(1)

Z Uredbo (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bil ustanovljen Eurojust ter določene njegove naloge, pristojnosti in funkcije.

(2)

V Sklepu Sveta 2005/671/PNZ (3) je navedeno, da je v boju proti terorizmu bistvenega pomena, da imajo zadevne službe čim bolj izčrpne in najnovejše informacije. Z navedenim sklepom se od pristojnih organov držav članic zahteva, da Eurojustu zagotovijo informacije v zvezi s kazenskimi pregoni in obsodbami zaradi terorističnih kaznivih dejanj, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na dve ali več držav članic.

(3)

Zaradi nedoslednosti v razlagi Sklepa 2005/671/PNZ se v nekaterih primerih informacije ne izmenjajo pravočasno, se sploh ne izmenjajo ali pa se ne izmenjajo vse ustrezne informacije. Eurojust mora prejeti dovolj informacij, da prepozna povezave med čezmejnimi preiskavami.

(4)

Ena od pomembnih nalog Eurojusta na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727 je pomagati pristojnim organom držav članic pri zagotavljanju najboljšega možnega usklajevanja preiskovanja in pregona, vključno s prepoznavanjem povezav med takim preiskovanjem in pregonom. Navedena uredba Eurojustu omogoča, da zavzame proaktivnejši pristop in državam članicam zagotavlja boljše storitve, na primer tako, da predlaga začetek preiskav ter ugotovi potrebo po usklajevanju, primere morebitnih kršitev načela ne bis in idem in vrzeli, prisotne v pregonu.

(5)

Eurojust je septembra 2019 na podlagi Sklepa 2005/671/PNZ vzpostavil evropsko pravosodno protiteroristično evidenco, katere specifični cilj je prepoznavati morebitne povezave med sodnimi postopki zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj in ugotoviti, ali je, izhajajoč iz takih povezav, morda potrebno usklajevanje.

(6)

Evropska pravosodna protiteroristična evidenca je bila vzpostavljena po sprejetju Uredbe (EU) 2018/1727, zato ta evidenca ni niti dobro vključena v tehnično infrastrukturo Eurojusta niti je navedena uredba ne omenja. To stanje je potrebno popraviti.

(7)

Za uspešen boj proti terorizmu je ključnega pomena učinkovita izmenjava informacij med pristojnimi nacionalnimi organi in agencijami Unije za namene preiskovanja ali pregona terorističnih kaznivih dejanj. Nujno je treba imeti najpopolnejše in posodobljene informacije.

(8)

Teroristične organizacije so vse bolj vpletene v druge oblike hudih kaznivih dejanj in so pogosto del organiziranih združb. Taka vpletenost zadeva huda kazniva dejanja, kot so trgovina z ljudmi, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, finančna kriminaliteta in pranje denarja. Potrebno je navzkrižno preverjanje sodnih postopkov proti takim hudim kaznivim dejanjem.

(9)

Da bi Eurojust lahko prepoznal povezave med čezmejnimi sodnimi postopki zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj ter povezave med sodnimi postopki zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj in informacijami, ki jih obdeluje v zvezi z drugimi primeri hudih kaznivih dejanj, je bistveno, da od pristojnih nacionalnih organov čim prej v skladu z zadevnimi določbami te uredbe prejme informacije, ki so potrebne, da lahko z navzkrižnimi preverjanji prepozna te povezave.

(10)

Pristojni nacionalni organi morajo za zagotovitev podatkov Eurojustu točno vedeti, katere vrste informacij morajo poslati, v kateri fazi nacionalnih kazenskih postopkov in v katerih zadevah. Pristojni nacionalni organi bi morali Eurojustu informacije poslati na strukturiran, organiziran, sistematičen in polavtomatiziran način. Polavtomatiziran način pomeni način pošiljanja, ki je delno avtomatiziran, delno pa pod človeškim nadzorom. Pričakuje se, da bo ta način pošiljanja znatno povečal kakovost in ustreznost informacij, ki jih prejme Eurojust.

(11)

Z izmenjavo, shranjevanjem in navzkrižnim preverjanjem podatkov se bo znatno povečala količina podatkov, ki jih obdeluje Eurojust. Te elemente bi bilo treba upoštevati, ko se v okviru obstoječih postopkov in okvirov določajo finančni, človeški in tehnični viri, ki jih potrebuje Eurojust.

(12)

Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta (4), kakor je prenesena v nacionalno pravo, je pristojnim nacionalnim organom referenčna točka za opredelitev terorističnih kaznivih dejanj.

(13)

Izmenjava zanesljivih identifikacijskih podatkov je ključnega pomena, da lahko Eurojust prepozna povezave med preiskavami terorizma in sodnimi postopki zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj. Ključnega pomena je tudi, da Eurojust poseduje in hrani sklop podatkov, na podlagi katerega je mogoče posameznike, ki so predmet takih preiskav terorizma ali sodnih postopkov, zanesljivo identificirati. Torej je uporaba biometričnih podatkov pomembna, če se upoštevajo negotovosti pri alfanumeričnih podatkih, zlasti za državljane tretjih držav, in dejstvo, da osumljenci včasih uporabljajo lažne ali dvojne identitete in da so biometrični podatki pogosto edina povezava z osumljenci v preiskovalni fazi. Pristojnim nacionalnim organom, kadar na podlagi nacionalnega kazenskega procesnega prava ali prava o postopkovnih pravicah v kazenskih postopkih shranjujejo in zbirajo biometrične podatke, ki jih smejo tudi pošiljati, bi morali omogočati, da take podatke, kadar so na voljo, izmenjujejo z Eurojustom. Zaradi občutljive narave biometričnih podatkov in vpliva obdelave takih podatkov na spoštovanje zasebnega in družinskega življenja ter varstvo osebnih podatkov, kot sta določena v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, bi bilo treba take podatke pošiljati na način, ki strogo spoštuje načela nujnosti, sorazmernosti in omejitve namena, ter zgolj za namen identifikacije posameznikov, ki so predmet kazenskih postopkov, povezanih s terorističnimi kaznivimi dejanji.

(14)

Pristojni nacionalni organi morajo Eurojustu zagotoviti informacije takoj, ko je zadeva predložena pravosodnemu organu v skladu z nacionalnim pravom, saj so informacije o obstoječih povezavah z drugimi sodnimi postopki najuporabnejše v zgodnji fazi preiskave. Šteti bi se moralo, da je zadeva predložena pravosodnemu organu, na primer kadar je ta obveščen o preiskavi v teku, odobri ali odredi preiskovalni ukrep ali se odloči za pregon, odvisno od veljavnega nacionalnega prava. Če je pristojni nacionalni organ že seznanjen s povezavami med kazenskimi postopkom v svoji državi članici in kazenskimi postopki v drugi državi članici, bi moral o tem obvestiti Eurojust.

(15)

Ob upoštevanju dejstva, da v pravnih tradicijah in sistemih nekaterih držav članic pravosodni organ ne nadzoruje preiskav in se vključi šele v poznejših fazah postopka, ta uredba pristojnim nacionalnim organom ne bi smela preprečevati, da v skladu z nacionalnim pravom svojim nacionalnim članom informacije o preiskavah terorizma zagotovijo v zgodnejši fazi.

(16)

Pristojni nacionalni organi bi morali posodobiti informacije, ki so jih zagotovili, da bi bila zajamčena točnost podatkov v evropski pravosodni protiteroristični evidenci, da bi se čim bolj zgodaj v preiskavi odkrile povezave ali potrdila identiteta osumljenca in da bi se zagotovilo spoštovanje rokov. Take posodobitve bi morale vključevati nove informacije v zvezi s preiskovancem, sodnimi odločbami, kot so odreditev pripora, začetek sodnega postopka, oprostitve in dokončne odločitve o neizvedbi kazenskega pregona, in v zvezi z zaprosili za pravosodno sodelovanje ali prepoznanimi povezavami z drugimi jurisdikcijami.

(17)

Pristojni nacionalni organi ne bi smeli biti obvezani, da z Eurojustom izmenjajo informacije o terorističnih kaznivih dejanjih v najzgodnejši fazi, kadar bi to ogrozilo preiskave, ki so v teku, ali varnost posameznika ali bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi zadevne države članice. Taka odstopanja od obveznosti izmenjave informacij bi se morala uporabljati le v izjemnih okoliščinah in za vsak primer posebej. Pristojni nacionalni organi bi morali pri odločanju, ali bodo odstopali od te obveznosti ali ne, ustrezno upoštevati, da Eurojust informacije, ki mu jih zagotovijo, obravnava v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov, ter zaupnost sodnih postopkov.

(18)

Za namene izmenjave občutljivih podatkov med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom ter obdelave takih podatkov bi bilo treba uporabljati varne komunikacijske kanale, kot je decentralizirani informacijski sistem ali varovane telekomunikacijske povezave iz Sklepa Sveta 2008/976/PNZ (5), da bi take podatke varovali pred nepooblaščenim razkritjem in kibernetskimi napadi. Taka uporaba ne bi smela posegati v prihodnji tehnološki razvoj.

(19)

Za varno izmenjavo podatkov ter zaščito celovitosti komunikacij in izmenjave podatkov bi moral biti sistem vodenja zadev povezan z varnimi komunikacijskimi kanali in izpolnjevati visoke standarde kibernetske varnosti. Taki varni komunikacijski kanali se lahko uporabljajo tudi za to, da se sistem vodenja zadev poveže z drugimi informacijskimi sistemi Unije, če pravni akti o vzpostavitvi teh sistemov Eurojustu omogočajo dostop.

(20)

Decentralizirani informacijski sistem bi moral omogočati varno izmenjavo podatkov med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom, pri čemer ne bi bila nobena institucija, organ, urad ali agencija Unije vključena v vsebino takih izmenjav. Decentralizirani informacijski sistem bi moral biti sestavljen iz zalednih informacijskih sistemov držav članic in Eurojusta, ki so medsebojno povezani z interoperabilnimi dostopovnimi točkami. Dostopovne točke decentraliziranega informacijskega sistema bi morale temeljiti na sistemu e-CODEX.

(21)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi z vzpostavitvijo in uporabo decentraliziranega informacijskega sistema za primere iz te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(22)

Pošiljanje nestrukturiranih podatkov zahteva ročno posredovanje, ustvarja dodatno upravno breme in zmanjšuje kakovost rezultatov navzkrižnega preverjanja. Zato bi morali pristojni nacionalni organi podatke pošiljati strukturirano in pri tem upoštevati zahteve glede minimalne interoperabilnosti, kot so opredeljene v evropskem okviru interoperabilnosti iz sporočila Komisije z dne 23. marca 2017 z naslovom „Evropski okvir interoperabilnosti – strategija za izvajanje“. Poleg tega bi moral biti prenos podatkov čim bolj avtomatiziran, da se zmanjša upravno breme za pristojne nacionalne organe ter poskrbi, da se bodo potrebni podatki zagotavljali redno in hitro.

(23)

Eurojust potrebuje za varno obdelavo občutljivih osebnih podatkov posodobljen sistem vodenja zadev. V novem sistemu morajo biti zajete in aktivirane funkcionalnosti evropske pravosodne protiteroristične evidence in z njim se mora izboljšati sposobnost Eurojusta za odkrivanje povezav, pri čemer je treba praviloma v celoti izrabiti obstoječe nacionalne mehanizme in mehanizme na ravni Unije za primerjavo biometričnih podatkov.

(24)

Pomembno je, da nacionalni člani še naprej nadzorujejo podatke, ki jih prejmejo od pristojnih nacionalnih organov, in da so še vedno odgovorni zanje. Z drugo državo članico se ne bi smeli privzeto izmenjati nobeni operativni osebni podatki. Taki podatki bi se lahko izmenjali le, če bi pristojni nacionalni organi dovolili izmenjavo podatkov. Za digitalizacijo in pospešitev nadaljnjega ukrepanja na podlagi morebitnih povezav ob sočasnem zagotavljanju popolnega nadzora nad podatki bi bilo treba uvesti kode za ravnanje s podatki.

(25)

Terorizem, organizirani kriminal in huda kazniva dejanja so danes zelo dinamični in globalizirani pojavi, ki pogosto prizadenejo dve ali več držav članic. Terorizem je že prej zaznamovala izrazito nadnacionalna komponenta, a se je z uporabo in razpoložljivostjo elektronskih komunikacijskih sredstev nadnacionalno sodelovanje med storilci terorističnih kaznivih dejanj znatno povečalo. Nadnacionalni značaj terorističnega kaznivega dejanja morebiti še ni znan, ko se primer predloži pravosodnemu organu, se pa lahko razkrije, kadar Eurojust navzkrižno preverja podatke. Zato sta za preiskovanje ali pregon terorističnih kaznivih dejanj potrebna usklajevanje in sodelovanje med organi, pristojnimi za pregon, ali pa skupni pregon, kot je določeno v členu 85 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Informacije o primerih terorizma bi bilo treba z Eurojustom izmenjevati pravočasno, razen če je iz konkretnih okoliščin primera jasno razvidno, da ima povsem nacionalen značaj.

(26)

Preiskave in pregon primerov terorizma pogosto ovira nezadostna izmenjava informacij med nacionalnimi organi, pristojnimi za preiskave in pregon. Da bi lahko navzkrižno preverjali nove teroristične preiskave s prejšnjimi preiskavami in prepoznali morebitne povezave, je treba zagotoviti, da bo obdobje hrambe podatkov o vseh prejšnjih preiskavah in obsodbah primerno operativnim dejavnostim. Zato je treba podaljšati roke za shranjevanje podatkov v evropski pravosodni protiteroristični evidenci.

(27)

Če bi bilo možno navzkrižno preverjanje novih terorističnih preiskav s prejšnjimi preiskavami, bi lahko prepoznali morebitne povezave, obenem pa bi lahko nastala potreba po sodelovanju. S takim navzkrižnim preverjanjem bi se lahko razkrilo, da je bila oseba, ki je osumljena ali sodno preganjana v zadevi, ki je v teku, v eni državi članici, osumljena ali sodno preganjana v zadevi, ki je v drugi državi članici zaključena. Prav tako bi lahko prepoznali povezave – ki bi lahko sicer ostale skrite – med preiskavami ali pregoni, ki še potekajo. In to tudi kadar so se prejšnje preiskave končale z oprostitvijo ali dokončno odločitvijo o neizvedbi kazenskega pregona. Kadar je ustrezno, je torej treba shranjevati podatke o vseh prejšnjih preiskavah, ne le o obsodbah.

(28)

Zagotoviti je treba, da se podatki preiskav, ki so se končale z oprostitvijo ali dokončno odločitvijo o neizvedbi kazenskega pregona, obdelujejo le za namene kazenskega pregona. Taki podatki se ne smejo uporabiti za druge namene, kot za prepoznavanje povezav s preiskavami in pregoni, ki še potekajo, ter za podporo pri teh preiskavah in pregonu. Eurojust bi moral imeti možnost, da take operativne podatke še naprej obdeluje, razen če pristojni nacionalni organ v posameznem primeru ne odloči drugače. Kadar pristojni nacionalni organ po pravnomočnosti odločitve o oprostitvi ali neizvedbi kazenskega pregona sklene, da obdelava podatkov oseb, ki so bile oproščene ali niso bile sodno preganjane, med drugim zaradi specifičnosti primera ali razlogov za oprostitev ali neizvedbo kazenskega pregona ni potrebna, bi bilo treba te podatke izbrisati.

(29)

Eurojust je sklenil 12 sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami, ki omogočajo prenos operativnih osebnih podatkov in napotitev tožilcev za zvezo iz tretjih držav v Eurojust. Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (7) prav tako omogoča napotitev tožilca za zvezo. Svet je marca 2021 Komisijo pooblastil za pogajanja glede sporazumov o sodelovanju med Eurojustom in dodatnimi 13 tretjimi državami, in sicer Alžirijo, Argentino, Armenijo, Bosno in Hercegovino, Brazilijo, Kolumbijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Tunizijo in Turčijo.

(30)

Čeprav Uredba (EU) 2018/1727 zagotavlja pravno podlago za sodelovanje in izmenjavo podatkov s tretjimi državami, ne vsebuje pravil o formalnih in tehničnih vidikih sodelovanja s tožilci za zvezo iz tretjih držav, napotenimi v Eurojust, predvsem kar zadeva njihov dostop do sistema vodenja zadev. Uredba (EU) 2018/1727 bi morala zaradi pravne varnosti zagotavljati izrecno pravno podlago za sodelovanje med Eurojustom in tožilci za zvezo iz tretjih držav ter za njihov dostop do sistema vodenja zadev. Eurojust bi moral s posodobljeno tehnično strukturo in strogimi notranjimi pravili izvajati ustrezne zaščitne in varnostne ukrepe za varstvo podatkov in temeljnih pravic.

(31)

Eurojust bi moral pri obdelavi operativnih osebnih podatkov v skladu s to uredbo zagotoviti visoko raven varstva podatkov. V zvezi z obdelavo operativnih osebnih podatkov se za Eurojust uporabljajo člen 3 in poglavje IX Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter posebna pravila o obdelavi operativnih osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2018/1727, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/838 Evropskega parlamenta in Sveta (9) in to uredbo. Navedene določbe se uporabljajo za obdelavo vseh operativnih osebnih podatkov, ki jih obdeluje Eurojust. Zlasti se uporabljajo za vse operativne osebne podatke, ki se obdelujejo v sistemu vodenja zadev, ne glede na to, ali jih obdelujejo nacionalni člani, nacionalni korespondenti, tožilci za zvezo ali druge pooblaščene osebe v skladu z Uredbo (EU) 2018/1727.

(32)

O tem, ali in kako bi moral Eurojust podpirati usklajevanje in sodelovanje med organi, pristojnimi za preiskave in pregon, bi morali ob upoštevanju veljavnega nacionalnega prava, prava Unije ali mednarodnega prava, ki vključuje konvencije ali druge mednarodne sporazume o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah, še naprej odločati izključno pristojni organi zadevnih držav članic.

(33)

Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti, v kakšnem razmerju sta izmenjava informacij med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom o primerih terorizma na podlagi Sklepa 2005/671/PNZ in takšna izmenjava na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727. Zato bi bilo treba ustrezne določbe črtati iz Sklepa 2005/671/PNZ in bi jih bilo treba dodati v Uredbo (EU) 2018/1727.

(34)

Medtem ko so nekateri pristojni nacionalni organi že povezani z varovano telekomunikacijsko povezavo iz člena 9 Sklepa 2008/976/PNZ, številni pristojni nacionalni organi še niso povezani niti z njo niti z varnimi komunikacijskimi kanali. Da bi imele države članice dovolj časa, da pristojnim nacionalnim organom zagotovijo tako povezavo, bi bilo treba odobriti prehodno obdobje za izvajanje.

(35)

V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, in brez poseganja v člen 4 tega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(36)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(37)

V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 26. januarja 2022 –

(1)

v členu 3 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

(2)

člen 20 se spremeni:

(3)

člen 21 se spremeni:

(4)

vstavi se naslednji člen:

(*1)  Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).“;"

(5)

vstavijo se naslednji členi:

(*2)  Uredba (EU) 2022/850 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o računalniško podprtem sistemu za čezmejno elektronsko izmenjavo podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah (sistem e-CODEX) ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L 150, 1.6.2022, str. 1)."

(*3)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

(6)

členi 23, 24 in 25 se nadomestijo z naslednjim:

(*4)  Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24.12.2008, str. 130).“;"

(7)

člen 27 se spremeni:

(8)

člen 29 se spremeni:

(9)

vstavi se naslednji člen:

(10)

v členu 80 se dodajo naslednji odstavki:

(11)

doda se naslednja priloga:

(1)

v členu 1 se črta točka (c);

(2)

člen 2 se spremeni: