(1)

Varstvo podatkov in občutljivih komunikacij je bistveno za družbo, gospodarstvo, varnost in blaginjo Unije. Kibernetska varnost je strateškega pomena pri oblikovanju „Evrope, pripravljene na digitalno dobo“ (2) in ključni cilj programa politike digitalnega desetletja (3).

(2)

V strategiji EU za varnostno unijo (4) in strategiji EU za kibernetsko varnost (5) je šifriranje poudarjeno kot ključna tehnologija za doseganje odpornosti in tehnološke suverenosti ter krepitev operativne zmogljivosti za preprečevanje kibernetskih napadov. Šifriranje je v digitalnem svetu bistveno za zaščito digitalnih sistemov in transakcij, varstvo niza temeljnih pravic in zaščito obrambnih zmogljivosti. Tekma različnih držav in zasebnih subjektov za razvoj zmogljivosti kvantnega računalništva in sprostitev novih obetavnih priložnosti ogroža sedanje kriptografske standarde. Ti standardi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju zaupnosti in celovitosti podatkov, varstvu občutljivih komunikacij in podpiranju bistvenih elementov varnosti omrežja.

(3)

Zaradi možnega prihodnjega razvoja kvantnih računalnikov, ki bi bili zmožni razvozlati današnje šifriranje, mora Evropa najti načine za močnejšo zaščito občutljivih komunikacij, da bi tako zagotovila dolgoročno neokrnjenost zaupnih informacij, in sicer s čim hitrejšim prehodom na postkvantno kriptografijo. Ta nova vrsta kriptografije bo odpravila znane ranljivosti sedanje asimetrične kriptografije in okrepila odpornost proti grožnjam, ki jih prinaša zlonamerna uporaba kvantnih računalnikov.

(4)

Komisija že več kot desetletje financira raziskave in razvoj postkvantne kriptografije, saj priznava potencialno grožnjo, ki jo kvantno računalništvo pomeni za sedanjo kriptografijo javnih ključev.

(5)

Države članice bi morale razmisliti o čimprejšnji migraciji svoje sedanje digitalne infrastrukture in storitev za javne uprave in druge kritične infrastrukture na postkvantno kriptografijo, s čimer bi spodbudile temeljni premik v kriptografskih algoritmih, protokolih in sistemih. Kot je poudarjeno v nedavni beli knjigi Komisije Kako obvladati potrebe po digitalni infrastrukturi v Evropi (How to master Europe’s digital infrastructure needs), so za to potrebna usklajena prizadevanja, ki vključujejo vladne agencije, organe za standardizacijo, deležnike iz industrije, raziskovalce in strokovnjake za kibernetsko varnost.

(6)

To priporočilo Komisije države članice spodbuja, naj pripravijo celovito strategijo za sprejetje postkvantne kriptografije, da bi zagotovile usklajen in sinhroniziran prehod v različnih državah članicah in njihovih javnih sektorjih. V strategiji bi morale opredeliti jasne cilje, mejnike in časovne okvire, na podlagi katerih bo opredeljen skupni časovni načrt za izvajanje postkvantne kriptografije. To bi moralo privesti do uvedbe tehnologij postkvantne kriptografije v obstoječe sisteme javnih uprav in kritične infrastrukture po vsej Uniji, in sicer prek hibridnih shem, v katerih bi bila postkvantna kriptografija lahko združena z obstoječimi kriptografskimi pristopi ali kvantnim razdeljevanjem ključa.

(7)

Za učinkovit prehod na postkvantno kriptografijo bi moral časovni načrt za usklajeno izvajanje postkvantne kriptografije vsebovati seznam ukrepov, ki jih morajo obravnavati države članice, vključno z upoštevanjem algoritmov postkvantne kriptografije, in jasen časovni razpored različnih faz in mejnikov, ki jih je treba doseči, ob upoštevanju njihove soodvisnosti in deležnikov, ki jih je treba vključiti.

(8)

Za usklajeno izvajanje postkvantne kriptografije po vsej Uniji je treba nujno oblikovati skupne evropske standarde ter vzpostaviti okvir za opredelitev in izbiro algoritmov postkvantne kriptografije, ki se bodo uporabljali v digitalnih omrežjih in storitvah v Uniji. Unija z dejavnim sodelovanjem raziskovalcev, ki jih financira EU, že podpira razvoj in preizkušanje algoritemskih kandidatov postkvantne kriptografije za standarde v mednarodnih izbirnih postopkih za postkvantno kriptografijo. To priporočilo Komisije države članice spodbuja, naj na ravni EU tesno sodelujejo s strokovnjaki Unije za kibernetsko varnost, Skupino za sodelovanje na področju varnosti omrežnih in informacijskih sistemov ter Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) pri ocenjevanju in izbiri ustreznih algoritmov postkvantne kriptografije ter njihovem sprejetju kot standardov EU za usklajeno izvajanje po vsej Uniji.

(9)

Države članice in Unija bi morale še naprej dejavno sodelovati z mednarodnimi strateškimi partnerji pri pripravi mednarodnih standardov postkvantne kriptografije, da bi se zagotovila interoperabilnost komunikacij v prihodnosti.

(10)

Potem ko se bodo države članice dogovorile o časovnem načrtu za usklajeno izvajanje postkvantne kriptografije, bi moral ta načrt biti vodilo za opredelitev nacionalnih načrtov za prehod na postkvantno kriptografijo ali, če ti že obstajajo, za njihovo uskladitev s skupnim časovnim načrtom za usklajeno izvajanje postkvantne kriptografije.

(11)

Za zagotovitev napredka pri doseganju ciljev tega priporočila namerava Komisija pozorno spremljati ukrepe, sprejete na podlagi priporočila. Države članice se zato spodbuja, naj Komisiji na njeno zahtevo predložijo vse ustrezne informacije, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih bodo predložile, da se zagotovi takšno spremljanje. Komisija bo na podlagi tako pridobljenih informacij in vseh drugih razpoložljivih informacij ocenila učinke tega priporočila in ugotovila, ali so potrebni dodatni ukrepi, vključno s predlogi zavezujočih aktov prava Unije.

(12)

To priporočilo o postkvantni kriptografiji temelji na ciljih politike iz strategije EU za kibernetsko varnost, katerih namen je izboljšanje varnosti med koncema in odpornosti digitalne infrastrukture in storitev Unije za javne uprave ter druge kritične infrastrukture; je tudi v skladu s cilji digitalnega enotnega trga in skupnega sporočila o evropski strategiji za gospodarsko varnost 10919/23 (6); poleg tega so v njem upoštevana tveganja za fizično in kibernetsko varnost kritične infrastrukture ter tveganja, opredeljena v nedavno opravljeni oceni tveganja za kvantne tehnologije (7). Priporočilo spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih priznava zlasti Listina EU o temeljnih pravicah (členi 7, 8 in 11) ter Evropska konvencija o človekovih pravicah (člena 8 in 10), kar pomeni, da morajo vlade čim bolj zmanjšati tveganje nezakonitega dostopa do informacij in nezakonitega nadzora nad njimi, za kar sta potrebna varovanje in spodbujanje kriptografskih tehnologij –