallium rubrum) v Sredozemskem morju (geografska podobmočja 1 do 27), s katerim so bile za eno leto podaljšane določbe Priporočila GFCM/43/2019/4, s katerim so bile uvedene zamrznitev ribolovnega napora, izražena kot največje število dovoljenj za ribolov, in omejitve nabiranja za rdečo koralo. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(18)

GFCM je na 46. letnem zasedanju leta 2023 sprejela Priporočilo GFCM/46/2023/14 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje delfink (Coryphaena hippurus) v Sredozemskem morju (geografska podobmočja 1 do 27). S tem priporočilom so se v skladu s previdnostnim pristopom za prehodno obdobje 2024–2026 uvedle zgornja meja zmogljivosti flote, zamrznitev zmogljivosti naprav za zbiranje rib na plovilo, omejitev ulova in časovna prepoved. Za rekreacijski ribolov Priporočilo GFCM/46/2023/14 nadalje določa, da bi bilo treba upoštevati omejeno količino dnevnega ulova in obdobje prepovedi gospodarskega ribolova. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije za prehodno obdobje 2024–2026. Ti ukrepi ne posegajo v ukrepe upravljanja, ki jih bo Znanstveni svetovalni odbor v okviru GFCM predlagal za dolgoročni načrt upravljanja za obdobje 2027–2031.

(19)

GFCM je na 45. letnem zasedanju leta 2022 sprejela Priporočilo GFCM/45/2022/4 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje pridnenih staležev v Sicilski ožini (geografska podobmočja 12 do 16), s katerim sta bili razveljavljeni priporočili GFCM/44/2021/12 in GFCM/42/2018/5. S Priporočilom GFCM/45/2022/4 so bili uvedeni ureditev ribolovnega napora za osliča (Merluccius merluccius) in omejitve ulova za dolgoostno rdečo kozico (Parapenaeus longirostris) ter zamrznitev ribolovne zmogljivosti. Navedeno priporočilo za leto 2024 določa 3-odstotno zmanjšanje omejitev ulova za dolgoostne rdeče kozice. Za izvedbo navedenih ukrepov v pravu Unije bi bilo zato treba od največjih dovoljenih omejitev ulova za dolgoostno rdečo kozico, določenih za leto 2023 z Uredbo (EU) 2023/195, odšteti 3 %.

(20)

GFCM je na 45. letnem zasedanju leta 2022 sprejela Priporočilo GFCM/45/2022/5 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje staležev orjaške rdeče kozice in rdeče-modre kozice v Sicilski ožini (geografska podobmočja 12 do 16), s katerim sta bili razveljavljeni priporočili GFCM/44/2021/7 in GFCM/43/2019/6. S Priporočilom GFCM/45/2022/5 sta bili uvedeni omejitev ulova in zamrznitev ribolovne zmogljivosti. Navedeno priporočilo za leto 2024 določa 3-odstotno zmanjšanje omejitev ulova za orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico. Za izvedbo navedenih ukrepov v pravu Unije bi bilo zato treba od največjih dovoljenih omejitev ulova za orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico, določenih za leto 2023 z Uredbo (EU) 2023/195, odšteti 3 %.

(21)

GFCM je na 45. letnem zasedanju leta 2022 sprejela Priporočilo GFCM/45/2022/6 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje staležev orjaške rdeče kozice in rdeče-modre kozice v Jonskem morju (geografska podobmočja 19 do 21), s katerim sta bili razveljavljeni priporočili GFCM/44/2021/8 in GFCM/42/2018/4. S Priporočilom GFCM/45/2022/6 sta bili uvedeni omejitev ulova in zamrznitev ribolovne zmogljivosti. Navedeno priporočilo za leto 2024 določa 3-odstotno zmanjšanje omejitev ulova za orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico. Za izvedbo navedenih ukrepov v pravu Unije bi bilo zato treba od največjih dovoljenih omejitev ulova za orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico, določenih za leto 2023 z Uredbo (EU) 2023/195, odšteti 3 %.

(22)

GFCM je na 45. letnem zasedanju leta 2022 sprejela Priporočilo GFCM/45/2022/7 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje staležev orjaške rdeče kozice in rdeče-modre kozice v Levantskem morju (geografska podobmočja 24 do 27), s katerim sta bili razveljavljeni priporočili GFCM/44/2021/8 in GFCM/42/2018/4. S Priporočilom GFCM/45/2022/7 sta bili uvedeni omejitev ulova in zamrznitev ribolovne zmogljivosti. Navedeno priporočilo za leto 2024 določa 3-odstotno zmanjšanje omejitev ulova za orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico. Za izvedbo navedenih ukrepov v pravu Unije bi bilo zato treba od največjih dovoljenih omejitev ulova za orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico, določenih za leto 2023 z Uredbo (EU) 2023/195, odšteti 3 %.

(23)

GFCM je na 45. letnem zasedanju leta 2022 sprejela Priporočilo GFCM/45/2022/3 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje okatega ribona (Pagellus bogaraveo) v Alboranskem morju (geografska podobmočja 1 do 3), s katerim so bila razveljavljena priporočila GFCM/44/2021/4, GFCM/43/2019/2 in GFCM/41/2017/2. Priporočilo GFCM/45/2022/3 je uvedlo najvišje ravni ulova za leta 2023, 2024 in 2025, največje število dovoljenih parangalov in ročnih ribiških vrvic ter nove ukrepe za rekreacijski ribolov. Za izvedbo navedenih ukrepov v pravu Unije bi bilo zato treba od največjih dovoljenih omejitev ulova za okatega ribona, določenih za leto 2023 z Uredbo (EU) 2023/195, odšteti 7 %.

(24)

GFCM je na 43. letnem zasedanju leta 2019 sprejela Priporočilo GFCM/43/2019/3 o spremembi Priporočila GFCM/41/2017/4 o večletnem načrtu upravljanja za ribolov romba (Scophthalmus maximus) v Črnem morju (geografsko podobmočje GFMC 29). Priporočilo GFCM/43/2019/3 je za obdobje 2020–2024 uvedlo posodobljen regionalni TAC in sistem za dodeljevanje kvot za romba ter nadaljnje ohranitvene ukrepe, zlasti dvomesečno prepoved ribolova in omejitev ribolovnih dni na 180 dni na leto. V skladu s Priporočilom GFCM/43/2019/3 so ti dodatni ohranitveni ukrepi funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, saj bi bilo treba brez teh ukrepov zmanjšati TAC za romba, da se zagotovi obnovitev tega staleža. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(25)

GFCM je na 46. letnem zasedanju leta 2023 sprejela Priporočilo GFCM/46/2023/7 o večletnem načrtu upravljanja za ribolov romba v Črnem morju (geografsko podobmočje 29), s katerim je bilo spremenjeno Priporočilo GFCM/43/2019/3. S tem priporočilom je bil obstoječi TAC ohranjen do 31. decembra 2024. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(26)

GFCM je na 46. letnem zasedanju leta 2023 odobrila prenos neizkoriščene kvote Unije za romba za leto 2022 zaradi izrednih razmer, nastalih zaradi regionalnih razmer v Črnem morju. Ta ukrep bi bilo treba izvesti v pravu Unije. Porazdelitev ribolovnih možnosti, ki izhaja iz take premajhne izkoriščenosti, bi bilo treba izvesti na podlagi zadevnih prispevkov posameznih držav članic k premajhni izkoriščenosti, ne da bi se spremenil ključ dodelitve, določen v Uredbi (EU) 2023/195 za letno dodelitev TAC.

(27)

V skladu z znanstvenim mnenjem delovne skupine GFCM za Črno morje je treba ohraniti trenutno raven ribolovne umrljivosti papaline (Sprattus sprattus), da se zagotovi trajnostnost staleža papaline v Črnem morju. Zato je primerno še naprej določati avtonomno kvoto za navedene staleže.

(28)

Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (4), zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti kode, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

(29)

Da bi spodbudili uporabo selektivnega orodja in določili območja dejanske prepovedi ribolova in tako zaščitili mladice in drstnice, je bil z Uredbo Sveta (EU) 2022/110 (5) vzpostavljen mehanizem nadomestil v ureditvi ribolovnega napora za plovila z vlečnimi mrežami. Ker STECF za leto 2024 še naprej priporoča nadaljnje izboljšanje selektivnosti ribolovnega orodja in dejansko prepoved ribolova za zaščito mladic in drstnic, je primerno dodeliti 4,5 % ribolovnih dni. Če plovilo izpolnjuje dva pogoja, lahko država članica poveča dodatno dodelitev ribolovnih dni na 5 %. Če plovilo izpolnjuje najmanj tri pogoje, lahko država članica poveča dodatno dodelitev ribolovnih dni na 6 %.

(30)

Uredba Sveta (ES) št. 847/96 (6) določa dodatne pogoje za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC iz členov 3 in 4 navedene uredbe. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 in 4 navedene uredbe ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in povzročila poslabšanje biološkega statusa staležev, bi bilo treba izrecno določiti, da se člen 3(2) in (3) ter člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(31)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in bi ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2024. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati na dan po objavi –