(1)

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki jo je Unija sklenila s Sklepom Sveta (EU) 2023/1075 (1), kar zadeva institucije in javno upravo Unije, glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja pa s Sklepom Sveta (EU) 2023/1076 (2), je za Unijo začela veljati 1. oktobra 2023. Konvencija ima trenutno 39 pogodbenic, vključno z Unijo in 22 državami članicami.

(2)

Odbor pogodbenic je organ mehanizma za spremljanje Konvencije. Na podlagi člena 67(3) Konvencije je odbor pogodbenic (v nadaljnjem besedilu: odbor) pripravil svoj poslovnik (v nadaljnjem besedilu: poslovnik). Poslovnik določa, da ima vsaka pogodbenica Konvencije en glas. Zaradi pristopa Unije h Konvenciji so potrebne nekatere prilagoditve poslovnika, da se določijo načini uresničevanja glasovalnih pravic Unije kot pogodbenice Konvencije.

(3)

Sekretariat odbora je avgusta 2023 predlagal nekatere spremembe poslovnika, da bi se upošteval učinek pristopa Unije na delovanje odbora, ter države pogodbenice Konvencije in Unijo pozval, naj predložijo redakcijske predloge, da bi bile spremembe sprejete v letu 2024. Spremembe bodo obravnavane in po možnosti sprejete na 16. sestanku odbora 31. maja 2024.

(4)

Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v odboru, saj bodo spremembe poslovnika za Unijo pravno zavezujoče.

(5)

V skladu z osnutkom sprememb, ki jih je predlagal sekretariat odbora, bi pravila o sklepčnosti za sprejemanje odločitev odbora, kot so določena v poslovniku, ostala, vendar bi jih dopolnili z nekaterimi novimi zahtevami. Unija bi morala predlagati alternativne spremembe poslovnika, ki bi bolje odražale razsežnosti pristopa Unije k Konvenciji in zaščitile interese Unije, obenem pa kazale pripravljenost za upoštevanje pomislekov pogodbenic Konvencije, ki niso države članice Unije.

(6)

V zvezi s splošnim pravilom o glasovanju iz člena 20 poslovnika sekretariat odbora predlaga vključitev klavzule o nedodatnosti, v skladu s katero bi lahko o določeni zadevi glasovala bodisi Unija bodisi njene države članice. Načelo nedodatnosti je že vključeno v druge konvencije Sveta Evrope, h katerim je pristopila Unija, in bi ga bilo treba sprejeti tudi v tem primeru. Vendar bi bilo treba dikcijo klavzule prilagoditi tako, da bi odražala ustrezne pristojnosti Unije in držav članic.

(7)

Kar zadeva splošno pravilo o glasovanju iz člena 20 poslovnika, sekretariat predlaga, da se doda pogoj dvojne večine, kar pomeni, da bi bila odločitev sprejeta z dvotretjinsko večino oddanih glasov le, če bi jo podpirala navadna večina glasov pogodbenic Konvencije, ki niso države članice Unije. Tak pogoj bi bil protiutež dejstvu, da ima Unija v odboru navadno večino glasov, in bi torej z njim odgovorili na morebitne pomisleke pogodbenic Konvencije, ki niso države članice Unije, glede glasovalne moči Unije. Unija bi morala predlagati, naj se določba o pogoju dvojne večine spremeni tako, da bi se uporabljal le, kadar bi Unija sodelovala pri glasovanju in glasovala s številom glasov, ki je enako ali večje od dveh tretjin vseh glasov, dodeljenih članom odbora, in naj se dikcija prilagodi tako, tako da bo odražala ustrezne pristojnosti Unije in držav članic.

(8)

Kar zadeva posebna pravila za izvolitev članov Skupine strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO), bi morala Unija predlagati dodatne spremembe poleg predlagane spremembe, ki določa, da ima Unija en glas poleg posameznih glasovih držav članic. In sicer v zvezi z odločitvami o zahtevi za umik enega ali več kandidatov, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo v skupini GREVIO, sekretariat odbora predlaga uporabo pogoja dvojne večine. Čeprav se take odločitve sprejemajo izjemoma, bi morala Unija predlagati, da dvotretjinska večina oddanih glasov, ki se zahteva za take odločitve, vključuje navadno večino glasov predstavnikov pogodbenic, ki niso Unija in njene države članice, le, če Unija in njene države članice glasujejo s številom glasov, ki je enako ali večje od dveh tretjin vseh glasov, dodeljenih članom odbora.

(9)

V zvezi s spremembami poslovnika, ki jih je treba sprejeti z dvotretjinsko večino oddanih glasov, pri čemer ima vsaka pogodbenica Konvencije en glas, bi morala Unija predlagati, naj se dodatni pogoj dvojne večine, kot ga predlaga sekretariat odbora, uporablja le, če Unija in njene države članice glasujejo s številom glasov, ki je enako ali večje od dveh tretjin vseh glasov, dodeljenih članom odbora, ob čemer mora biti pojasnjeno, da se načelo nedodatnosti v tem primeru ne uporablja.

(10)

Kar zadeva v poslovniku navedeni seznam udeleženk, ki niso članice odbora, bi bilo treba sklicevanje na Evropsko unijo v njem črtati, saj je zastarelo.

(11)

Stališče Unije v odboru bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku sprememb k poslovniku.

(12)

Stališče Unije v odboru ne bi smelo posegati v prihodnja stališča glede poslovnika v zvezi z drugimi konvencijami Sveta Evrope ali sporazumi Unije s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami –