(1)

Vojna agresija Rusije proti Ukrajini je evropsko obrambno industrijo in trg za obrambno opremo postavila na preizkušnjo ter razkrila številne pomanjkljivosti, ki omejujejo njuno zmožnost, da ustrezno, varno in pravočasno zadovoljita nujne potrebe držav članic po obrambnih proizvodih in sistemih, kot so strelivo in izstrelki, ob upoštevanju visoke stopnje porabe teh proizvodov in sistemov v času intenzivnega konflikta.

(2)

Unija in njene države članice si od 24. februarja 2022 vse bolj prizadevajo, da bi pomagale zadostiti perečim obrambnim potrebam Ukrajine. Poleg tega so se voditelji držav ali vlad Unije v teh razmerah, v katerih se soočamo z vse večjo nestabilnostjo, strateško konkurenco in varnostnimi grožnjami, na srečanju v Versaillesu 11. marca 2022 odločili, da bodo prevzeli večjo odgovornost za varnost Unije in sprejeli nadaljnje odločne ukrepe za vzpostavitev evropske suverenosti. Zavezali so se, da bodo poskrbeli za „krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti“, in se dogovorili, da bodo povečali obrambne izdatke, okrepili sodelovanje prek skupnih projektov in skupnega javnega naročanja obrambnih zmogljivosti, odpravili pomanjkljivosti, spodbudili inovacije ter okrepili in razvili obrambno industrijo Unije. Svet je 21. marca 2022 odobril „strateški kompas za okrepljeno varnost in obrambo EU v naslednjem desetletju“ (v nadaljnjem besedilu: strateški kompas), ki ga je nato 24. marca 2022 potrdil Evropski svet. V strateškem kompasu je poudarjena potreba po povečanju obrambnih izdatkov in večjem vlaganju v zmogljivosti tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni.

(3)

Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta 18. maja 2022 predložila Skupno sporočilo o analizi vrzeli pri naložbah v obrambo in nadaljnjih korakih, v katerem je bilo poudarjeno, da v Uniji obstajajo vrzeli v financiranju, industriji in zmogljivostih na področju obrambe. Komisija je 19. julija 2022 predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije z aktom o skupnih javnih naročilih (EDIRPA), katerega namen je podpreti sodelovanje med državami članicami v fazi javnega naročanja, da bi skupaj odpravile najnujnejše in najbolj kritične vrzeli, zlasti tiste, ki so nastale zaradi odziva na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini. EDIRPA bo prispeval h krepitvi skupnega javnega naročanja na področju obrambe in s financiranjem Unije, povezanim z njim, h krepitvi zmogljivosti obrambne industrije Unije ter k njenemu prilagajanju strukturnim spremembam na trgu, ki so posledica povečanega povpraševanja zaradi novih izzivov, kot je ponoven intenzivni konflikt.

(4)

Glede na razmere v Ukrajini in njene takojšnje obrambne potrebe, zlasti po strelivu, se je Svet 20. marca 2023 dogovoril o tristranskem pristopu, s katerim naj bi v naslednjih 12 mesecih Ukrajini s skupnimi prizadevanji zagotovili milijon kosov artilerijskega streliva. Strinjal se je, da se Ukrajini nemudoma dobavita strelivo zemlja–zemlja in artilerijsko strelivo, na zahtevo pa tudi izstrelki, ki se zagotovijo iz obstoječih zalog ali s spremembo prednostnega obravnavanja obstoječih naročil. Države članice je nadalje pozval, naj od akterjev evropske obrambne industrije (in Norveške) v okviru obstoječega projekta Evropske obrambne agencije (EDA) ali prek dopolnilnih projektov nabave pod vodstvom držav članic skupaj naročijo strelivo, na zahtevo pa tudi izstrelke, da bi ponovno napolnile svoje zaloge, hkrati pa omogočile nadaljnjo podporo Ukrajini. Svet se je dogovoril, da bo v podporo tem prizadevanjem mobiliziral ustrezna finančna sredstva, med drugim iz Evropskega mirovnega instrumenta. Svet je tudi pozval Komisijo, naj predstavi konkretne predloge za nujno podporo okrepitvi proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije, varnost dobavnih verig, večjo učinkovitost postopkov javnega naročanja, odpravo pomanjkljivosti v proizvodnih zmogljivostih in spodbujanje naložb, kadar je ustrezno, tudi z uporabo proračuna Unije. Tako spodbujanje naložb je bistveno, da se zagotovi stalna pokritost lastnih varnostnih potreb Unije ter ustrezno odzivanje obrambne industrije Unije in notranjega trga na trenutne izzive. Ta tri medsebojno povezana področja ukrepanja je treba izvajati vzporedno in usklajeno. Za zagotovitev ustreznega izvajanja treh področij ukrepanja bodo organizirani tudi redni sestanki na ravni nacionalnih direktorjev za oborožitev s projektno skupino za skupna javna naročila za obrambo (sestavljeno iz predstavnikov Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in EDA), da se ocenijo potrebe in industrijske zmogljivosti ter zagotovi potrebno tesno usklajevanje.

(5)

Svet je 13. aprila 2023 v okviru Evropskega mirovnega instrumenta sprejel ukrep pomoči v vrednosti 1 milijarde EUR za podporo ukrajinskim oboroženim silam, ki omogoča, da se državam članicam povrnejo stroški za strelivo zemlja–zemlja in artilerijsko strelivo, po potrebi pa tudi izstrelke, ki so jih od 9. februarja do 31. maja 2023 iz obstoječih zalog ali s spremembo prednostnega obravnavanja obstoječih naročil darovale Ukrajini. Kar zadeva skupno javno naročanje, je doslej projektni dogovor EDA o skupnem javnem naročilu streliva podpisalo 24 držav članic skupaj z Norveško.

(6)

Skupna prizadevanja za obnovitev izčrpanih zalog držav članic in podporo Ukrajini so lahko učinkovita le, če lahko akterji Unije na strani ponudbe potrebne obrambne proizvode dobavijo pravočasno. Ker pa zaloge hitro upadajo, proizvodnja v Uniji zaradi naročil držav članic ali tretjih držav že skoraj dosega največjo zmogljivost in cene že naraščajo, so potrebni dodatni ukrepi industrijske politike Unije za hitro okrepitev proizvodnih zmogljivosti.

(7)

Kot je poudarjeno v delu projektne skupine za skupna javna naročila za obrambo v zvezi z usklajevanjem javnih naročil za zelo kratkoročne obrambne potrebe ter sodelovanjem z državami članicami in proizvajalci obrambne opreme v Uniji, da bi podprli skupna naročila za obnovitev zalog, zlasti ob upoštevanju podpore Ukrajini, ima industrija Unije zmogljivosti za proizvodnjo streliva zemlja-zemlja, artilerijskega streliva in izstrelkov (v nadaljnjem besedilu: zadevni obrambni proizvodi). Vendar proizvodne zmogljivosti v sektorju obrambne industrije Unije ustrezajo časom, ko so bili izzivi drugačni od teh, s katerimi se trenutno sooča Unija. Dobavni tokovi so bili prilagojeni zaradi skromnejšega povpraševanja, pri čemer so ravni zalog minimalne, dobavitelji pa zaradi nižjih stroškov različni in razpršeni po svetu, kar pomeni, da je sektor obrambne industrije Unije izpostavljen odvisnostim. Posledično v teh razmerah sedanja proizvodna zmogljivost ter obstoječe dobavne in vrednostne verige ne omogočajo zanesljive in pravočasne dobave obrambnih proizvodov, potrebne za izpolnjevanje varnostnih potreb držav članic in za nadaljnjo pomoč Ukrajini, kar povzroča napetosti na trgu za zadevne obrambne proizvode ter tveganje učinka izrivanja. Zato je potrebno dodatno posredovanje na ravni Unije.

(8)

V skladu s členom 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) naj bi Unija prispevala k doseganju cilja pospeševanja prilagajanja industrije strukturnim spremembam. Zato se zdi primerno podpreti industrijo Unije, da poveča obseg proizvodnje, skrajša čas proizvodnje ter odpravi morebitna ozka grla ali dejavnike, ki bi lahko upočasnjevali ali ovirali pravočasno razpoložljivost in dobavo zadevnih obrambnih proizvodov.

(9)

Ukrepi, sprejeti na ravni Unije, bi morali biti namenjeni krepitvi konkurenčnosti in odpornosti tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB) na področju streliva in izstrelkov, da se omogoči njena nujna prilagoditev strukturnim spremembam.

(10)

V ta namen bi bilo treba vzpostaviti instrument za finančno podporo krepitvi industrije vzdolž dobavnih in vrednostnih verig, povezanih s proizvodnjo zadevnih obrambnih proizvodov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: instrument).

(11)

Posebna struktura, pogoji za upravičenost in merila določena v tej uredbi so posebnost tega kratkoročnega instrumenta, ki ga narekujejo posebne okoliščine in trenutne izredne razmere.

(12)

Instrument bo skladen z obstoječimi skupnimi pobudami Unije, povezanimi z obrambo, kot so tiste iz Evropskega obrambnega sklada, predlaganega EDIRPA in Evropskega mirovnega instrumenta, ter bo ustvarjal sinergije z drugimi programi Unije. Instrument je v celoti skladen s ciljem strateškega kompasa.

(13)

Če ni navedeno drugače, bi se morala v zvezi z instrumentom uporabljati Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(14)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se lahko nepovratna sredstva dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da bo mogoče pospešiti dobavo zadevnih obrambnih proizvodov, k čemur je Svet pozval 20. marca 2023, bi bilo treba v sklepu o financiranju omogočiti, da se določijo finančni prispevki v zvezi z ukrepi v obdobju, ki se začne od tega datuma.

(15)

Ta uredba za celotno trajanje instrumenta določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (4).

(16)

Možnosti iz člena 73(4) Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (5) se lahko uporabijo, če je projekt skladen s pravili iz navedene uredbe ter s področji uporabe Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus, kot sta določeni v Uredbi (EU) 2021/1058 (6) oziroma Uredbi (EU) 2021/1057 (7) Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/1060 mora Komisija spremenjene programe, ki jih predložijo države članice, oceniti in v dveh mesecih po predložitvi spremenjenega programa podati svoje pripombe. Glede na nujnost razmer bi si morala Komisija prizadevati, da oceno spremenjenih nacionalnih programov zaključi brez nepotrebnega odlašanja.

(17)

Države članice bi morale imeti možnost, da pri predložitvi spremenjenih ali novih načrtov za okrevanje in odpornost v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (8) predlagajo ukrepe, ki prispevajo tudi k ciljem instrumenta, v skladu z nameni in zahtevami, določenimi v Sklepu Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (9), Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 (10) in Uredbe (EU) 2021/241. Pri tem bi države članice morale upoštevati zlasti ukrepe v zvezi s predlogi, predloženimi na podlagi razpisa za zbiranje predlogov v okviru instrumenta, ki jim je bil v skladu z instrumentom podeljen pečat odličnosti.

(18)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (12), (Euratom, ES) št. 2185/96 (13) in (EU) 2017/1939 (14) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (15). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(19)

Članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), bi morale imeti možnost sodelovati v instrumentu kot pridružene države v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (16), ki določa izvajanje njihovega sodelovanja v programih Unije na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Ta uredba bi morala od teh tretjih držav zahtevati, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(20)

Zaradi posebnosti obrambne industrije, v kateri povpraševanje prihaja skoraj izključno od držav članic in pridruženih držav, ki nadzorujejo tudi vso nabavo proizvodov in tehnologij, povezanih z obrambo, vključno z izvozom, delovanje sektorja obrambne industrije ne sledi običajnim pravilom in poslovnim modelom, ki prevladujejo na bolj tradicionalnih trgih. Industrija zato ne izvaja znatnih industrijskih naložb iz lastnih sredstev, temveč to počne le na podlagi konkretnih naročil. Čeprav so konkretna naročila držav članic predpogoj za kakršno koli naložbo, lahko Komisija posreduje in zmanjša tveganje industrijskih naložb z nepovratnimi sredstvi in posojili ter tako omogoči hitrejše prilagajanje sedanjim strukturnim spremembam na trgu. V trenutnih izrednih razmerah bi bilo treba s podporo Unije kriti do 50 % neposrednih upravičenih stroškov, da bi lahko upravičenci čim prej izvedli ukrepe in zmanjšali tveganja svojih naložb ter tako pospešili razpoložljivost zadevnih obrambnih proizvodov.

(21)

Iz instrumenta bi bilo treba s sredstvi, določenimi v finančni uredbi, zagotoviti finančno podporo za ukrepe, ki bodo pripomogli k pravočasni razpoložljivosti in dobavi zadevnih obrambnih proizvodov, kot so dejavnosti industrijskega usklajevanja in mreženja, dostop do financiranja za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo zadevnih obrambnih proizvodov, rezervacijo zmogljivosti, industrijske procese obnove proizvodov s pretečenim rokom uporabe, širjenje, optimizacijo, posodobitev, nadgradnjo ali spremembo namena obstoječih proizvodnih zmogljivosti na tem področju ali vzpostavitev novih ter usposabljanje osebja.

(22)

Ker je instrument namenjen povečanju konkurenčnosti in učinkovitosti obrambne industrije Unije, bi morali biti do podpore upravičeni samo subjekti v javni ali zasebni lasti, ki imajo sedež in izvršno upravno strukturo v Uniji ali pridruženih državah. Ti subjekti ne bi smeli biti pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države ali pa bi morali biti pregledani v smislu Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta (17) in, kadar je potrebno, sprejeti blažitvene ukrepe ob upoštevanju ciljev iz člena 4 te uredbe. Subjekt s sedežem v nepridruženi tretji državi oziroma subjekt s sedežem v Uniji ali pridruženi državi, ki ima izvršno upravno strukturo v nepridruženi tretji državi, ne bi smel biti upravičen kot prejemnik, vključen v ukrepu.

(23)

Subjekti s sedežem v Uniji ali pridruženi državi, ki so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države in niso bili pregledani v smislu Uredbe (EU) 2019/452 in niso sprejeli blažitvenih ukrepov, kadar je to potrebno, bi morali biti kot prejemniki upravičeni le, če so izpolnjeni strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, kot so določeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), tudi v smislu krepitve EDTIB. Sodelovanje takih subjektov ne bi smelo biti v nasprotju s cilji instrumenta. V zvezi s tem bi bilo treba nadzor razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na subjekt prek enega ali več vmesnih subjektov. Vložniki bi morali zagotoviti vse relevantne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni pri ukrepu. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi zaskrbljenost držav članic glede zanesljivosti oskrbe. Glede na nujnost razmer zaradi sedanje krize pri dobavi streliva bi bilo treba za namene Instrumenta upoštevati obstoječe dobavne verige.

(24)

Infrastruktura, objekti, sredstva in viri prejemnikov, vključenih v ukrepu, ki se podpre v okviru instrumenta, morajo biti ves čas izvajanja ukrepa na ozemlju države članice ali pridružene države.

(25)

Z instrumentom se ne bi smela finančno podpirati krepitev zmogljivosti za proizvodnjo zadevnih obrambnih proizvodov, za katere velja omejitev s strani nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, ki bi omejevala možnost držav članic za uporabo teh zadevnih obrambnih proizvodov. Prejemnik bi si moral prizadevati zagotoviti, da bo ukrep, ki se financira iz instrumenta, omogočil dobavo proizvodov Ukrajini.

(26)

Na podlagi člena 85 Sklepa Sveta (EU) 2021/1764 (18) so fizične osebe ter organi in institucije s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji instrumenta ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero so zadevni ČDO povezani.

(27)

Komisija bi morala pri ocenjevanju predlogov, ki jih predložijo vložniki, posebno pozornost nameniti njihovemu prispevku k ciljem instrumenta. Predloge bi bilo treba oceniti zlasti glede na njihov prispevek k povečanju, okrepitvi, rezervaciji ali posodobitvi proizvodnih zmogljivosti ter preusposabljanju in izpopolnjevanju zadevne delovne sile. Poleg tega bi jih bilo treba oceniti glede na njihov prispevek k skrajšanju časa proizvodnje zadevnih obrambnih proizvodov, tudi z mehanizmi za spremembo prednostnega obravnavanja naročil, k prepoznavanju in odpravi ozkih grl vzdolž njihovih dobavnih verig ter k razvoju odpornosti teh dobavnih verig z vzpostavitvijo in operacionalizacijo čezmejnega sodelovanja podjetij, in zlasti v večji meri malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki delujejo v zadevnih dobavnih verigah.

(28)

Komisija bi morala pri oblikovanju, dodeljevanju in izvajanju finančne podpore Unije posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da taka podpora ne vpliva negativno na pogoje konkurence na notranjem trgu.

(29)

Kriza, ki je posledica vojne agresije Rusije proti Ukrajini, ni pokazala le pomanjkljivosti v sektorju obrambne industrije Unije, temveč je povzročila tudi izzive za delovanje notranjega trga obrambnih proizvodov. Zaradi trenutnih geopolitičnih razmer je namreč prišlo do znatnega povečanja povpraševanja, kar vpliva na delovanje notranjega trga proizvodnje in prodaje zadevnih obrambnih proizvodov ter njihovih sestavnih delov v Uniji. Medtem ko so nekatere države članice zaradi nacionalne varnosti sprejele ali bodo verjetno sprejele ukrepe za ohranitev svojih zalog, se druge soočajo s težavami pri dostopu do blaga, potrebnega za proizvodnjo ali nabavo zadevnih obrambnih proizvodov. Včasih težave pri dostopu do ene surovine ali določenega sestavnega dela ovirajo celotne proizvodne verige. Da bi se zagotovilo delovanje notranjega trga, je treba na usklajen način določiti harmonizirana pravila za povečanje zanesljivosti oskrbe z zadevnimi obrambnimi proizvodi. Ti ukrepi bi morali vključevati pospešitev postopka izdaje dovoljenj in olajšanje postopkov javnega naročanja. Ti ukrepi bi morali temeljiti na členu 114 PDEU.

(30)

Glede na pomen zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z zadevnimi obrambnimi proizvodi bi morale države članice zagotoviti učinkovito in pravočasno obravnavo upravnih vlog, povezanih z načrtovanjem, gradnjo in upravljanjem proizvodnih obratov, prenosom vhodnih materialov v Uniji ter kvalifikacijo in certificiranjem zadevnih končnih proizvodov.

(31)

Da bi uresničili splošni cilj javne politike, ki je zagotoviti varnost, je treba čim prej vzpostaviti proizvodne zmogljivosti, povezane s proizvodnjo zadevnih obrambnih proizvodov, pri tem pa čim bolj zmanjšati upravno breme. Zato bi morale države članice kar najhitreje obravnavati vloge, povezane z načrtovanjem, gradnjo in upravljanjem obratov in naprav za proizvodnjo zadevnih obrambnih proizvodov. Takim vlogam bi bilo treba dati prednost pri usklajevanju pravnih interesov v posameznih primerih.

(32)

Glede na cilj te uredbe ter izredne razmere in izjemne okoliščine njenega sprejetja bi morale države članice za vsak primer posebej preučiti možnost uporabe izvzetij v zvezi z obrambo na podlagi nacionalnega prava in prava Unije, ki se uporablja, če menijo, da bi uporaba takih izvzetij olajšala izpolnjevanje tega cilja. To bi lahko veljalo zlasti za pravo Unije, povezano z okoljskimi, zdravstvenimi in varnostnimi vprašanji, ki je nujno za izboljšanje varovanja zdravja ljudi in okolja ter trajnosten in varen razvoj. Vendar bi lahko izvajanje tega prava povzročilo tudi regulativne ovire, ki zavirajo potencial obrambne industrije Unije za okrepitev proizvodnje in dobave zadevnih obrambnih proizvodov. Unija in njene države članice imajo skupno odgovornost, da takoj preučijo vse ukrepe, ki bi lahko bili potrebni za ublažitev morebitnih ovir. Kateri koli tak ukrep na ravni Unije, regionalni ali nacionalni ravni ne bi smel ogrožati okolja, zdravja in varnosti.

(33)

Cilj Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19) je uskladiti postopke za oddajo javnih naročil na področju obrambe in varnosti in tako omogočiti izpolnjevanje varnostnih zahtev držav članic in obveznosti, ki izhajajo iz PDEU. Navedena direktiva vsebuje zlasti posebne določbe za nujne primere, ki so posledica krize, zlasti glede krajših rokov za sprejemanje ponudb in možnosti uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu. Vendar bi lahko bila v primerih, kadar nameravata skupno javno naročilo izvesti dve ali več držav članic, izjemna nujnost zaradi sedanje krize pri dobavi streliva nezdružljiva tudi s temi določbami. V nekaterih primerih je edina rešitev, ki ščiti varnostne interese teh držav članic, odprtje obstoječega okvirnega sporazuma naročnikom držav članic, ki prej niso bile njegove pogodbenice, tudi če taka možnost v prvotnem okvirnem sporazumu ni bila predvidena.

(34)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije so spremembe javnega naročila strogo omejene na to, kar je v danih okoliščinah nujno potrebno, pri čemer se v največji možni meri upoštevajo načela nediskriminacije, preglednosti in sorazmernosti. Zato bi moralo biti mogoče odstopati od Direktive 2009/81/ES s povečanjem količine, določene v okvirnem sporazumu, hkrati pa ta sporazum odpreti naročnikom drugih držav članic. V zvezi s temi dodatnimi količinami bi morali za te naročnike veljati enaki pogoji kot za prvotnega naročnika, ki je sklenil prvotni okvirni sporazum. V takih primerih bi moral prvotni naročnik vsakemu gospodarskemu subjektu, ki izpolnjuje pogoje, ki jih je naročnik prvotno določil v postopku za oddajo javnega naročila za okvirni sporazum, vključno z zahtevami za priznanje sposobnosti iz členov 39 do 46 Direktive 2009/81/ES, tudi dovoliti, da pristopi k temu okvirnemu sporazumu. Poleg tega bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za preglednost, da se zagotovi, da so vse potencialno zainteresirane strani obveščene. Da bi se omejili učinki teh sprememb na nemoteno delovanje notranjega trga in preprečilo nesorazmerno izkrivljanje konkurence, bi moralo biti mogoče take spremembe okvirnih sporazumov sklepati le do 30. junija 2025.

(35)

Da bi bila EDTIB konkurenčna, inovativna in odporna ter da bi lahko okrepila svoje proizvodne zmogljivosti, bi morala imeti dostop do javnega in zasebnega financiranja. Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 15. februarja 2022 z naslovom „Prispevek Komisije k evropski obrambi“, so pobude Unije na področju trajnostnega financiranja še naprej skladne s prizadevanji Unije, da se evropski obrambni industriji omogoči zadosten dostop do financiranja in naložb. Pri tem okvir Unije za trajnostno financiranje ne preprečuje naložb v dejavnosti, povezane z obrambo. Obrambna industrija Unije bistveno prispeva k odpornosti in varnosti Unije ter s tem k miru in družbeni trajnostnosti. V okviru pobud Unije o politikah trajnostnega financiranja se sporno orožje, za katero veljajo mednarodne konvencije, ki prepovedujejo njegov razvoj, proizvodnjo, skladiščenje, uporabo, prenos in dostavo ter so jih podpisale države članice, šteje za nezdružljivo z zahtevami družbene trajnostnosti. V sektorju obrambne industrije Unije države članice izvajajo strog regulativni nadzor prenosa in izvoza vojaškega blaga in blaga z dvojno rabo. S tega vidika bi zavezanost nacionalnih in evropskih finančnih akterjev, kot so nacionalne spodbujevalne banke in institucije, da podprejo evropsko obrambno industrijo, poslala močan signal zasebnemu sektorju. Evropska investicijska banka bi morala ob polnem izvajanju svojih siceršnjih nalog za financiranje gospodarskega razvoja in javne politike, vključno z dvojnim zelenim in digitalnim prehodom ter v skladu s členom 309 PDEU in svojim statutom, okrepiti svojo podporo evropsko obrambni industriji in skupnim javnim naročilom, ki bi presegala njeno sedanjo podporo dvojni rabi, kadar bi take naložbe nedvomno pripomogle k izvajanju prednostnih nalog strateškega kompasa.

(36)

Podjetja v vrednostnih verigah zadevnih obrambnih proizvodov bi morala imeti dostop do dolžniškega financiranja, da bi lahko pospešila potrebne naložbe v povečanje proizvodnih zmogljivosti. Z instrumentom bi bilo treba olajšati dostop do financiranja za podjetja Unije v sektorju streliva in izstrelkov. S to uredbo bi bilo treba zlasti zagotoviti, da bodo ta podjetja deležna enakih pogojev kot druga podjetja in da bo poskrbljeno za kakršne koli dodatne stroške, ki nastanejo posebej za sektor obrambe.

(37)

Komisija bi morala imeti možnost vzpostaviti namenski instrument v okviru dejavnosti za spodbujanje naložb, ki se imenuje „Okrepitveni sklad“. Okrepitveni sklad bi bilo treba izvajati s posrednim upravljanjem. Komisija bi morala v zvezi s tem preučiti najprimernejši način za uporabo vzvodov proračuna Unije za sprostitev javnih in zasebnih naložb v podporo želeni hitri okrepitvi zmogljivosti, na primer z mehanizmom mešanega financiranja, tudi v okviru sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (20), v tesnem sodelovanju z izvajalskimi partnerji. Dejavnosti Okrepitvenega sklada bi morale podpirati povečanje proizvodnih zmogljivosti v sektorju streliva in izstrelkov z zagotavljanjem možnosti za večjo razpoložljivost sredstev za podjetja v vrednostnih verigah.

(38)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja programa dela in dodelitve financiranja izbranim ukrepom. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (21).

(39)

Ker cilja te uredbe, in sicer odzvati se na posledice varnostne krize, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(40)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v pravila Unije o konkurenci, zlasti v člene od 101 do 109 PDEU in pravne akte, ki uveljavljajo te člene.

(41)

V skladu s členom 41(2) PEU morajo odhodki pri poslovanju, ki nastanejo zaradi izvajanja poglavja 2 naslova V PEU bremeniti proračun Unije, kar pa ne velja za odhodke, ki nastanejo zaradi vojaških ali obrambnih ukrepov.

(42)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (22) bi bilo treba to uredbo oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami za spremljanje, pri čemer pa bi se bilo treba izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Take zahteve bi morale, kadar je ustrezno, vključevati merljive kazalnike, ki bi služili kot podlaga za ocenjevanje dejanskih rezultatov uredbe. Komisija bi morala oceno te uredbe izvesti najpozneje do 30. junija 2024, tudi z namenom predložitve predlogov za spremembe te uredbe, kadar je ustrezno.

(43)

Glede na neposredno nevarnost za zanesljivost oskrbe, ki jo povzroča vojna agresija Rusije proti Ukrajini, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(44)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic –