POGLAVJE I:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

POGLAVJE II:

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

POGLAVJE III:

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

POGLAVJE IV:

ODDELEK 1:

39.

40.

41.

42.

ODDELEK 2:

43.

44.

ODDELEK 3:

45.

46.

ODDELEK 4:

47.

48.

49.

ODDELEK 5:

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

ODDELEK 6

60.

61.

62.

63.

64.

PRILOGA I:

PRILOGA II:

PRILOGA III:

DEL 1:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

DEL 2:

POGLAVJE I:

8.

POGLAVJE II

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

DEL 3:

POGLAVJE I:

18.

POGLAVJE II:

19.

20.

21.

22.

23.

DEL 4:

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

DEL 5:

35.

36.

37.

DEL 6:

38.

39.

DODATEK I

DODATEK II

PRILOGA 1:

PRILOGA 2:

DODATEK III

DODATEK IV

DODATEK V

PRILOGA IV:

PRILOGA V:

PRILOGA VI:

PRILOGA VII:

PRILOGA VIII:

PRILOGA IX:

PRILOGA X:

PRILOGA XI:

PRILOGA XII:

PRILOGA XIII:

a)

Glavni namen Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (v nadaljnjem besedilu Sporazum) je zagotoviti okvir za pravilno uporabo uradno podprtih izvoznih kreditov.

b)

Cilj Sporazuma je spodbujati enake konkurenčne pogoje za uradno podporo, kot je opredeljeno v členu 5(a), da se spodbudi konkurenca med izvozniki, ki bi temeljila na kakovosti in ceni izvoženega blaga in storitev, ne pa na najugodnejših uradno podprtih finančnih pogojih.

a)

Udeleženke se zavežejo, da bodo z neudeleženkami delile informacije o obvestilih, povezanih z uradno podporo, kot je določeno v členu 5(a).

b)

Udeleženka na podlagi vzajemnosti odgovori na zahtevo neudeleženke v konkurenčnih razmerah o finančnih pogojih, ki jih ponuja za svojo uradno podporo, kakor bi odgovorila na zahtevo udeleženke.

a)

Uradna podpora se lahko zagotovi v različnih oblikah:

b)

Sporazum se uporablja za vezano pomoč; postopki, določeni v poglavju IV, se uporabljajo tudi za nevezano pomoč v zvezi s trgovino.

c)

Sporazum se ne uporablja za izvoz vojaške opreme in kmetijskih proizvodov.

d)

Uradna podpora se ne dodeli, če obstajajo jasni dokazi, da je bila pogodba sklenjena s kupcem v državi, ki ni končna namembna država blaga, in izključno zato, da se pridobi ugodnejši rok vračila.

a)

izvoz novih elektrarn na premog ali njihovih delov, kar vključuje vse sestavne dele, opremo, materiale in storitve (vključno z usposabljanjem osebja), ki so neposredno potrebni za izgradnjo in zagon takih elektrarn. Vključitev nove enote za proizvodnjo električne energije iz premoga v obstoječem obratu se šteje za novo elektrarno na premog;

b)

izvozno dobavo opreme obstoječim elektrarnam na premog, razen če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

c)

Prepovedi iz odstavkov (a) in (b) se ne uporabljata za elektrarne na premog, ki obratujejo z učinkovitimi napravami za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika (CCUS), ali za naknadno opremljanje obstoječih elektrarn na premog z namestitvijo CCUS, kot je določeno v tipu 1 razreda projektov B iz Dodatka I k Prilogi I.

d)

Udeleženke se strinjajo, da bodo na zahtevo udeleženke opravile pregled tehnologij za zmanjšanje emisij CO2, ki niso povezane s CCUS in ki bi se lahko razvile v prihodnosti, za namene izjem od odstavkov (a) in (b). Vključitev vseh prihodnjih izjem temelji na soglasni odločitvi udeleženk.

e)

Določbe iz odstavkov (a) do (d) se pregledajo najpozneje 31. decembra 2022, da bi se prispevalo k skupnemu cilju obravnavanja podnebnih sprememb, pri čemer se upoštevajo:

a)

Naslednji sektorski dogovori so del Sporazuma:

b)

Udeleženka sektorskega dogovora iz Priloge I, II ali IV lahko zadevne določbe uporablja za uradno podporo izvozu blaga in/ali storitev, ki jih zajemajo zadevni sektorski dogovori. Za Prilogo I ali II, kadar sektorski dogovor ne vključuje določbe, ki ustreza določbi Sporazuma, udeleženka navedenega sektorskega dogovora uporabi določbo Sporazuma.

c)

Za izvoz blaga in/ali storitev, ki jih zajema Priloga III, udeleženke, ki so tudi udeleženke navedenega sektorskega dogovora, uporabljajo določbe navedenega sektorskega dogovora.

a)

Države kategorije I so države OECD z visokim dohodkom na prebivalca (2). Vse druge države so v kategoriji II.

b)

Pri razvrščanju držav se uporabljajo naslednja operativna merila in postopki:

c)

Država je lahko uvrščena v drugo kategorijo šele po tem, ko je bila v isti kategoriji, v katero jo je uvrstila Svetovna banka, dve zaporedni leti.

a)

Udeleženke zahtevajo od kupcev blaga in storitev, ki so predmet uradne podpore, da opravijo polog v višini najmanj 15 % pogodbene vrednosti izvoza na začetni datum kredita ali pred njim, kakor je določeno v Prilogi XIII. Pri odmeri pologa se lahko pogodbena vrednost izvoza sorazmerno zmanjša, če posel vključuje blago in storitve iz tretje države, za katere ne velja uradna podpora. Financiranje/zavarovanje 100 % premije je dovoljeno. Premija je lahko vključena v pogodbeno vrednost izvoza ali ne. Zadržana plačila, opravljena po začetnem datumu kredita, se v tem kontekstu ne štejejo za polog.

b)

Uradna pomoč za take pologe je mogoča le v obliki zavarovanja ali jamstva za običajna predkreditna tveganja.

c)

Z izjemo določb iz odstavkov (b) in (d) udeleženke ne zagotavljajo uradne podpore, ki bi presegala 85 % pogodbene vrednosti izvoza, vključno z dobavo tretje države, vendar brez lokalnih stroškov.

d)

Udeleženke lahko zagotovijo uradno podporo za lokalne stroške pod naslednjimi pogoji:

a)

Rok odplačevanja ne sme biti daljši od življenjske dobe izvoženega blaga in storitev ali, kot je ustrezno, življenjske dobe projekta, v katerega se izvažajo blago in storitve.

b)

Ne glede na člen 12(a) je najdaljši rok odplačevanja 15 let.

c)

Ne glede na člen 12(b) je najdaljši rok odplačevanja za vsako elektrarno (3), ki ni upravičena do podpore na podlagi Priloge I ali II, 12 let.

d)

Udeleženka pošlje predhodno obvestilo v skladu s členom 44, ko bo zagotovljena uradna podpora za vsako transakcijo z rokom odplačevanja, daljšim od desetih let, s kreditno vrednostjo 10 milijonov SDR ali več.

a)

Glavnica izvoznega kredita se običajno odplača v enakih in rednih obrokih ali, kadar je to ustrezno (npr. kadar se podpora zagotavlja za lizing ali za izvoz samostojnih strojev ali opreme), z enakimi odplačili glavnice in obresti skupaj.

b)

Glavnica se odplačuje najmanj letno, pri čemer se prvi obrok glavnice plača najpozneje eno leto po začetnem datumu kredita.

c)

Obresti se plačajo najmanj na vsakih šest mesecev, pri čemer se prvo plačilo obresti izvede najpozneje šest mesecev po začetnem datumu kredita. V primeru letnih odplačil glavnice se obresti plačajo najmanj na vsakih dvanajst mesecev, pri čemer se prvo plačilo obresti izvede najpozneje dvanajst mesecev po začetnem datumu kredita.

d)

Po začetnem datumu kredita se obresti ne kapitalizirajo.

e)

Kadar je to ustrezno utemeljeno z neravnovesjem med časovno razporeditvijo sredstev, ki so na voljo dolžniku, in profilom servisiranja dolga, dovoljenim v skladu s parametri iz odstavkov (a) in (b), ali kadar se amortizacijski načrt ne ujema s prostim denarnim tokom dolžnika ali projekta, se lahko izvozni krediti zagotovijo v okviru naslednjih omejitev:

f)

Udeleženka pošlje predhodno obvestilo v skladu s členom 44, ko je zagotovljena uradna podpora v skladu s členom 13(e) za vsako transakcijo s kreditno vrednostjo 10 milijonov SDR ali več. V takih obvestilih udeleženke med drugim zagotovijo:

a)

Obresti izključujejo:

b)

Kadar se uradna podpora dodeli z neposrednimi krediti/financiranjem ali refinanciranjem, se lahko premija prišteje nominalni vrednosti obrestne mere ali pa se lahko šteje kot ločen strošek; obe sestavini je treba ločeno navesti udeleženkam.

a)

Udeleženke, ki zagotavljajo uradno finančno podporo za posojila s fiksno obrestno mero, uporabljajo ustrezne CIRR kot najnižje obrestne mere. CIRR so obrestne mere, izračunane v skladu z naslednjimi načeli:

b)

Zagotavljanje uradne finančne podpore ne sme izravnati ali nadomestiti, delno ali v celoti, ustrezne premije kreditnega tveganja, ki se zaračuna za tveganje nevračila v skladu z določbami člena 20.

a)

Veljavna MPR se določi v skladu z naslednjimi dejavniki:

b)

MPR so izražene v odstotnih deležih vrednosti glavnice kredita, kakor da bi bile premije v celoti unovčene na datum kredita. Razlaga, kako izračunati MPR, vključno z matematično formulo, ki se uporablja za izračun MPR, je navedena v Prilogi VI.

c)

Ne glede na namembno državo se premijske stopnje, ki jih udeleženke zaračunavajo za transakcije, pri katerih se uporabljajo tržne referenčne vrednosti, tj. transakcije, ki vključujejo končne dolžnike/garante (tj. subjekte kreditnega tveganja) iz držav kategorije 0, držav OECD z visokim dohodkom in držav euroobmočja z visokim dohodkom (4) ali ki vključujejo multilateralno ali regionalno institucijo, o kateri se udeleženke strinjajo, da je na splošno izvzeta iz monetarnega nadzora in transfernih predpisov države, v kateri se nahaja (5), določijo za vsak primer posebej. Udeleženke za zagotovitev, da premijske stopnje, zaračunane za transakcije, ki vključujejo dolžnike in, kadar je ustrezno, garante iz takih držav, niso nižje od oblikovanja cen na zasebnem trgu, upoštevajo naslednje postopke, pri čemer uporabljajo dogovorjene načine za pretvarjanje cen, oblikovanih na podlagi ustreznih referenčnih vrednosti, v premijske stopnje:

d)

Za države z „najvišjim tveganjem“ v kategoriji 7 načeloma veljajo premijske stopnje, ki presegajo za to kategorijo določene MPR; take premijske stopnje določi udeleženka, ki zagotavlja uradno podporo.

e)

Pri izračunu MPR za transakcijo je veljavna razvrstitev države glede na tveganje razvrstitev države dolžnika, veljavna razvrstitev kupca glede na tveganje pa je razvrstitev dolžnika (11), razen če tretja stran, ki je kreditno sposobna glede na velikost zajamčenega dolga, zagotovi zavarovanje v obliki nepreklicnega, brezpogojnega, pravno veljavnega in izvršljivega jamstva obveznosti odplačila celotnega dolga na zahtevo za ves čas trajanja kredita. V primeru jamstva tretje strani lahko udeleženka uporabi razvrstitev glede na tveganje države za državo, v kateri se nahaja garant, in garantovo kategorijo tveganja kupca (12).

f)

Merila in pogoji glede uporabe jamstva tretje strani glede na okoliščine, opisane v prvi in drugi alinei odstavka (e), so določeni v Prilogi VIII.

g)

Konvencija HOR, ki se uporablja pri izračunu MPR, je polovica dobe črpanja in celotno obdobje odplačevanja, prevzema pa način rednega odplačevanja izvoznega kredita, tj. odplačevanje glavnice in obresti v enakih polletnih obrokih, pri čemer se prvi obrok plača šest mesecev po začetnem datumu kredita. Za izvozne kredite z nestandardnimi načini odplačevanja se ekvivalentno obdobje odplačevanja (izraženo v enakih polletnih obrokih) izračuna z naslednjo formulo: ekvivalentno obdobje odplačevanja = (povprečno ponderirano obdobje odplačevanja –0,25)/0,5.

h)

Udeleženka, ki se odloči za uporabo MPR, povezano z garantom tretje strani iz države, ki ni država dolžnika, pošlje predhodno obvestilo v skladu s členom 43.

a)

Obstaja pet elementov kreditnega tveganja države:

b)

Države so razvrščene v eno od osmih kategorij tveganja države (0–7). Za kategorije od 1 do 7 so bile vzpostavljene MPR, ne pa tudi za kategorijo 0, saj velja stopnja tveganja države za države v tej kategoriji za zanemarljivo. Kreditno tveganje, povezano s transakcijami držav kategorije 0, je povezano predvsem s tveganjem dolžnika/garanta.

c)

Države se razvrščajo (13) v skladu z metodologijo razvrščanja držav glede na njihovo tveganje, ki jo sestavljata:

d)

Razvrstitve držav glede na njihovo tveganje se redno spremljajo in se vsaj enkrat letno pregledajo, Sekretariat pa nemudoma sporoči spremembe, ki izhajajo iz metodologije razvrščanja držav glede na njihovo tveganje. Če je država na novo razvrščena v nižjo ali višjo kategorijo tveganja države, udeleženke najpozneje v petih delovnih dneh po tem, ko jih je Sekretariat obvestil o novi razvrstitvi, v povezavi z novo kategorijo tveganja države zaračunajo premijske stopnje, enake ali višje od MPR.

e)

Sekretariat objavi razvrstitev držav glede na njihovo tveganje.

a)

Za vse države, razvrščene z metodologijo razvrščanja držav glede na njihovo tveganje v skladu s členom 22(d), se tveganje državnih posojilojemalcev izjemoma oceni z namenom opredelitve državnih posojilojemalcev:

b)

Opredelitve državnih posojilojemalcev, ki ustrezajo merilom iz odstavka (a), se določijo v skladu z metodologijo ocene tveganja državnih posojilojemalcev, ki so jo razvile in sprejele udeleženke.

c)

Seznam državnih posojilojemalcev, ki izpolnjujejo merila iz odstavka (a), se redno spremlja in vsaj enkrat letno pregleda, pri čemer Sekretariat nemudoma sporoči spremembe, ki izhajajo iz metodologije ocene tveganja državnih posojilojemalcev.

d)

Sekretariat objavi seznam državnih posojilojemalcev iz odstavka (b).

a)

Razvrstitve kupcev glede na tveganje temeljijo na nadrejeni nezavarovani bonitetni oceni dolžnika/garanta, ki jo določi udeleženka.

b)

Ne glede na odstavek (a) se lahko transakcije s kreditno vrednostjo 5 milijonov SDR ali manj razvrstijo na podlagi transakcije, tj. po morebitnih kreditnih izboljšavah tveganja kupca, vendar pa take transakcije, ne glede na njihovo razvrščenost, niso upravičene do nobenih popustov za uporabo kreditnih izboljšav tveganja kupca.

c)

Državni dolžniki in garanti so razvrščeni v kategorijo tveganja kupca SOV/CC0.

d)

Izjemoma so lahko nedržavni dolžniki in garanti razvrščeni v kategorijo tveganja kupca „manjše od tveganja državnih posojilojemalcev“ (SOV+), če (15):

e)

Udeleženke pošljejo predhodno obvestilo v skladu s členom 44 za transakcije:

f)

V primeru konkurence pri posamezni transakciji, na podlagi katere so konkurenčne udeleženke dolžnika/garanta razvrstile v različne kategorije tveganja kupca, konkurenčne udeleženke poskušajo doseči dogovor o skupni razvrstitvi kupcev glede na tveganje. Če sporazum o skupni razvrstitvi ni dosežen, udeleženki, ki je dolžnika/garanta razvrstila v višjo razvrstitev kupca glede na tveganje, ni prepovedano uporabljati nižje razvrstitve kupca glede na tveganje.

a)

Kakovost izvoznokreditnega produkta je odvisna od tega, ali je produkt zavarovanje, jamstvo ali neposredni kredit/financiranje, za zavarovalne produkte pa, ali je kritje obresti med čakalnim rokom za zahtevke (tj. obdobje med datumom zapadlosti plačila, ki ga opravi dolžnik, in datumom, ko je zavarovatelj dolžan izvozniku/finančni ustanovi povrniti škodo) brez dodatnih dajatev.

b)

Vsi obstoječi izvoznokreditni produkti, ki jih ponujajo udeleženke, se razvrstijo v eno od treh kategorij produktov:

a)

Udeleženke lahko uporabijo naslednje tehnike za zmanjšanje tveganja države, katerih posebna uporaba je navedena v Prilogi X:

b)

Udeleženke, ki uporabijo MPR glede na zmanjševanje tveganja države, pošljejo predhodno obvestilo v skladu s členom 43.

c)

Pri transakcijah, pri katerih se uporabljajo tržne referenčne vrednosti, ni mogoče zmanjšati tveganja države.

a)

Udeleženke lahko uporabijo naslednje izboljšave kreditnega tveganja kupca (BRCE), ki omogočajo uporabo dejavnika kreditne izboljšave (CEF), ki je višji od 0:

b)

Opredelitve BRCE in najvišjih vrednosti CEF za dolžnike iz kategorij 1–7 in za dolžnike, za katere se uporabljajo tržne referenčne vrednosti, so navedene v Prilogi X.

c)

BRCE se lahko uporabijo same ali v kombinaciji z naslednjimi omejitvami:

d)

Udeleženke pošljejo predhodno obvestilo v skladu s členom 44 za transakcije z nedržavnim dolžnikom/garantom, kadar se zaradi BRCE uporabi CEF, višji od 0, ali kadar se BRCE uporabijo pri transakciji, pri kateri se uporabljajo tržne referenčne vrednosti, zaradi česar so oblikovane cene nižje od ustrezne MPR, določene z modelom TCMB.

a)

Da bi ocenili ustreznost MPR in po potrebi omogočili prilagajanje navzgor ali navzdol, se vzporedno uporabljajo instrumenti za pridobivanje povratnih informacij o premijah (Premium Feedback Tool – PFT), s katerimi se redno spremljajo in usklajujejo MPR.

b)

S PFT se oceni ustreznost MPR glede na dejanske izkušnje institucij, ki zagotavljajo uradne izvozne kredite, in glede na informacije zasebnega trga o oblikovanju cen za kreditno tveganje.

a)

Udeleženke so se dogovorile, da morajo oblikovati dopolnjujoče politike za izvozne kredite in vezano pomoč. Politike izvoznih kreditov morajo temeljiti na svobodni konkurenci in svobodnem oblikovanju tržnih sil. Politike vezane pomoči morajo zagotoviti potrebna zunanja sredstva državam, sektorjem ali projektom, ki imajo omejen dostop do tržnega financiranja ali pa takega dostopa sploh nimajo. Politike vezane pomoči morajo zagotoviti najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, kar najbolj zmanjšati izkrivljanje trgovanja in prispevati k razvojno učinkoviti uporabi teh sredstev.

b)

Določbe tega sporazuma o vezani pomoči se ne uporabljajo za programe pomoči multilateralnih ali regionalnih institucij.

c)

Ta načela ne prejudicirajo stališč Odbora za razvojno pomoč (Development Assistance Committee – DAC) o kakovosti vezane in nevezane pomoči.

d)

Udeleženka lahko zahteva dodatne informacije, bistvene za stopnjo vezanosti katere koli oblike pomoči. Če ni gotovo, ali določena praksa financiranja spada v okvir opredelitve vezane pomoči iz Priloge XIII, država donatorka zagotovi dokazila glede tega, da je pomoč dejansko „nevezana“ v skladu z opredelitvijo iz Priloge XIII.

a)

posojil uradne razvojne pomoči, kakor so opredeljena v temeljnih načelih DAC za povezano mešano financiranje ter vezano in delno nevezano uradno razvojno pomoč (DAC Guiding Principles for Associated Financing and Tied and Partially Untied Official Development Assistance) (1987);

b)

nepovratnih finančnih spodbud uradne razvojne pomoči, kakor so opredeljene v temeljnih načelih DAC za povezano mešano financiranje ter vezano in delno nevezano uradno razvojno pomoč (1987), ter

c)

drugih uradnih sredstev, kar vključuje nepovratna sredstva in posojila, vendar pa ne zajema uradno podprtih izvoznih kreditov, ki so v skladu s Sporazumom, ali

d)

kakršnih koli mešanih oblikah, pravno ali dejansko, pod nadzorom donatorke, posojilodajalca ali posojilojemalca, ki zajemajo dve ali več od predhodnih in/ali naslednjih finančnih sestavin:

a)

Mešano financiranje lahko poteka v več oblikah, vključno z mešanimi krediti, mešanim financiranjem, skupnim financiranjem, vzporednim financiranjem ali enkratnimi celovitimi transakcijami. Glavne značilnosti vseh teh oblik so:

b)

„Dejanska“ medsebojna povezava ali vez se določi z dejavniki, kot so:

c)

Naslednje prakse ne preprečujejo določitve „dejanske“ medsebojne povezave ali vezi:

a)

Državam, v katerih je BND na prebivalca po podatkih Svetovne banke nad zgornjo mejo za države z nižjim srednjim dohodkom, se vezana pomoč ne odobri. Svetovna banka vsako leto znova preračuna ta prag (17). Država se lahko uvrsti v drugo kategorijo šele po tem, ko je bila v kategoriji, v katero jo je uvrstila Svetovna banka, dve zaporedni leti.

b)

Pri razvrščanju držav se uporabljajo naslednja operativna merila in postopki:

a)

Vezana pomoč se ne odobri za javne ali zasebne projekte, ki bi morali biti komercialno izvedljivi, če bi se financirali po tržnih pogojih ali pogojih Sporazuma.

b)

Ključna preskusa za tako upravičenost do pomoči sta:

c)

Ključna preskusa iz odstavka (b) naj bi pokazala, kako bi bilo treba ovrednotiti projekt, da bi se ugotovilo, ali naj se financira s tako pomočjo ali z izvoznimi krediti po tržnih pogojih ali po pogojih Sporazuma. S posvetovalnim procesom iz členov 47 do 49 naj bi se po pričakovanju sčasoma oblikovala zbirka izkušenj, v kateri bodo agencije za izvozne kredite in tudi agencije za pomoč našle napotke, kako določiti mejo med tema kategorijama projektov.

d)

Katera koli udeleženka, ki želi zagotoviti pomoč za blago in/ali storitve, zajete v sektorskem dogovoru o izvoznih kreditih za ladje, mora potrditi, da se ladja med obdobjem odplačevanja ne vodi z odprtim registrom in da je pridobljeno ustrezno jamstvo, da končni lastnik stalno prebiva v državi prejemnici, da ni pasivno hčerinsko podjetje tujega podjetja in da se je obvezal, da ladje ne bo prodal brez odobritve vlade svoje države.

a)

tehnična pomoč: vezana pomoč, kadar uradna razvojna pomoč zajema izključno tehnično sodelovanje v višini manj kot 3 % skupne vrednosti transakcije ali manj kot en milijon SDR, pri čemer velja nižja vrednost, in

b)

manjši projekti: kapitalski projekti v vrednosti manj kot milijon SDR, ki se v celoti financirajo v obliki nepovratne razvojne pomoči.

a)

Določbe členov 32 in 33 se ne uporabljajo za vezano pomoč, kadar je raven koncesivnosti 80 % ali več, razen za vezano pomoč, ki je del mešanega finančnega paketa, opisanega v členu 31.

b)

Določbe člena 33 se ne uporabljajo za vezano pomoč v vrednosti manj kot 2 milijona SDR, razen za vezano pomoč, ki je del mešanega paketa, opisanega v členu 31.

c)

Za vezano pomoč najmanj razvitim državam (LDC), kakor jih opredeljujejo Združeni narodi, ne veljajo določbe členov 32 in 33.

d)

Udeleženke ugodno obravnavajo pospešitev postopkov vezane pomoči v skladu s posebnimi okoliščinami:

e)

Ne glede na člena 32 in 33 lahko udeleženka izjemoma zagotovi podporo na enega od naslednjih načinov:

a)

Diskontna stopnja, ki se uporablja za izračun ravni koncesivnosti posojila v dani valuti, tj. diferencirana diskontna stopnja (Differentiated Discount Rate – DDR), se vsako leto 15. januarja spremeni in se izračuna na naslednji način (18):

b)

Referenčni datum za izračun ravni koncesivnosti je začetni datum kredita, kakor je določen v Prilogi XIII.

c)

Za izračun skupne ravni koncesivnosti mešanega finančnega paketa se šteje, da so ravni koncesivnosti naslednjih kreditov, sredstev in plačil enake nič:

Plačila na začetni datum kredita ali pred njim, ki se ne štejejo za polog, se vključijo v izračun ravni koncesivnosti.

d)

Diskontna stopnja pri prilagajanju: pri prilagajanju pogojev pomoči pomeni prilagajanje do identičnosti prilagajanje na identično raven koncesivnosti; ta se ponovno preračuna z diskontno stopnjo, veljavno v času prilagajanja.

e)

Lokalni stroški in nabava pri tretjih državah se vključijo v izračun ravni koncesivnosti samo, če jih financira država donatorka.

f)

Skupna raven koncesivnosti paketa se določi tako, da se nominalna vrednost vsake sestavine paketa pomnoži z ustrezno ravnjo koncesivnosti vsake sestavine, rezultati se seštejejo in nato se seštevek deli s skupno nominalno vrednostjo sestavin.

g)

Diskontna stopnja za dano posojilo v okviru pomoči je stopnja, veljavna ob obvestilu o njem. Vendar pa se ob takojšnjem obvestilu uporabi diskontna stopnja, ki je veljala ob določitvi pogojev posojila v okviru pomoči. S spremembo diskontne stopnje med trajanjem posojila se ne spremeni njegova raven koncesivnosti.

h)

Če se valuta spremeni, preden je pogodba sklenjena, se obvestilo spremeni. Za izračun ravni koncesivnosti, se uporablja diskontna stopnja, ki velja na datum spremembe. Sprememba ni potrebna, če so alternativna valuta in vse potrebne informacije za izračun ravni koncesivnosti razvidne iz izvornega obvestila.

i)

Ne glede na odstavek (g) se za izračun ravni koncesivnosti posameznih transakcij v okviru kreditne linije pomoči uporabi diskontna stopnja, ki je bila prvotno priglašena za kreditno linijo.

a)

Udeleženke ne smejo določiti pogojev za vezano pomoč za več kot dve leti, ne glede na to, ali gre za financiranje posameznih transakcij ali protokol o pomoči, kreditno linijo pomoči ali podoben sporazum. Pri protokolu o pomoči, kreditni liniji pomoči ali podobnem sporazumu se doba veljavnosti začne na datum njegovega podpisa, o čemer je treba poslati obvestilo v skladu s členom 46; o podaljšanju kreditne linije se pošlje obvestilo, kakor da bi bila to nova transakcija, s pojasnilom, da gre za podaljšanje, in sicer v skladu s pogoji, dovoljenimi v času obvestila o podaljšanju. Pri posameznih transakcijah, vključno s tistimi, o katerih je poslano obvestilo v okviru protokola o pomoči, kreditne linije pomoči ali podobnega sporazuma, se obdobje veljavnosti začne na datum obvestila o prevzemu obveznosti v skladu s členom 45 ali 46, kakor je ustrezno.

b)

Ko država prvič postane neupravičena do 17-letnih posojil Svetovne banke, se veljavnost obstoječih in novih protokolov o vezani pomoči in kreditnih linij, o katerih so bila poslana uradna obvestila, omeji na eno leto po datumu potencialne spremembe razvrstitve v skladu s postopki iz člena 32(b).

c)

Podaljšanje takih protokolov in kreditnih linij je mogoče samo pod pogoji, ki so skladni z določbami členov 32 in 33 Sporazuma po:

V takih okoliščinah se lahko ohranijo obstoječi pogoji ne glede na spremembo diskontne stopnje iz člena 36.

a)

Takoj ko se udeleženka obveže za uradno podporo, o kateri je poslala obvestilo v skladu s postopki iz členov 43 do 46, o tem ustrezno obvesti vse druge udeleženke, tako da v ustrezni obrazec za naknadno poročanje vnese sklicno številko obvestila.

b)

Pri izmenjavi informacij v skladu s členi 51 do 53 udeleženka obvesti druge udeleženke o kreditnih pogojih, pod katerimi namerava podpreti določeno transakcijo, in jih lahko zaprosi za podobne informacije.

c)

Poleg informacij, določenih v Prilogi V, ki se zagotovijo za transakcije, za katere je bilo poslano predhodno obvestilo v skladu s členom 43 ali 44, udeleženke v ustreznem obrazcu za naknadno poročanje zagotovijo:

a)

Pred prilagajanjem finančnim pogojem, ki jih domnevno ponuja udeleženka ali neudeleženka v skladu s členoma 17 in 38, si udeleženka čim bolj prizadeva, vključno z uporabo ustnih posvetovanj, opisanih v členu 53, da preveri, ali so ti pogoji uradno podprti, pri čemer ravna v skladu z naslednjim:

b)

Udeleženka, ki namerava ponuditi finančne pogoje, identične pogojem, uradno prijavljenim v skladu s členoma 43 in 44, lahko to stori po tem, ko se izteče ustrezen čakalni rok iz navedenih členov. Udeleženka o svoji nameri čim prej pošlje obvestilo.

a)

Udeleženka, ki upravičeno domneva, da so finančni pogoji, ki jih ponuja druga udeleženka (udeleženka pobudnica), ugodnejši od pogojev iz Sporazuma, o tem obvesti Sekretariat. Sekretariat nemudoma poskrbi, da so take informacije na voljo.

b)

Udeleženka pobudnica v dveh delovnih dneh po tem, ko Sekretariat izda informacije, pojasni finančne pogoje svoje ponudbe.

c)

Po pojasnitvi udeleženke pobudnice lahko katera koli udeleženka zahteva, da Sekretariat v petih delovnih dneh organizira poseben posvetovalni sestanek udeleženk za razpravo o tem vprašanju.

d)

Finančni pogoji, ki so uradno podprti, ne začnejo veljati do izida posebnega posvetovalnega sestanka udeleženk.

a)

Udeleženka najmanj deset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti s kreditno vrednostjo nad 10 milijonov SDR v skladu s Prilogo V obvesti vse druge udeleženke, če:

b)

Udeleženka najmanj deset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti s kreditno vrednostjo nad 10 milijonov SDR v skladu s Prilogo V obvesti vse druge udeleženke, če se podpora dodeli v skladu s členom 6(a)(2) Priloge I.

c)

Če v tem času katera koli druga udeleženka zahteva razpravo, udeleženka pobudnica počaka še dodatnih deset koledarskih dni.

d)

Po razpravi udeleženka vse ostale udeleženke obvesti o svoji končni odločitvi za lažji pregled zbirke izkušenj v skladu s členom 62. Udeleženke vodijo evidenco svojih izkušenj glede premijskih stopenj, o katerih je bilo poslano obvestilo v skladu z odstavkom (a).

a)

Udeleženka najmanj deset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti z rokom odplačevanja, ki je daljši od deset let, in s kreditno vrednostjo nad 10 milijonov SRD v skladu s Prilogo V obvesti vse druge udeleženke.

b)

Udeleženka najmanj deset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti s kreditno vrednostjo nad 10 milijonov SRD v skladu s Prilogo V obvesti vse druge udeleženke, če je podpora zagotovljena v skladu s:

c)

Udeleženka najmanj deset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti s kreditno vrednostjo nad 10 milijonov SRD v skladu s Prilogo V obvesti vse druge udeleženke, če je podpora zagotovljena v zvezi s:

a)

Udeleženka pošlje predhodno obvestilo v skladu s Prilogo V, če namerava zagotoviti uradno podporo za:

b)

Predhodno obvestilo se pošlje najpozneje 30 delovnih dni pred zaključkom zbiranja razpisnih ponudb ali datumom prevzema obveznosti, pri čemer velja datum, ki nastopi prej.

c)

Če udeleženka pobudnica omili ali umakne svojo namero, da bo podprla pogoje, o katerih je poslala obvestilo, o tem takoj obvesti vse druge udeleženke.

d)

Določba tega člena se uporablja za vezano pomoč, ki je del mešanega finančnega paketa, kakor je opisano v členu 31.

a)

Udeleženka v skladu s Prilogo V takoj, tj. v dveh delovnih dneh po prevzemu obveznosti, obvesti vse druge udeleženke, če zagotovi uradno podporo za vezano pomoč v eni od naslednjih vrednosti:

b)

Udeleženka prav tako nemudoma obvesti vse druge udeleženke, če je podpisan protokol o pomoči, kreditna linija ali podoben sporazum.

c)

Predhodno obvestilo ni potrebno, če se udeleženka namerava prilagoditi finančnim pogojem, za katere se zahteva takojšnje obvestilo.

a)

Udeleženka, ki želi pojasnila o možni poslovni motivaciji za vezano pomoč, lahko zahteva, da se zagotovi izčrpna ocena kakovosti pomoči (podrobno navedena v Prilogi XI).

b)

Poleg tega lahko udeleženka v skladu s členom 48 zahteva posvetovanja z drugimi udeleženkami. Ta posvetovanja vključujejo ustna posvetovanja, kakor je opisano v členu 53, da bi se na njih:

a)

Med posvetovanji lahko udeleženka med drugim zahteva naslednje informacije:

b)

Posvetovanje se zaključi, o ugotovitvah glede obeh vprašanj iz člena 46 pa Sekretariat obvesti vse udeleženke najmanj 10 delovnih dni pred datumom zaključka zbiranja razpisnih ponudb ali datumom prevzema obveznosti, pri čemer velja datum, ki nastopi prej. Če med posvetujočimi se stranmi ni soglasja, Sekretariat povabi druge udeleženke, naj izrazijo svoja stališča v petih delovnih dneh. O teh stališčih poroča udeleženki, ki je poslala obvestilo, ta pa naj bi znova premislila, ali bo vztrajala, če se zdi, da ni večje podpore za ponudbo pomoči.

a)

Donatorka, ki želi nadaljevati projekt kljub pomanjkanju večje podpore, o svoji nameri predhodno obvesti druge udeleženke najpozneje 60 koledarskih dni po koncu posvetovanja, tj. sprejetju predsednikovega sklepa. Donatorka na generalnega sekretarja OECD naslovi tudi pismo, v katerem opiše rezultate posvetovanja in pojasni prednostni netrgovalni nacionalni interes, zaradi katerega je ta ukrep nujen. Udeleženke pričakujejo, da bodo taki dogodki izjemni in redki.

b)

Donatorka takoj obvesti udeleženke, da je na generalnega sekretarja OECD naslovila pismo, katerega kopija je priložena obvestilu. Niti donatorka niti nobena druga udeleženka ne prevzame obveznosti za vezano pomoč, dokler ne poteče 10 delovnih dni od izdaje tega obvestila udeleženkam. Pri projektih, za katere so bile v posvetovalnem procesu ugotovljene konkurenčne komercialne ponudbe, se navedeni rok 10 delovnih dni podaljša na 15 dni.

c)

Sekretariat spremlja potek in rezultate posvetovanja.

a)

Udeleženka lahko vpraša drugo udeleženko o njenem odnosu do tretje države, institucije v tretji državi ali posebnega načina poslovanja.

b)

Udeleženka, ki je prejela vlogo za uradno podporo, lahko na drugo udeleženko naslovi poizvedbo, v kateri navede najugodnejše kreditne pogoje, ki bi jih bila povprašujoča udeleženka pripravljena podpreti.

c)

Če se poizvedba pošlje več kot eni udeleženki, mora vsebovati seznam naslovnikov.

d)

Kopija vseh poizvedb se pošlje Sekretariatu.

a)

Udeleženka, na katero je naslovljena poizvedba, se odzove v sedmih koledarskih dneh in zagotovi čim več informacij. Odgovor vključuje čim boljšo opredelitev odločitve, ki jo bo udeleženka verjetno sprejela. Če je potrebno, se čim prej pošlje izčrpen odgovor. Kopije se pošljejo drugim naslovnikom poizvedbe in Sekretariatu.

b)

Če odgovor na poizvedbo naknadno postane neveljaven iz kakršnega koli razloga, na primer ker:

a)

Udeleženke se v 10 delovnih dneh odzovejo na zaprosila za ustna posvetovanja.

b)

Zaprosilo za ustna posvetovanja je na voljo udeleženkam in neudeleženkam. Posvetovanja se izvedejo čim prej po izteku roka 10 delovnih dni.

c)

Predsednik udeleženk se usklajuje s Sekretariatom glede kakršnega koli potrebnega naknadnega spremljanja, npr. poenotenega posebnega dogovora. Sekretariat takoj da na voljo izid posvetovanja.

a)

Predlogi za poenoteni posebni dogovor se naslovijo samo na Sekretariat. Sekretariat pošlje predlog za poenoteni posebni dogovor vsem udeleženkam in, kadar gre za vezano pomoč, vsem kontaktnim točkam DAC. Identiteta pobudnice se v registru poenotenih posebnih dogovorov na elektronski oglasni deski, ki jo Sekretariat vodi v mrežnem okolju OECD, ne razkrije. Vendar pa lahko Sekretariat na zahtevo udeleženki ustno razkrije identiteto pobudnice ali članice DAC. Sekretariat vodi evidenco takih zahtev.

b)

Predlog za poenoteni posebni dogovor je opremljen z datumom in ima naslednjo obliko:

c)

Predlog za poenoten posebni dogovor, predložen v skladu s členom 32(b)(4), se naslovi na Sekretariat, kopije pa se pošljejo drugim udeleženkam. Udeleženka, ki je pripravila predlog za poenoten posebni dogovor, zagotovi izčrpno pojasnilo razlogov, zaradi katerih meni, da bi se morala razvrstitev države razlikovati od postopka iz člena 32(b).

d)

Sekretariat zagotovi javni dostop do dogovorjenih poenotenih posebnih dogovorov.

a)

Odzvati se je treba v 20 koledarskih dneh, čeprav se udeleženke spodbujajo, naj se na predlog za poenoteni posebni dogovor odzovejo čim prej.

b)

Odziv je lahko zahteva po dodatnih informacijah, sprejetje, zavrnitev, predlog za spremembo poenotenega posebnega dogovora ali alternativni predlog za poenoteni posebni dogovor.

c)

Za udeleženko, ki sporoči, da nima stališča, ker se nanjo niso obrnili izvoznik ali organi v državi prejemnici glede pomoči za projekt, se šteje, da je sprejela predlog za poenoteni posebni dogovor.

a)

Po preteku roka 20 koledarskih dni Sekretariat obvesti vse udeleženke o statusu predloga za poenoteni posebni dogovor. Če poenotenega posebnega dogovora niso sprejele vse udeleženke, vendar pa ga nobena od njih ni zavrnila, ostane odprt še za nadaljnji rok osmih koledarskih dni.

b)

Po preteku tega nadaljnjega roka se šteje, da je udeleženka, ki ni izrecno zavrnila predloga za poenoteni posebni dogovor, tega sprejela. Vendar pa lahko udeleženka, vključno z udeleženko pobudnico, pogojuje svoje sprejetje poenotenega posebnega dogovora s tem, da ga izrecno sprejme ena ali več udeleženk.

c)

Če udeleženka ne sprejme enega ali več elementov poenotenega posebnega dogovora, implicitno sprejme vse njegove druge elemente. Razume se, da lahko zaradi takega delnega sprejetja druge udeleženke spremenijo svoj odnos do predlaganega poenotenega posebnega dogovora. Vse udeleženke lahko prosto ponudijo pogoje, ki niso zajeti v poenotenem posebnem dogovoru, ali pa se jim prilagodijo.

d)

Poenoteni posebni dogovor, ki ni bil sprejet, se lahko ponovno obravnava po postopkih iz členov 54 in 55. V teh okoliščinah udeleženk njihova prvotna odločitev ne zavezuje.

a)

Ko je poenoteni posebni dogovor sklenjen, velja dve leti od datuma začetka veljavnosti, razen če je Sekretariat obveščen, da za ta dogovor ni več interesa in da se s tem strinjajo vse udeleženke. Poenoteni posebni dogovor o določeni transakciji ostane veljaven dodatni dve leti, če udeleženka zaprosi za podaljšanje v 14 koledarskih dneh po prvotnem datumu izteka veljavnosti. O naknadnih podaljšanjih poenotenega posebnega dogovora o določeni transakciji ali kakršno koli podaljšanje poenotenega posebnega dogovora, ki ni povezan z določeno transakcijo, se je mogoče sporazumeti po postopkih iz členov 54 do 58. Poenoteni posebni dogovor, o katerem so se udeleženke sporazumele v skladu s členom 32(b)(4), ostane veljaven, dokler niso na voljo podatki Svetovne banke za naslednje leto.

b)

Sekretariat spremlja status poenotenih posebnih dogovorov in o tem stalno obvešča udeleženke z vodenjem seznama o statusu veljavnih poenotenih posebnih dogovorov na elektronski oglasni deski. V skladu s tem Sekretariat med drugim:

Udeleženka, ki zagotavlja uradno podporo v okviru poenotenega posebnega dogovora v zvezi s pravili o izvoznih kreditih (tj. ki ni povezan s pravili o pomoči, povezani s trgovanjem), pošlje predhodno obvestilo o vsaki transakciji, podprti v skladu s členom 44.

a)

Udeleženke redno pregledujejo delovanje Sporazuma. Med pregledom udeleženke med drugim pregledajo postopke za pošiljanje obvestil, izvajanje in delovanje sistema DDR, pravila in postopke o vezani pomoči, vprašanja prilagajanja, predhodno prevzete obveznosti in možnosti širše udeležbe v Sporazumu.

b)

Ta pregled temelji na informacijah o izkušnjah udeleženk ter na njihovih predlogih za izboljšanje delovanja in učinkovitosti Sporazuma. Udeleženke upoštevajo cilje Sporazuma ter prevladujoč gospodarski in monetarni položaj. Sekretariat prejme informacije in predloge, ki jih želijo v zvezi s tem pregledom predložiti udeleženke, najpozneje 45 koledarskih dni pred datumom pregleda.

a)

metodologijo za razvrstitev držav glede na njihovo tveganje in metodologijo za oceno tveganja državnih posojilojemalcev, da se pregleda njegova veljavnost glede na izkušnje;

b)

stopnjo MPR, s katero se zagotovi, da MPR ostajajo točno merilo za kreditno tveganje, ob upoštevanju dejanskih izkušenj institucij, ki zagotavljajo uradne izvozne kredite, kot tudi informacij o oblikovanju cen za kreditno tveganje na zasebnem trgu;

c)

razlikovanja v MPR, pri katerih se upoštevata različna kakovost izvoznokreditnih produktov in odstotek zagotovljenega kritja, ter

d)

zbirko izkušenj o uporabi zmanjšanja tveganja države in izboljšavah kreditnega tveganja kupca ter nadaljevanje veljavnosti in ustreznosti njihovega določenega vpliva na MPR.

e)

Celovit pregled vseh vidikov premijskih pravil Sporazuma s posebnim poudarkom na pravilih oblikovanja cen na podlagi tržnih referenčnih vrednosti se izvede najpozneje 31. decembra 2024.

a)

Ta sektorski dogovor določa finančne pogoje, ki se uporabljajo za uradno podprte izvozne kredite, ki se nanašajo na pogodbe v upravičenih sektorjih, navedenih in opredeljenih v Dodatku I k temu sektorskemu dogovoru, pod pogojem, da se njihovi učinki tako kot vsi uradno podprti izvozni krediti obravnavajo v skladu s Priporočilom Sveta o skupnih pristopih na področju uradno podprtih izvoznih kreditov ter postopka skrbnega pregleda na področju okoljske in družbene odgovornosti iz leta 2012. Ta seznam sektorjev in po potrebi tudi ustreznih tehnološko nevtralnih meril učinkovitosti, ki se uporabljajo za opredelitev upravičenosti projekta, je sčasoma mogoče spremeniti v skladu z določbami glede pregleda iz člena 8 tega sektorskega dogovora.

b)

Take pogodbe se nanašajo na izvoz celotnih projektov ali njihovih delov, kar vključuje vse sestavne dele, opremo, materiale in storitve (vključno z usposabljanjem osebja), ki so neposredno potrebni za oblikovanje in zagon prepoznavnega projekta, pri čemer:

c)

Pogoji, ki se uporabljajo za sektorje, navedene v razredu projekta A iz Dodatka I, so omejeni na:

d)

Pogoji, ki se uporabljajo za sektorje, navedene v razredu projekta A iz Dodatka I, se ne uporabljajo za postavke zunaj meja lokacije elektrarne, za katere je običajno odgovoren kupec, predvsem za vodovodno omrežje, ki ni neposredno povezano z elektrarno, stroške v zvezi s posegi v prostor, cestami, gradbenimi naselji, elektroenergetskimi vodi in ranžirnimi postajami ter stroške, ki izvirajo iz postopkov za pridobivanje uradnih dovoljenj (npr. lokacijskih dovoljenj, gradbenih dovoljenj) v državi kupca, razen naslednjega:

e)

udeleženke lahko predlagajo, da se zagotovijo finančni pogoji iz tega sektorskega dogovora za projekte za blažitev podnebnih sprememb, ki trenutno niso v Dodatku I ali kako drugače ne izpolnjujejo meril za upravičenost iz Dodatka I. Ti projekti se bodo obravnavali za vsak primer posebej v skladu s postopkom iz členov 54 do 59 Sporazuma. Udeleženke bodo z naklonjenostjo obravnavale predloge, ki so usklajeni s skupnimi podnebnimi cilji in namenom tega sektorskega dogovora.

a)

Ta sektorski dogovor določa finančne pogoje, ki se uporabljajo za uradno podprte izvozne kredite, ki se nanašajo na pogodbe ali projekte, ki izpolnjujejo merila iz Dodatka II k temu sektorskemu dogovoru.

b)

Take pogodbe se nanašajo na izvoz celotnih projektov ali njihovih delov, kar vključuje vse sestavne dele, opremo, materiale in storitve (vključno z usposabljanjem osebja), ki so neposredno potrebni za izvedbo in zagon prepoznavnega projekta, pri čemer:

c)

Ta sektorski dogovor se nanaša tudi na modernizacijo obstoječih projektov, da se upoštevajo vprašanja prilagajanja, kadar je verjetno, da se bo ekonomska življenjska doba projekta podaljšala vsaj za sklenjeno obdobje odplačevanja. Če to merilo ni izpolnjeno, se uporabljajo pogoji Sporazuma.

a)

infrastrukturo za oskrbo občin s pitno vodo, vključno z gospodinjstvi in malimi podjetji, tj. čiščenje vode za pridobivanje pitne vode ter distribucijsko omrežje (vključno z nadzorom puščanja);

b)

naprave za zbiranje in čiščenje odpadne vode, tj. zbiranje in čiščenje gospodinjskih in industrijskih odpadnih voda in odplak, vključno s postopki za ponovno uporabo ali recikliranje vode in obdelavo blata, ki so neposredno povezani s temi dejavnostmi;

c)

modernizacijo takih naprav v primerih, kadar je verjetno, da se bo ekonomska življenjska doba obrata podaljšala vsaj za sklenjeno obdobje odplačevanja. Če to merilo ni izpolnjeno, se uporabljajo določbe Sporazuma.

a)

Najdaljši rok odplačevanja za transakcije v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb, ki so upravičene do podpore v skladu s členom 1 tega sektorskega dogovora, je določen v Dodatku I.

b)

Najdaljši rok odplačevanja za transakcije v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam, ki so upravičene do podpore v skladu s členom 2 tega dogovora in v skladu z merili upravičenosti iz Dodatka II, je 22 let.

c)

Najdaljši rok odplačevanja za transakcije v zvezi z vodo, ki so upravičene do podpore v skladu s členom 3 tega dogovora, je 22 let.

a)

Glavnica izvoznega kredita se običajno odplača v enakih in rednih obrokih ali, kadar je to ustrezno (npr. kadar se podpora zagotavlja za lizing ali za izvoz samostojnih strojev ali opreme), z enakimi odplačili glavnice in obresti skupaj.

b)

Glavnica se plača najmanj letno, pri čemer se prvi obrok glavnice plača najpozneje eno leto po začetnem datumu kredita.

c)

Obresti se plačajo najmanj na vsakih šest mesecev, pri čemer se prvo plačilo obresti izvede najpozneje šest mesecev po začetnem datumu kredita. V primeru letnih odplačil glavnice se obresti plačajo najmanj na vsakih dvanajst mesecev, pri čemer se prvo plačilo obresti izvede najpozneje dvanajst mesecev po začetnem datumu kredita.

d)

Po začetnem datumu kredita se obresti ne kapitalizirajo.

e)

Kadar je to ustrezno utemeljeno z neravnovesjem med časovno razporeditvijo sredstev, ki so na voljo dolžniku, in profilom servisiranja dolga, ki je mogoč v skladu s parametri iz odstavkov (a) in (b), se lahko izvozni krediti, podprti na podlagi tega dogovora, zagotovijo v okviru naslednjih omejitev:

a)

Udeleženka, ki namerava zagotoviti podporo v skladu z določbami tega sektorskega dogovora, vsaj deset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti s kreditno vrednostjo nad deset milijonov SDR pošlje predhodno obvestilo, in sicer v skladu s:

b)

Tako obvestilo vsebuje izčrpen opis projekta, da se dokaže skladnost projekta z merili podpore iz člena 1 ali 2 tega sektorskega dogovora.

c)

Za projekte, podprte v skladu z Dodatkom I k temu sektorskemu dogovoru, tako obvestilo vključuje informacije o tehničnih standardih ali standardih zmogljivosti, ki se uporabljajo, in, po potrebi, o pričakovanem zmanjšanju emisij.

d)

Za projekte, podprte v skladu z Dodatkom II k temu sektorskemu dogovoru, tako obvestilo vključuje rezultat pregleda, ki ga opravi neodvisna tretja oseba, če je to ustrezno.

e)

Za transakcije, podprte v skladu s členom 5(e) zgoraj, udeleženke med drugim zagotovijo:

f)

Po razpravi udeleženka vse ostale udeleženke obvesti o svoji končni odločitvi za lažji pregled zbirke izkušenj.

a)

stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič;

b)

projekte v zvezi z gorivnimi celicami;

c)

čista plinasta in tekoča goriva;

d)

pregled in vključitev prihodnjih mednarodnih standardov za nizkoemisijsko proizvodnjo (na primer IEA).

a)

Sekretariat vsako leto poroča o izvajanju tega sektorskega dogovora. V tem poročilu bodo dokumentirani rezultati kakršnega koli postopka razprave v skladu s členom 43 Sporazuma. Poročilo bo vključevalo povzetek za javno objavo.

b)

Udeleženke redno pregledujejo področje uporabe in druge določbe tega sektorskega dogovora. Zaradi večje gotovosti bo pregled opravljen do konca leta 2028 ali ko bo po 15. juliju 2023 izvedenih 150 transakcij v okviru CCSU, odvisno od tega, kaj se zgodi prej. Ta pregled bo temeljil na izkušnjah, pridobljenih pri postopkih obveščanja (vključno z informacijami o uporabljenih tehničnih standardih ali standardih zmogljivosti in, če so na voljo, doseženih zmanjšanjih emisij), najnovejših poročilih o podnebni znanosti in oceni tržnih pogojev za tehnologije, povezane s podnebjem.

c)

Če ima udeleženka pomisleke, da določba ali določbe tega sektorskega dogovora ne delujejo več skladno z namenom Sporazuma, kot je določeno v členu 1 (Namen) Sporazuma, lahko zahteva, da se zadeva obravnava na naslednjem načrtovanem sestanku udeleženk, predložiti pa mora dokaze o svojih pomislekih.

d)

Dodatek I tega sektorskega dogovora je treba redno pregledovati, tudi na zahtevo udeleženke, da se oceni, ali je treba vanj vključiti ali z njega odstraniti katerega od razredov in/ali tipov projekta oziroma ali je treba v navedenem dodatku spremeniti kakršne koli pragove. Predlogi za nove razrede oziroma tipe projektov so podprti z informacijami o tem, kako bi morali projekti v okviru takega razreda oziroma tipa izpolnjevati merila iz člena 1 tega sektorskega dogovora.

a)

S projektom se zmanjšuje ranljivost za podnebne spremembe, pogojena z lokacijo. To zmanjšanje se v projektnih dokumentih izrecno navede in pojasni z izrecno izjavo o nameri, da se odpravi ugotovljena ranljivost za podnebne spremembe, in analizo, iz katere je razvidna jasna in neposredna povezava med dejavniki, ki pogojujejo podnebno ranljivost, in posebnimi prilagoditvenimi dejavnostmi projekta za odpravljanje ranljivosti za podnebne spremembe. S temi posebnimi projektnimi dejavnostmi se opredeli delež projekta, s katerim se neposredno odpravlja ranljivost za podnebne spremembe. Če je prilagajanje podnebnim spremembam cilj posebnih projektnih dejavnosti, so upravičene samo te dejavnosti. Če je prilagajanje podnebnim spremembam cilj celotnega projekta ali če tehnično ni mogoče ločiti med prilagoditvenimi in neprilagoditvenimi projektnimi dejavnostmi, se šteje, da celotni projekt neposredno odpravlja ranljivost za podnebne spremembe in je v celoti upravičen.

b)

Za projekte, ki se nanašajo na pogodbe v vrednosti najmanj 20 milijonov SDR, tretja stran opravi neodvisen pregled projekta, in sicer ločeno ali skupaj s pripravo projektnih dokumentov. Pregled je javno dostopen, kot je objavljen na spletišču projekta ali na spletišču ustreznega javnega organa. Pri pregledu se preverijo utemeljitve iz odstavka a. Poleg tega se pri projektih, ki se nanašajo na pogodbe, pri katerih tehnično ni mogoče ločiti med projektnimi dejavnostmi prilagajanja na podnebne spremembe in ostalimi dejavnostmi, ob pregledu preveri, ali tehnično ni mogoče ločiti med sestavnimi deli projekta.

c)

Življenjska doba projekta presega rok odplačevanja.

a)

Ta sektorski dogovor vsebuje določbe, ki se uporabljajo za uradno podprte izvozne kredite, ki se nanašajo na pogodbe za:

b)

Ta sektorski dogovor se ne uporablja za:

a)

Najdaljši rok odplačevanja za blago in storitve, zajete v členu 1(a)(1) tega sektorskega dogovora, je 22 let.

b)

Najdaljši rok odplačevanja za blago in storitve, ki so zajeti v členu 1(a)(2) tega sektorskega dogovora, kadar znaša skupna vrednost modernizacije 80 milijonov SDR ali več in je verjetno, da se bo s tem ekonomska življenjska doba elektrarne podaljšala vsaj za sklenjeno obdobje odplačevanja, je 22 let. Najdaljši rok odplačevanja za vse ostale transakcije, zajete v členu 1(a)(2) tega sektorskega dogovora, je 15 let.

c)

Najdaljši rok odplačevanja za začetno polnitev z gorivom je štiri leta od dobave. Najdaljši rok odplačevanja za nadaljnje polnitve z jedrskim gorivom je dve leti od dobave.

d)

Najdaljši rok odplačevanja za odlaganje izrabljenega goriva je dve leti.

e)

Najdaljši rok odplačevanja za bogatenje in ravnanje z izrabljenim gorivom je pet let.

a)

Glavnica izvoznega kredita se običajno odplača v enakih in rednih obrokih ali, kadar je to ustrezno (npr. kadar se podpora zagotavlja za lizing ali za izvoz samostojnih strojev ali opreme), z enakimi odplačili glavnice in obresti skupaj.

b)

Glavnica se odplačuje najmanj letno, pri čemer se prvi obrok glavnice plača najpozneje eno leto po začetnem datumu kredita.

c)

Obresti se plačajo najmanj na vsakih šest mesecev, pri čemer se prvo plačilo obresti izvede najpozneje šest mesecev po začetnem datumu kredita. V primeru letnih odplačil glavnice se obresti plačajo najmanj na vsakih dvanajst mesecev, pri čemer se prvo plačilo obresti izvede najpozneje dvanajst mesecev po začetnem datumu kredita.

d)

Po začetnem datumu kredita se obresti ne kapitalizirajo.

e)

Kadar je to ustrezno utemeljeno z neravnovesjem med časovno razporeditvijo sredstev, ki so na voljo dolžniku, in profilom servisiranja dolga, dovoljenim v skladu s parametri iz odstavkov (a) in (b), se lahko izvozni krediti, podprti na podlagi tega dogovora, zagotovijo v okviru naslednjih omejitev:

a)

Udeleženka najmanj 10 koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti s kreditno vrednostjo nad 10 milijonov SRD v skladu s členom 44 Sporazuma pošlje predhodno obvestilo, če namerava zagotoviti podporo v skladu z določbami tega sektorskega dogovora. Za transakcije, podprte v skladu s členom 3(e) zgoraj, udeleženke med drugim zagotovijo:

b)

Po razpravi udeleženka vse ostale udeleženke obvesti o svoji končni odločitvi za lažji pregled zbirke izkušenj.

a)

Namen tega sektorskega dogovora je zagotoviti okvir za predvidljivo, dosledno in pregledno uporabo uradno podprtih izvoznih kreditov za prodajo ali lizing zrakoplovov ter drugega blaga in storitev iz člena 4(a). Cilj tega sektorskega dogovora je spodbujati enake konkurenčne pogoje za take izvozne kredite, da se spodbudi konkurenca med izvozniki, ki bi temeljila na kakovosti in ceni izvoženega blaga in storitev, ne pa na najugodnejših uradno podprtih finančnih pogojih.

b)

Ta sektorski dogovor določa najugodnejše pogoje, na podlagi katerih je mogoče zagotoviti uradno podprte izvozne kredite.

c)

V ta namen je cilj tega sektorskega dogovora vzpostaviti ravnovesje, s katerim se na vseh trgih:

d)

Udeleženke tega sektorskega dogovora (udeleženke) potrjujejo, da so določbe tega sektorskega dogovora pripravljene le za namen tega sektorskega dogovora ter da te določbe ne posegajo v druge dele Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (v nadaljnjem besedilu> Sporazum) in v njihov razvoj.

a)

Ta sektorski dogovor se uporablja za vso uradno podporo, ki jo zagotavlja vlada ali je zagotovljena v njenem imenu, z rokom odplačevanja dve leti ali več, in sicer za izvoz: