(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 30. novembra 2021 na podlagi člena 5 osnovne uredbe, začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom maščobnih kislin s poreklom iz Indonezije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 18. oktobra 2021 vložila Koalicija za boj proti nepošteni trgovini z maščobnimi kislinami (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali koalicija CUTFA). Pritožba je bila vložena v imenu industrije maščobnih kislin v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Vsebovala je dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je 13. maja 2022 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom maščobnih kislin s poreklom iz Indonezije. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo vzpostavijo stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, indonezijske organe, znane uvoznike in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Opravljena so bila zaslišanja s proizvajalcem biodizla, družbo Campa Iberia SAU (v nadaljnjem besedilu: Campa), in njeno povezano družbo IM Biofuel Italy S.r.l. (v nadaljnjem besedilu: IMBI) (v nadaljnjem besedilu skupaj Campa/IMBI) ter vzorčenim proizvajalcem Unije, družbo AAK AB (v nadaljnjem besedilu: AAK).

(7)

Komisija je pripombe glede začetka preiskave prejela od proizvajalcev izvoznikov, in sicer družbe P.T. Musim Mas (v nadaljnjem besedilu: Musim Mas) in njenega povezanega izvoznika, tj. družbe P.T. Intibenua Perkasatama (v nadaljnjem besedilu: IBP) (v nadaljnjem besedilu skupaj: skupina Musim Mas), pa tudi od družbe P.T. Wilmar Nabati Indonesia (v nadaljnjem besedilu: Wilmar), družbe P.T. Nubika Jaya in družbe P.T. Permata Hijau Palm Oleo (v nadaljnjem besedilu skupaj: skupina Permata) ter indonezijske vlade.

(8)

Skupina Musim Mas, družba Wilmar in indonezijska vlada so trdile, da je opredelitev izdelka v preiskavi v pritožbi preširoka, saj vključuje maščobne kisline, ki niso predmet pritožbe (kot so maščobne kisline, ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla, palmitinska kislina, ki se uporablja za krmo, rastlinska oleinska kislina, ki se uporablja za živila, in maščobne kisline, pridobljene iz kokosovega olja). Indonezijska vlada je trdila, da bo to, da pritožnik v pritožbi ni pravilno opredelil obsega izdelka, vplivalo na veljavnost pritožbe in upravičenost začetka preiskave.

(9)

Poleg tega je trdila, da so bili zaradi široke opredelitve izdelka v preiskavi podatki v pritožbi (kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, zaposlenost, prodaja, tržni delež, dobiček, vzročna zveza in industrija Unije) nepopolni, saj so bili zbrani le za vrste maščobnih kislin, na katere se je nanašala pritožba.

(10)

Poleg tega sta skupina Musim Mas in družba Wilmar trdili, da je uvoz iz Indonezije v pritožbi precenjen, saj vključuje maščobne kisline, uvožene v Unijo za proizvodnjo biodizla, in druge maščobne kisline, ki se ne uporabljajo v živilih, kozmetiki, osebni negi in farmaciji, kot so palmitinske kisline. Zato potrošnja in tržni deleži, navedeni v pritožbi, niso pravilni.

(11)

Predložena je bila tudi trditev, da je cena uvoza iz Indonezije v pritožbi podcenjena, saj vključuje cenejše maščobne kisline, ki so proizvedene iz odpadkov in stranskih proizvodov ter se uporabljajo za proizvodnjo biodizla. Zato niso bile pravilne tudi stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(12)

Nazadnje sta skupina Musim Mas in indonezijska vlada trdili, da je zaradi vprašanj v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom začetek preiskave temeljil na nezanesljivih, nepopolnih in netočnih informacijah. Posledično so tudi pri preiskavi enake težave kot pri pritožbi, zato bi jo bilo treba zaključiti.

(13)

Opredelitev izdelka v pritožbi in obvestilu o začetku je temeljila na informacijah, ki jih je imel pritožnik na voljo ob pripravi in vložitvi pritožbe. Takrat ni bilo informacij, da bi izdelek, kot je opredeljen, lahko vključeval vrste maščobnih kislin, ki jih industrija, ki pritožbo vlaga, ne proizvaja. Ta vidik je prišel v ospredje po začetku postopka in je bil ustrezno obravnavan, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 91 do 102 in 108 do 124. Kar zadeva podatke o škodi v pritožbi, so trditve, povzete v uvodni izjavi 9, dejansko napačne ali temeljijo na napačnem razumevanju. Podatki o škodi v pritožbi se dejansko nanašajo na zadevni izdelek. Opredelitev izdelka je temeljila na izdelku, ki ga proizvaja pritožnik, in je odražala ciljni obseg izdelka. Analiza škode je temeljila na ciljnem obsegu izdelka, ki je bil dejanski izdelek, ki ga je pritožnik želel vključiti. Zato so bili podatki v pritožbi v zvezi z analizo škode popolni, kar je potrdila tudi preiskava.

(14)

Podatki o indonezijskem uvozu, navedeni v pritožbi, so temeljili na informacijah, ki so bile takrat na voljo pritožniku. Komisija je skrbno proučila točnost in ustreznost informacij, ki jih je predložil pritožnik, ter ugotovila, da imajo različne vrste maščobnih kislin enake osnovne lastnosti, kar pomeni, da spadajo v isto kategorijo izdelkov. Hkrati so osnovne lastnosti zadevnega izdelka omogočile njegovo ločevanje od drugih vrst izdelka, če bi se v zvezi z njimi lahko štelo, da so drugačne in da spadajo v drugo kategorijo maščobnih kislin. Zato se je v začetni fazi zdelo, da opredelitev izdelka, ki jo predlaga pritožnik, izpolnjuje vse ustrezne zakonske zahteve.

(15)

Dejstvo, da so informacije in dokazi, zbrani po začetku postopka, omogočili pojasnitev obsega izdelka po začetku postopka in ustrezno izključitev izdelka, kot je navedeno v uvodnih izjavah 94 do 124, ne vzbuja dvoma o tem. Podatki v pritožbi so bili v skladu s pojasnili Komisije iz uvodne izjave 91. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(16)

Družba Wilmar je trdila, da pritožba ne vsebuje zadostnih dokazov v podporo ugotovitvi, da je bila proizvajalcem Unije povzročena znatna škoda ali da jim je ta grozila. Navedla je, da proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti ne kažeta na škodo, pa tudi da so se zaposlenost in naložbe povečale ter da ne odražajo škode. Poleg tega je trdila, da trditve o nelojalnem nižanju prodajnih cen v pritožbi niso prepričljive, saj so proizvajalci Unije znatno zvišali svoje prodajne cene. Navedla je tudi, da pritožba ni vsebovala podatkov o pritožnikovi dobičkonosnosti. Poleg tega je bilo navedeno, da ni niti nevarnosti škode, saj so indonezijske zmogljivosti precenjene, domače povpraševanje pa narašča.

(17)

Komisija opozarja, da mora v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe pritožba vsebovati informacije o spremembah v obsegu domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem učinku uvoza na industrijo Unije, kot dokazujejo ustrezni (ne nujno vsi) dejavniki in indeksi, ki vplivajo na stanje industrije Unije, na primer tisti iz člena 3(3) in (5) osnovne uredbe, ki so pritožniku razumno na voljo. Za ugotovitev znatne škode ni treba, da bi vsi dejavniki kazali poslabšanje.

(18)

V zvezi s tem je bilo v pritožbi prikazano na splošno škodljivo gibanje pri makro- in mikrokazalnikih. Iz analize je razvidno zmanjšanje proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti. V zvezi z zvišanjem prodajnih cen proizvajalcev Unije je Komisija menila, da to ne bi zadostovalo za izpodbijanje trditev pritožnikov o nelojalnem nižanju prodajnih cen in da delno odraža zvišanje stroškov surovin. Kar zadeva informacije o dobičkonosnosti pritožnika, je bila trditev družbe Wilmar dejansko napačna. Pritožba je vsebovala dovolj informacij v obliki indeksov o negativnem razvoju stopenj dobička industrije Unije. Informacije so se štele za zaupne zaradi omejenega števila proizvajalcev Unije, ki so se pritožili ali podprli pritožbo, ter visoke poslovne občutljivosti teh podatkov. Poleg tega je bilo v pritožbi navedeno, da razlog za povečanje naložb ni povezan s krepitvijo zmogljivosti, temveč z nacionalnimi okoljskimi zahtevami. Čeprav se je zaposlenost nekoliko povečala, je Komisija menila, da so bili v pritožbi na splošno zagotovljeni zadostni dokazi, ki kažejo na obstoj škodljivih razmer za industrijo Unije. Nazadnje, v zvezi z indonezijskimi zmogljivostmi in domačim povpraševanjem je pritožnik dejansko predložil dokaze, da je indonezijska proizvodnja večja od lokalnega povpraševanja in potrošnje. Poleg tega nižja raven zmogljivosti in naraščajoče domače povpraševanje ne bi zadostovala za ovržbo obstoja znatne škode. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(19)

Skupina Musim Mas in družba Wilmar sta trdili tudi, da pritožba ni reprezentativna za proizvodnjo maščobnih kislin v Uniji, saj podatki v njej ne vključujejo podatkov proizvajalcev biodizla v Uniji, ki prav tako proizvajajo maščobne kisline v znatnih količinah.

(20)

V zvezi s tem Komisija opozarja, da maščobne kisline, proizvedene kot stranski proizvodi pri proizvodnji biodizla, niso vključene v obseg preiskave. Komisija je 21. januarja 2022 v spis vključila opombo, ki pojasnjuje to točko. Zato v pritožbi ni težav z reprezentativnostjo industrije Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(21)

Skupina Musim Mas in družba Wilmar sta trdili tudi, da je treba proizvajalce Unije, ki so povezani z indonezijskimi proizvajalci maščobnih kislin ali malezijskimi izvozniki maščobnih kislin v Unijo, izključiti iz opredelitve industrije Unije, saj so take družbe v nasprotju interesov, pri čemer je bilo v tem primeru navedeno, da bi morala Komisija ponovno oceniti, ali bi preostali pritožniki dosegli potrebni prag za pritožbo.

(22)

Komisija opozarja, da v analizi, opravljeni pred začetkom postopka, ni bil ugotovljen noben razlog za izključitev nobenega proizvajalca v Uniji. V zvezi s proizvajalci Unije, povezanimi z malezijskimi izvozniki maščobnih kislin, skupina Musim Mas in družba Wilmar nista pojasnili, kakšna je narava domnevnega „nasprotja interesov“, zakaj naj bi to povzročilo izključitev teh proizvajalcev iz opredelitve industrije Unije in kakšna bi bila pravna podlaga za takšno izključitev. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(23)

Skupina Musim Mas je trdila tudi, da sta malezijska in indonezijska vlada sprejeli podobno politiko glede izvozne dajatve za surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc ter da bi morala preiskava vključevati tudi Malezijo, če ta politika povzroča škodo industriji Unije. Nadalje je trdila, da je bil cilj pritožnika blokirati uvoz iz Indonezije v korist malezijskih družb, ki so povezane s proizvajalci Unije.

(24)

V pritožbi je bil ocenjen uvoz iz Malezije. Vendar je bil glede na informacije, ki jih je imel pritožnik na voljo, obseg uvoza iz Malezije veliko manjši od obsega uvoza iz Indonezije in se je od leta 2018 do marca 2021 nekoliko zmanjšal. Poleg tega je bila cena uvoza iz Malezije višja od ciljne cene industrije Unije, zato ni mogla povzročiti škode. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(25)

Skupina Musim Mas in družba Wilmar sta trdili tudi, da je pritožnik vso domnevno škodo, ki naj bi jo utrpela industrija Unije, napačno pripisal uvozu iz Indonezije. Poleg tega je skupina Musim Mas trdila, da so na morebitno vzročno zvezo med domnevno škodo, ki naj bi jo utrpela industrija Unije, in uvozom iz Indonezije vplivala tudi vprašanja iz uvodne izjave 8. Družba Wilmar je trdila, da drugi vzroki škode prekinjajo vzročno zvezo, ki se jo je poskušalo vzpostaviti s pritožbo, na primer: (1) povečanje porabe glavne surovine proizvajalcev Unije, tj. loja, pri proizvodnji biogoriv, (2) vpliv pandemije COVID-19 na avtomobilski sektor, (3) neučinkovitost industrije Unije zaradi pomanjkanja naložb v novo in boljšo opremo, (4) uspešnost industrije Unije v smislu točnosti in kakovosti, (5) previsoki proizvodni stroški zaradi napihnjenih stroškov dela, (6) geografsko neugodna lokacija proizvodnih zmogljivosti, ki je povečala stroške dostopa do surovin in vplivala na izvozne možnosti, ter (7) razvoj predpisov, vključno z začetkom veljavnosti pravnih zahtev za 3-monokloropropandiol (3-MCPD).

(26)

Pritožba je vključevala analizo drugih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na vzročno zvezo med domnevnim dampinškim uvozom iz Indonezije in škodljivimi razmerami za industrijo Unije, tj. drugim uvozom, stroški surovin in izvozom industrije Unije. Vendar nobeden od drugih dejavnikov ni zmanjšal vzročne zveze v pritožbi. Gre za zadostne dokaze, ki so bili pritožniku razumno na voljo in kažejo, da domnevne znatne škode niso povzročili drugi dejavniki. Med preiskavo imajo zainteresirane strani možnost, da predložijo podrobnejše trditve v zvezi z drugimi dejavniki, ki bi lahko vplivali na vzročno zvezo in ki jih oceni Komisija.

(27)

Skupina Musim Mas je tudi navedla, da zaradi napačne opredelitve zadevnega izdelka in ustreznega podobnega izdelka v pritožbi ni bil upoštevan interes Unije v zvezi s proizvajalci, uporabniki in uvozniki maščobnih kislin, ki ne konkurirajo maščobnim kislinam, ki jih proizvaja pritožnik (na primer industrija biodizla Unije in potrošniki uvoženih maščobnih kislin, ki se ne uporabljajo v živilih, kozmetiki, osebni negi in farmaciji, vključno s palmitinsko kislino in maščobnimi kislinami iz kokosovega olja).

(28)

V skladu s členom 5(2) osnovne uredbe ni potrebno, da pritožnik v pritožbo vključi informacije o interesu Unije, poleg tega preskus interesa Unije ni pomemben za začetek preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, pritožba/preiskava v nobenem primeru ni vključevala maščobnih kislin, proizvedenih kot stranski proizvod pri proizvodnji biodizla.

(29)

Družba Wilmar je trdila, da pritožba ne vsebuje zadostnih dokazov, ki bi upravičevali uporabo člena 7(2a) osnovne uredbe. Zlasti je navedla, da se izvozna dajatev, ki je bila uvedena za financiranje sklada za nasade oljnih palm, uporablja kot legitimen davek, ki ustvarja prihodke, na konkurenčno blago ter da je trditev pritožnika, da izvozna dajatev izkrivlja cene surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc, neutemeljena. Poleg tega je trdila, da v pritožbi ni dokazano, da izvozni davek in izvozna dajatev delujeta kot dvojni sistem, ki je imel funkcijo omejevanja izvoza, ter da se zaradi domnevne najvišje cene surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc ter sistema javnih razpisov, ki so jih organizirale družbe v državni lasti pod imenom P.T. Perkebunan Nusantara (v nadaljnjem besedilu: družbe PTPN), niso znižale domače cene surovega palmovega olja. Cene, ki so jih sprejele družbe PTPN, so izhajale iz konkurenčnih razpisov, sistem javnih razpisov pa je bil pregleden mehanizem oblikovanja cen, podoben mehanizmu drugih borznih trgov. Po njihovem mnenju ni dokazov, da bi družbe PTPN namerno umetno določale nizke cene. Družbe PTPN izdelke prodajo najboljšemu ponudniku in cene, ki jih lahko te družbe dosežejo na javnih razpisih, niso odvisne le od cene, po kateri bi želele prodajati, ampak tudi od cene, ki so jo kupci pripravljeni plačati. Zato je družba Wilmar trdila, da je cena, ki so jo družbe PTPN na koncu sprejele, tržna cena, ki odraža ponudbo in povpraševanje v Indoneziji. Poleg tega to, da so cene surovega palmovega olja v Indoneziji nižje kot na drugih mednarodnih trgih, ne dokazuje, da so cene umetno nizke, saj je Indonezija največji proizvajalec surovega palmovega olja na svetu. Nazadnje je bilo navedeno, da so domnevne razlike v cenah med domačimi cenami surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc ter mednarodnimi cenami napačne, saj je pritožnik uporabil dve različni in nedosledni referenčni vrednosti, tj. malezijsko domačo ceno za surovo palmovo olje in cene CIF v pristanišču Rotterdam za surovo olje iz palmovih jedrc. Družba Wilmar in skupina Musim Mas sta navedli, da bi moral pritožnik uporabiti eno referenčno vrednost za surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc. Družba Wilmar je navedla, da domnevna 14-odstotna razlika v ceni za surovo palmovo olje in 11-odstotna razlika v ceni za surovo olje iz palmovih jedrc ne dosegata praga „bistveno nižje“ cene, ki je določena s členom 7(2a) osnovne uredbe.

(30)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Pritožniku ni bilo treba dokazati, da izvozni davek in izvozna dajatev delujeta kot dvojni sistem, ki ima funkcijo omejitve izvoza. Izvozni davek je eno od izkrivljanj na trgu surovin iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Kar zadeva referenčne vrednosti, je pritožnik uporabil najbolj reprezentativno referenčno vrednost, ki mu je bila na voljo in jo je Komisija v fazi pritožbe štela za ustrezno. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je razlika v ceni v tem primeru, kot je predstavljena v pritožbi, „bistveno nižja“ v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(31)

Skupina Permata je trdila, da je pritožnik napačno navedel, da je cilj izvoznega davka prispevati k indonezijski politiki, katere cilj je prehod indonezijskega gospodarstva na proizvodnjo blaga visoke vrednosti, kot so oleokemijski izdelki. Po mnenju skupine Permata je bil izvozni davek uveden s posebnim namenom, da se zagotovita lokalno povpraševanje po olju za kuhanje in stabilnost njegovih cen. Zato je skupina Permata trdila, da ni bilo izkrivljanja cen surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe, saj izvozni davek ni bil oblikovan ali uveden z namenom ohranjanja umetno nizkih cen surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc v korist oleokemijskih izdelkov.

(32)

Komisija je opozorila, da se v analizi obstoja izkrivljanja na trgu surovin upoštevajo učinki izkrivljanja na ceno surovin, ne glede na namen ukrepov, ki povzročijo izkrivljanje. Trditev je bila zato zavrnjena.

(33)

Skratka, Komisija je opozorila, da je glede na pravni dokazni standard, ki se zahteva za pritožbo, jasno razvidno, da količina in kakovost informacij v pritožbi nista enaki količini in kakovosti informacij, ki sta potrebni za dokončno ugotovitev ob koncu preiskave. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 13, se je v začetni fazi štelo, da opredelitev izdelka, ki jo je predlagal pritožnik, izpolnjuje vse ustrezne zakonske zahteve. Obstoj elementov, potrebnih za sprejetje ukrepa ali zaključek postopka, se nato potrdi postopoma med potekom preiskave. Zato ni izključeno, da bo v času med fazo pritožbe in zaključkom preiskave prišlo do sprememb. Glede na to se Komisija ni strinjala, da bi v zvezi z informacijami, navedenimi v pritožbi, obstajale kakršne koli težave, zaradi katerih bi bilo treba preiskavo zaključiti.

(34)

Na splošno je analiza Komisije potrdila, da nobeden od zgoraj navedenih elementov, ne glede na to, ali je točen ali ne, ne zadostuje za dvom v sklep, da pritožba vsebuje zadostne dokaze, ki kažejo na obstoj dampinškega uvoza maščobnih kislin iz Indonezije, ki povzroča škodo industriji Unije. Ti vidiki so bili ugotovljeni na podlagi najboljših dokazov, ki so bili pritožniku na voljo v času vložitve pritožbe, ter so se šteli za dovolj reprezentativne in zanesljive za namene začetka preiskave.

(35)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(36)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi člena 17 osnovne uredbe, pri čemer je kot glavno merilo določila reprezentativnost v smislu proizvodnje in obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021. Ta vzorec so sestavljali štirje proizvajalci Unije, ki so predstavljali 61 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in 63 % prodaje. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca, vendar ni prejela nobenih pripomb. Vzorec je bil potrjen in se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(37)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(38)

Nobeden od nepovezanih uvoznikov ni predložil zahtevanih informacij ali se strinjal z vključitvijo v vzorec. Ker odgovorov ni bilo, se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(39)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Indoneziji pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Indonezije pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili morda zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(40)

Šestnajst proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, ki spadajo v osem skupin, je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov, ki so del dveh skupin, na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(41)

Devet proizvajalcev izvoznikov iz Indonezije, ki pripadajo sedmim skupinam, je zahtevalo individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Komisija je nevzorčene proizvajalce izvoznike obvestila, da morajo za individualno preiskavo predložiti izpolnjen vprašalnik. Izpolnjeni vprašalnik sta predložili dve nevzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov.

(42)

Zaradi zapletenosti preiskave in zapletene strukture vzorčenih proizvajalcev izvoznikov (4) (ena od dveh skupin proizvajalcev izvoznikov je vključevala dva proizvajalca v Indoneziji in trgovca v Singapurju, druga pa je bila del mednarodne korporacije z zapletenim distribucijskim kanalom) je Komisija sklenila, da ni mogoče odobriti individualne preiskave in je zaključiti v zakonsko določenem roku.

(43)

Skupina Permata je v svojih pripombah po dokončnem razkritju (kot je opredeljeno v uvodni izjavi 57) trdila, da je Komisija kršila določbe člena 17(3) osnovne uredbe in člena 6.10.2 protidampinškega sporazuma STO. Trdila, da je Komisija zavrnila njen zahtevek za individualno preiskavo zaradi zapletenosti preiskave in zapletene strukture vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ne pa zaradi števila izvoznikov ali proizvajalcev, ki so zahtevali individualno preiskavo, zaradi česar bi bile individualne preiskave preveč težavne in bi preprečile pravočasno dokončanje preiskave. Poleg tega je skupina Permata trdila, da njena individualna preiskava ne bi bila preveč težavna in ne bi preprečila pravočasnega dokončanja preiskave, saj je imela Komisija do roka za uvedbo dokončnih ukrepov še pet mesecev. Dodala je še, da začetna zamuda pri preiskavi zaradi opredelitve obsega izdelka ni bila njena krivda in ne bi mogla povzročiti odvzema njenih procesnih pravic.

(44)

Komisija je opozorila, da je dejansko zavrnila oba zahtevka za individualno preiskavo na podlagi dejstva, da bi bili ti individualni preiskavi preveč težavni. Kljub napačnemu sklicevanju na „vzorčena proizvajalca izvoznika“ iz uvodne izjave 42 je bilo iz konteksta ter stavkov neposredno pred in za navedenim besedilom jasno, da je bilo pravilno sklicevanje na dva „nevzorčena proizvajalca izvoznika“, ki sta zahtevala individualno preiskavo, zato je treba uvodno izjavo 42 razumeti tako. V stavku v oklepaju v isti uvodni izjavi je pojasnjeno, da sta bila navedena proizvajalca izvoznika dejansko skupina Permata („ena od dveh skupin proizvajalcev izvoznikov je vključevala dva proizvajalca v Indoneziji in trgovca v Singapurju“) in družba P.T. Unilever Oleochemical Indonesia (v nadaljnjem besedilu: Unilever Indonesia – „druga pa je bila del mednarodne korporacije z zapletenim distribucijskim kanalom“), ki sta zahtevali individualno preiskavo. Komisija je tako pri oceni uporabila pravi pravni preskus in potrdila, da individualne preiskave ni bilo mogoče odobriti zaradi zapletenosti preiskave in zapletene strukture nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki sta zahtevala individualno preiskavo, zaradi česar bi bila individualna preiskava preveč težavna, tako da bi bilo lahko ogroženo pravočasno dokončanje preiskave.

(45)

Komisija je nadalje opozorila, da bi kljub temu, da je bilo število skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili izpolnjen vprašalnik za individualno preiskavo, omejeno na dve, njuna zapletena struktura vključevala preverjanje več subjektov. Za odobritev individualne preiskave bi morala Komisija preveriti vse proizvajalce, povezane trgovce in uvoznike, vključene v prodajo zadevnega izdelka v Unijo, ter analizirati vse njihove distribucijske kanale, kot je bilo to storjeno za vzorčena proizvajalca izvoznika. Ne glede na začetno zamudo pri preiskavi zaradi opredelitve obsega izdelka bi bila takšno preverjanje in analiza, zlasti, če bi vključevala več kot eno skupino z zapleteno strukturo, preveč težavna. Pet mesecev, ki jih je skupina Permata navedla v uvodni izjavi 43, dejansko ni v celoti namenjenih fazi preiskave in ugotovitev v okviru postopka, saj takšni postopki vključujejo več mesecev upravnih postopkov (obravnava pripomb, zaslišanja, notranje odobritve, posvetovanja z drugimi službami Komisije, prevajanje itd.). Vse te dejavnike in zapletenost vključenih družb (od katere je odvisno, koliko časa bo potrebnega za izvedbo ustrezne analize vsakega proizvajalca izvoznika) je treba upoštevati skupaj. Poleg tega je treba v zvezi s tem upoštevati, da sta imeli obe vzorčeni družbi tudi zelo zapleteno strukturo, ki je zahtevala veliko preiskovalnih in upravnih virov za njuno vzorčenje in pridobitev natančnih rezultatov. Zato Komisiji ni mogoče očitati odločitve, da ne bo vključila dveh dodatnih skupin in tvegala, da ne bo mogla pravočasno dokončati in objaviti rezultatov preiskav. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(46)

Skupina Permata je v svojih pripombah po dodatnem dokončnem razkritju (kot je opredeljeno v uvodni izjavi 58) ponovila prejšnje pripombe in trdila, da družba Unilever Indonesia očitno ne bo več zahtevala individualne preiskave. Zato bi bila delovna obremenitev Komisije še bolj omejena.

(47)

Komisija je opozorila, da je ta trditev napačna, zato jo je zavrnila, saj je družba Unilever Indonesia do zaslišanja po dokončnem razkritju ponovila svojo zahtevo, kot je navedeno v naslednji uvodni izjavi.

(48)

Med zaslišanjem po dokončnem razkritju sta družbi Unilever Indonesia in Unilever Europe BV (v nadaljnjem besedilu: Unilever) trdili, da časovni okvir preiskave ne more biti razlog za zavrnitev zahteve družbe Unilever Indonesia za individualno preiskavo zaradi škodljivih učinkov, ki bi jih lahko imeli protidampinški ukrepi na poslovanje družbe Unilever v Evropi.

(49)

Komisija je opozorila, da ima pravico zavrniti zahtevek za individualno preiskavo, če bi bila ta preveč težavna in bi onemogočila pravočasno dokončanje preiskave. Kot je pojasnjeno zgoraj, bi bila individualna preiskava skupine Permata in družbe Unilever Indonesia dejansko preveč težavna, tako da bi bilo ogroženo pravočasno dokončanje preiskave.

(50)

Pritožnik je v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze o izkrivljanjih na trgu surovin v Indoneziji. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava vključevala ta izkrivljanja na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Indonezijo uporabijo določbe člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe. Zato je Komisija indonezijski vladi poslala dodatne vprašalnike.

(51)

Komisija je vprašalnike za proizvajalce Unije, uvoznike, uporabnike in proizvajalce izvoznike objavila na spletu (5) na dan začetka postopka. Poleg tega je Komisija poslala vprašalnik koaliciji CUTFA.

(52)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od koalicije CUTFA, indonezijske vlade, štirih proizvajalcev Unije: Oleon N.V. (v nadaljnjem besedilu: Oleon), KLK Emmerich GmbH (v nadaljnjem besedilu: KLK), AAK, Cailà & Parés S.A. (v nadaljnjem besedilu: Cailà & Parés), štirih uporabnikov: Peter Greven Nederlands C.V., Peter Greven GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu skupaj: skupina Greven), Schill + Seilacher „Struktol“ GmbH in Schill + Seilacher GmbH (v nadaljnjem besedilu skupaj: skupina Schill + Seilacher), treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov: Musim Mas, IBP in Wilmar, njihovih povezanih trgovcev: družb Inter-Continental Oils & Fats Pte. Ltd., Wilmar Trading Pte. Ltd., Volac Wilmar Feed Ingredients Ltd., in njihovih povezanih uvoznikov: družb ICOF Europe GmbH, IMBI, in Wilmar Europe Trading B.V. (v nadaljnjem besedilu: WETBV).

(53)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb/organizacij:

(54)

Preiskava dampinga in škode se je nanašala na obdobje od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, se je nanašala na obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(55)

Komisija se je zaradi tehnične zapletenosti zadeve odločila, da ne bo uvedla začasnih ukrepov in bo nadaljevala preiskavo.

(56)

1. julija 2022 je v skladu s členom 19a(2) osnovne uredbe obvestila države članice in vse zainteresirane strani, da ne bodo uvedene začasne dajatve na uvoz maščobnih kislin s poreklom iz Indonezije in da se bo preiskava nadaljevala.

(57)

Komisija je 1. avgusta 2022 vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz maščobnih kislin s poreklom iz Indonezije (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe o dokončnem razkritju. Komisija je prejela pripombe indonezijske vlade, proizvajalcev izvoznikov, tj. skupine Musim Mas, družb Wilmar, P.T. Ecogreen Oleochemicals (v nadaljnjem besedilu: Ecogreen) in Unilever Indonesia, ter uporabnikov, tj. družb IMBI in Procter & Gamble International Operations SA (v nadaljnjem besedilu: P&G), skupin Greven in Schill + Seilacher, družb Henkel Global Supply Chain B.V. (v nadaljnjem besedilu: Henkel), Kapachim S.A. (v nadaljnjem besedilu: Kapachim), Evonik Industries AG (v nadaljnjem besedilu: Evonik), Quaker Chemical Corporation (v nadaljnjem besedilu: Quaker Houghton), Omya GmbH (v nadaljnjem besedilu: Omya) in Stéarinerie Dubois Fils (v nadaljnjem besedilu: Stéarinerie Dubois), skupine NYCO (v nadaljnjem besedilu: NYCO) ter družb DHW Deutsche Hydrierwerke GmbH Rodleben (v nadaljnjem besedilu: DHW), E&S Chemie SAS (v nadaljnjem besedilu: E&S) in Unilever.

(58)

Na podlagi teh pripomb je Komisija spremenila nekatere premisleke, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev, in 4. oktobra 2022 oziroma 28. novembra 2022 o tem obvestila vse zainteresirane strani (v nadaljnjem besedilu: dodatno dokončno razkritje in drugo dodatno dokončno razkritje).

(59)

Pripombe o dodatnem dokončnem razkritju so poslale družba Wilmar, skupini Musim Mas in Permata ter družbi Stéarinerie Dubois in Henkel, pripombe o drugem dodatnem dokončnem razkritju pa družba Wilmar ter skupini Musim Mas in Permata. Čeprav je Komisija od zainteresiranih strani zahtevala, naj predložijo pripombe, omejene izključno na dodatno dokončno razkritje, so skupini Musim Mas in Permata ter družbe Wilmar, Henkel in Stéarinerie Dubois ponovile svoje trditve, predložene po dokončnem razkritju.

(60)

Po dokončnem razkritju so zainteresirane strani imele možnost zaslišanja v skladu z določbami točke 5.7 obvestila o začetku. Zaslišanja o dokončnem razkritju so potekala s skupino Musim Mas, družbami Wilmar, Ecogreen in Unilever, skupinama Greven in Schill + Seilacher ter družbo AAK. Poleg tega je bilo na zahtevo skupine Greven izvedeno zaslišanje s pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje je ugotovil, da je bila pravica zainteresiranih strani do obrambe v tem postopku spoštovana.

(61)

Koalicija CUFTA je 24. avgusta 2022 umaknila pritožbo.

(62)

Pripombe na umik pritožbe so poslali indonezijska vlada, skupina Musim Mas ter družbe Wilmar, P.T. Soci Mas in P.T. Energi Sejahtera Mas (v nadaljnjem besedilu skupaj: SOCI/ESM), Ecogreen, P&G, Omya in Stéarinerie Dubois.

(63)

Indonezijska vlada je navedla, da bi morala Komisija zaradi umika pritožbe nemudoma zaključiti preiskavo zaradi neobstoja procesnega upravičenja. V zvezi s tem se je indonezijska vlada sklicevala na člen 5.4 protidampinškega sporazuma STO, ki domnevno zahteva izpolnjevanje procesnega upravičenja za utemeljitev preiskave. Poleg tega po mnenju indonezijske vlade preiskave ne bi podprlo več kot 50 % proizvodnje podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije, niti 25 % vseh proizvajalcev podobnega izdelka v Uniji glede na umik pritožbe in ob upoštevanju, da je družba KLK, ki je eden od največjih proizvajalcev Unije, v prvem dopisu z dne 15. avgusta 2022 menila, da bi predlagane protidampinške dajatve lahko povzročile pretrese pri dobavi maščobnih kislin iz Azije, nato pa v drugem dopisu z dne 19. avgusta 2022 v celoti nasprotovala uvedbi protidampinških ukrepov.

(64)

Komisija uvodoma opozarja, da se člen 5.4 protidampinškega sporazuma STO nanaša na začetek preiskave. Zato mora imeti Komisija procesno upravičenje samo na začetku preiskave. Poleg tega se 50-odstotni in 25-odstotni prag iz člena 5.4 protidampinškega sporazuma STO nanašata na različne skupine proizvajalcev Unije. V nasprotju z navedbami indonezijske vlade v njeni predložitvi se 50-odstotni prag nanaša zgolj na relativni pomen proizvajalcev Unije, ki podpirajo pritožbo, v skupini proizvajalcev Unije, ki jo podpirajo ali ji nasprotujejo. 25-odstotni prag se nanaša na „celotno proizvodnjo podobnega izdelka, ki ga proizvaja domača industrija“, in je povezan z odstotkom celotne proizvodnje Unije, ki ga dosegajo proizvajalci Unije, ki podpirajo pritožbo. Poleg tega je Komisija ponovno opozorila, da v skladu z ustaljeno sodno prakso (6) člen 5(4) protidampinškega sporazuma STO ne zavezuje organov države članice, pristojnih za postopke, v tem primeru Komisije, da končajo protidampinško preiskavo, kadar raven podpore pritožbi pade pod minimalni 25-odstotni prag domače proizvodnje. Ta člen se dejansko nanaša le na stopnjo podpore pritožbi, ki je potrebna, da lahko Komisija začne postopek. To velja a fortiori tudi za 50-odstotni prag. To razlago potrjuje besedilo člena 9(1) osnovne uredbe o umiku pritožbe, v katerem je uporabljena beseda „lahko“. Tako Komisija tudi v primeru, da industrija Unije umakne pritožbo, ni dolžna končati postopka, temveč ima le možnost, da to stori. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(65)

Poleg tega je indonezijska vlada trdila, da zaradi umika pritožbe in nasprotovanja ukrepom s strani družbe KLK analiza škode, ki jo je izvedla Komisija, ne zajema industrije Unije, razumljene kot „domača industrija“, ki bi se morala v skladu s členom 4(1) protidampinškega sporazuma STO nanašati na vse domače proizvajalce podobnega izdelka ali na večji del celotne domače proizvodnje podobnega izdelka.

(66)

Komisija je ugotovila, da pojem „domača industrija“, ki se uporablja za ugotavljanje škode, ne zajema nujno istih domačih proizvajalcev, ki pomenijo domačo industrijo in so bili upoštevani pri ugotavljanju, ali je imela pritožba zadostno podporo v skladu s členom 5(4) protidampinškega sporazuma STO. Člen 5(4) protidampinškega sporazuma STO se dejansko nanaša na vprašanje procesnega upravičenja in ne obravnava ločenega vprašanja, kaj je večji delež v skladu s členom 4(1) protidampinškega sporazuma STO (7). Poleg tega člen 4(1) protidampinškega sporazuma STO proizvajalcem, ki niso podprli pritožbe ali niso sodelovali v preiskavi, ne preprečuje vključitve v opredelitev domače industrije (8). Poleg tega je analiza škode, ki jo je izvedla Komisija, zajela celotno industrijo Unije ne glede na podporo ali sodelovanje vsakega posameznega proizvajalca Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(67)

Indonezijska vlada, družba Wilmar, skupina Musim Mas ter družbe SOCI/ESM, Stéarinerie Dubois, P&G in Omya so trdile, da dopisi družbe KLK in umik pritožbe kažejo, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v nasprotju z interesom Unije. Družbe Wilmar, P&G in Stéarinerie Dubois so trdile, da bi morala Komisija po umiku pritožbe zaključiti preiskavo na podlagi člena 9(1) osnovne uredbe, saj bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Poleg tega se je družba Wilmar sklicevala na dve preiskavi (9), ki ju je Komisija zaključila po umiku pritožbe, in na zadevo Poliestrska rezana vlakna (10), v kateri je Komisija analizirala pet dejavnikov, preden je sklenila, da nadaljevanje preiskave ni v interesu Unije. Družba Ecogreen je navedla, da je umik pritožbe dokazal, da bi bil zaključek preiskave v interesu Unije. Skupina Musim Mas je navedla, da umik pritožbe in dva dopisa družbe KLK iz uvodne izjave 63, ki potrjujeta, da uvoz iz Indonezije družbi KLK ni povzročil škode, potrjujeta, da uvoz iz Indonezije ni povzročil škode industriji Unije.

(68)

Komisija je opozorila, da umik protidampinške pritožbe ureja člen 9(1) osnovne uredbe, ki določa: „Kadar se pritožba umakne, se lahko postopek zaključi, razen če tak zaključek ne bi bil v interesu Unije“ (poudarek dodan). Splošno sodišče je določbe člena 9(1) osnovne uredbe med drugim razlagalo v sodbi Philips Lighting Poland in Philips Lighting proti Svetu, ki ni bila izpodbijana s pritožbo (11). Splošno sodišče je priznalo, da imajo institucije Unije široko diskrecijsko pravico, da nadaljujejo ali končajo preiskavo po umiku, in pojasnilo, da je treba interes Unije strogo gledano upoštevati le, če Komisija razmišlja, da bi končala preiskavo; v takem primeru mora Komisija preveriti, ali bi bilo to v nasprotju z interesom Unije. Nedavne preiskave, za katere se je Komisija odločila, da jih po umiku pritožbe konča, v tem okviru nimajo splošne vrednosti zavezujočega precedensa in ustrezajo analizi vsakega primera posebej. Poleg tega analiza interesa Unije, ki jo je Komisija izvedla v preiskavi RVP, ni zadevala nadaljevanja zadeve, temveč njen zaključek. Komisija je v sedanji preiskavi izvedla tudi analizo škode za celotno industrijo Unije, preiskava pa je pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, ki jo je povzročil uvoz iz Indonezije po dampinških cenah, kot je navedeno v uvodnih izjavah 180 do 372. Zgolj izjava v dopisu enega proizvajalca Unije brez kakršnih koli ustreznih dokazil ne nasprotuje ugotovitvam Komisije v preiskavi. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(69)

Komisija se je na podlagi zgornjih premislekov odločila, da kljub umiku pritožbe nadaljuje preiskavo in prouči, ali bi pripombe po dokončnem razkritju ovrgle njene ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji, ki upravičujejo uvedbo ukrepov. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju te uredbe, je Komisija ugotovila, da so pogoji za uvedbo dokončnih ukrepov še vedno izpolnjeni.

(70)

Izdelek v preiskavi so maščobne kisline z dolžino ogljikove verige C6, C8, C10, C12, C14, C16 ali C18, jodnim številom pod 105 g/100 g ter razmerjem med prostimi maščobnimi kislinami in trigliceridi (stopnja cepitve) najmanj 97 %, s poreklom iz Indonezije, vključno s:

razen maščobnih kislin, certificiranih v prostovoljnem sistemu (12) za proizvodnjo trajnostnih pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki jih priznava Evropska komisija v skladu s členom 30(4) ali nacionalnim sistemom certificiranja, vzpostavljenim v skladu s členom 30(6) Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (13), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 2915 70 40, ex 2915 70 50, ex 2915 90 30, ex 2915 90 70, ex 2916 15 00, ex 3823 11 00, ex 3823 12 00, ex 3823 19 10 in ex 3823 19 90 (oznake TARIC: 2915704095, 2915705010, 2915903095, 2915907095, 2916150010, 3823110020, 3823110070, 3823120020, 3823120070, 3823191030, 3823191070, 3823199070 in 3823199095).

(71)

V obvestilu o začetku izraz stopnja cepitve ni bil vključen v opredelitev izdelka v preiskavi. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 80 do 90, pa je Komisija po prejetih pripombah strank 21. januarja 2022 z obvestilom k spisu potrdila obseg izdelka, kot je opredeljen v obvestilu o začetku, in pojasnila, da se preiskava nanaša le na maščobne kisline z najmanj 97-odstotno stopnjo cepitve.

(72)

Maščobne kisline so proizvodi kemične predelave katerega koli rastlinskega olja, vključno z oljem iz palmovih jedrc in palmovim oljem, ali živalske maščobe. Kot take se v naravi redko pojavljajo kot proste molekule ter se pridobivajo z destilacijo in frakcioniranjem olj in maščob.

(73)

Maščobne kisline se uporabljajo za različne namene, zato jih najdemo v številnih običajnih izdelkih, na primer v več živilih, krmi, milih, detergentih, farmacevtskih izdelkih, kozmetiki ter drugih izdelkih za osebno nego in čistilih za dom.

(74)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Indonezije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(75)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(76)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(77)

Družba Stéarinerie Dubois je v pripombah po dokončnem razkritju trdila, da zadevni izdelek in izdelek, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, nista podobna izdelka, zlasti ker ni trga Unije za izdelek v preiskavi, ki ga proizvaja industrija Unije, ki bi bil skladen z zakonodajo REACH (14) ter zahtevami košer in halal.

(78)

Člen 1(4) osnovne uredbe določa, da „podoben izdelek“ pomeni izdelek, ki je identičen obravnavanemu izdelku ali ima značilnosti, ki zelo spominjajo na tiste, ki jih ima obravnavani izdelek. Komisija je ugotovila, da imata izdelek, ki se proizvaja in prodaja v zadevni državi, ter izdelek, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, enake glavne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti. Poleg tega industrija Unije proizvaja velike količine maščobnih kislin, ki so v skladu z zakonodajo REACH in/ali zahtevami košer in/ali halal, kot je navedeno v uvodni izjavi 337. Komisija zato potrjuje, da so zadevni izdelek in izdelki, ki jih industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, podobni izdelki.

(79)

Komisija je pripombe o obsegu izdelka prejela od skupine Musim Mas, družb Wilmar, AAK in Campa/IMBI, odbora EBB (Evropski odbor za biodizel), združenj ASSITOL (italijansko združenje proizvajalcev biodizla) in APPA Biocarburantes (špansko združenje proizvajalcev biogoriv), družbe Neste (proizvajalec dizelskega goriva iz obnovljivih virov) in dveh družb, povezanih z družbo Ecogreen, indonezijskim proizvajalcem maščobnega alkohola, tj. družbe DHW, proizvajalca poliolov, estrov maščobnih kislin, maščobnih aminov in nenasičenih maščobnih alkoholov, in družbe E&S, proizvajalca estrov maščobnih kislin, etoksilatov in sulfonatov. Pripombe v zvezi s tem je predložil tudi pritožnik.

(80)

Družba Neste je od Komisije zahtevala potrditev, da destilat maščobnih kislin palmovega olja ne spada v obseg preiskave. Destilat maščobnih kislin palmovega olja, ki je biološki odpadek in odpadna surovina, se pridobiva pri rafiniranju palmovega olja živilske kakovosti ter se uporablja za proizvodnjo dizelskega goriva iz obnovljivih virov in drugih izdelkov iz obnovljivih virov.

(81)

Družba Wilmar je zahtevala pojasnila, ali odplake iz proizvodnje palmovega olja spadajo v obseg izdelka v preiskavi. Odplake iz proizvodnje palmovega olja so tok odpadne vode, ki nastaja pri fizičnem mletju pri proizvodnji palmovega olja, in so surovina, ki se uporablja pri proizvodnji biogoriv. Sestavljene so predvsem iz vode ter majhnega deleža olja in trdnih snovi.

(82)

Družba AAK je zahtevala, naj se iz obsega preiskave izključi kislo olje iz rafinacije palmitinske kisline, če je navedeno sklicevanje na oznako KN 3823 19 90. Zlasti je trdila, da se kislo olje iz rafinacije palmitinske kisline, ki spada pod navedeno oznako KN, razlikuje od maščobnih kislin in da vsebuje znaten delež olja, zaradi česar se ne more uporabljati kot maščobna kislina. Pojasnjeno je bilo, da je kislo olje iz rafinacije palmitinske kisline stranski proizvod rafinerijskih operacij na začetku proizvodne verige in se uporablja kot surovina za proizvodnjo stearinskih kislin, ki so vključene v preiskavo.

(83)

Družba Campa/IMBI in odbor EBB sta navedla, da so proizvajalci biodizla tudi proizvajalci maščobnih kislin, saj med postopkom proizvodnje biodizla kot stranski proizvod proizvajajo maščobne kisline. Zlasti sta navedli, da pri rafiniranju surovega olja nastajajo odpadki, t. i. destilat maščobnih kislin. Poleg tega se maščobne kisline pridobivajo kot ostanek pri proizvodnji biodizla s transesterifikacijo rafiniranega olja in metanola.

(84)

Pritožnik je v odgovor na te trditve potrdil, da vrste maščobnih kislin, ki se uporabljajo pri proizvodnji biodizla, ne spadajo v obseg preiskave. V zvezi s tem je navedel, da je te maščobne kisline mogoče razlikovati zaradi razlik v proizvodnih postopkih (oleokemijski nameni in ne nameni, povezani s proizvodnjo biodizla). Po mnenju pritožnika sta zadevni vrsti maščobnih kislin različna izdelka, ki si ne konkurirata in ne moreta biti del enotnega zadevnega izdelka.

(85)

Poleg tega je pritožnik pojasnil, da proizvodnja oleokemijskih maščobnih kislin vključuje ključni postopek, ki je potreben za razgradnjo trigliceridov za sproščanje in ločevanje maščobnih kislin in glicerinov, da se pridobi visoko prečiščen izdelek z najmanj 97 % maščobnih kislin in največ 3 % necepljenih maščob. Ta postopek se imenuje cepitev. Da bi dobili skoraj 100 % čist izdelek, se maščobne kisline nadalje destilirajo ali frakcionirajo, da se odstranijo preostale necepljene maščobe in morebitne preostale nečistoče. Destilirane in frakcionirane maščobne kisline spadajo v obseg izdelka, če ti izdelki dosegajo prag jodnega števila 105 g/100 g.

(86)

Pritožnik je nadalje pojasnil, da postopek za proizvodnjo biodizla zajema rafiniranje olja, da se odstranijo nečistoče, vendar se olje ne cepi. V postopku proizvodnje biodizla nastajajo kot stranski proizvodi številni destilati, kot so destilati maščobnih kislin, destilati maščobnih kislin palmovega olja in destilati maščobnih kislin palmovih jedrc.

(87)

Zato je pritožnik trdil, da je stopnja cepitve ali vrednost cepitve, ki izraža delež cepljenih maščobnih kislin v olju, jasna in objektivna ločnica za razlikovanje izdelka v preiskavi od drugih vrst maščobnih kislin, na katere se preiskava ne nanaša. Stopnja cepitve se izračuna tako, da se kislinsko število deli s saponifikacijskim številom. Kislinsko število (ali nevtralizacijska vrednost) in saponifikacijsko število sta bila opredeljena v pritožbi. Pritožnik je pojasnil, da je bilo merilo stopnje cepitve sicer predvideno v fazi pritožbe, vendar se ni ohranilo kot tako (tj. izraženo kot kislinsko število glede na saponifikacijsko število), ker imajo vse oleokemijske maščobne kisline v okviru obsega izdelka to značilnost, da imajo vsaj 97-odstotno vsebnost maščobnih kislin.

(88)

Po navedbah pritožnika imajo maščobne kisline, ki se uporabljajo pri proizvodnji biodizla, veliko nižje vrednosti stopnje cepitve (med 81 % in 97 %). Na podlagi navedenega je pritožnik trdil, da je treba vrednost stopnje cepitve v višini 97 % šteti za izločitveno merilo za razlikovanje med maščobnimi kislinami.

(89)

Družba AAK je podprla pritožnikov pristop.

(90)

Družba Wilmar je trdila, da bi bilo kislinsko število, ki se uporablja pri izračunu stopnje cepitve, najprimernejši način za razlikovanje maščobnih kislin. Trdila je, da stopnja cepitve ni tako natančna kot fiksna mejna vrednost, ki temelji na kislinskem številu. Družba Wilmar je Komisijo pozvala, naj kislinsko število vključi v kontrolno številko izdelka.

(91)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 71, je Komisija upoštevala pripombe zainteresiranih strani glede obsega izdelka in v obvestilu k spisu pojasnila, da se preiskava nanaša le na maščobne kisline z najmanj 97-odstotno stopnjo cepitve. Zato destilati maščobnih kislin palmovega olja, odplake iz proizvodnje palmovega olja, kislo olje iz rafinacije palmitinske kisline, ki spada pod oznako KN 3823 19 90, in maščobne kisline, pridobljene kot stranski proizvod v postopku proizvodnje biodizla, niso bili vključeni v preiskavo, saj je njihova stopnja cepitve nižja od 97 %. Komisija je poleg tega zainteresirane strani pozvala, naj opredelijo vse količine maščobnih kislin z najmanj 97-odstotno stopnjo cepitve, uvožene za proizvodnjo biodizla, ter navedejo vse posebne fizikalne, kemijske in/ali tehnične lastnosti tovrstnih maščobnih kislin v primerjavi z maščobnimi kislinami za druge vrste uporabe.

(92)

Družba Wilmar je trdila, da bi bilo treba glede na to, da se je z uvedbo praga 97-odstotne stopnje cepitve znatno spremenil obseg izdelka, pritožbo zavrniti, saj ne vsebuje zadostnih dokazov o dampingu ali škodi. Poleg tega je trdila, da podatki v pritožbi temeljijo na drugačni opredelitvi izdelka od tiste, ki se uporablja za namene sedanje preiskave.

(93)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Pojasnilo, ki je bilo zagotovljeno ob uvedbi 97-odstotne stopnje cepitve v opredelitev obsega izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 71, ni spremenilo niti obsega izdelka niti pritožbe, saj je bil z njim le pojasnjen in bolje opisan izdelek, na katerega se nanaša pritožba. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(94)

Odbor EBB, skupina Musim Mas in družba Campa/IMBI so navedli, da proizvajalci biodizla pri proizvodnji biodizla uporabljajo maščobne kisline, proizvedene iz odpadkov. Družba Campa/IMBI in skupina Musim Mas sta trdili, da so v zvezi z maščobnimi kislinami, ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla v proizvodnem obratu za esterifikacijo (15), glavne surovine maščobne kisline z vsaj 97-odstotno vrednostjo stopnje cepitve, zato bi bile maščobne kisline, ki jih družba Campa/IMBI uporablja za proizvodnjo biodizla, glede na pojasnilo Komisije iz uvodne izjave 91 še vedno vključene v preiskavo. Družba Campa/IMBI, skupina Musim Mas in odbor EBB so izjavili, da je končna uporaba edino ustrezno merilo za razlikovanje med maščobnimi kislinami, vključenimi v preiskavo, in maščobnimi kislinami, ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla. Poleg tega je bilo navedeno, da je certifikacijski dokument ključen za razumevanje končne uporabe izdelka. Zlasti maščobne kisline, ki so potrebne v kozmetični, farmacevtski, kemični ali živilski industriji, so zasnovane tako, da izpolnjujejo različne certifikacijske zahteve (kot so košer, halal, GMP+, FSSC 22000, certifikat RSPO, ISO 9001, ISO 14001, ISO 45001), medtem ko proizvajalci biodizla potrebujejo le certifikat glede skladnosti s prenovljeno direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (EU) 2018/2001 (prostovoljni sistem, ki ga Evropska komisija priznava na podlagi prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov, na primer ISCC EU ali 2Bsvs, ali nacionalni sistem certificiranja, vzpostavljen na podlagi prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov). Navedle so tudi, da industrija Unije ni proizvajala maščobnih kislin z visoko vrednostjo stopnje cepitve, namenjenih proizvodnji biodizla, ki bi spadale na področje uporabe prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov, ki v zvezi s tem spodbuja uporabo naprednih surovin, niti jih ni bila sposobna proizvajati. Družba Campa/IMBI je navedla tudi, da je to vrsto maščobnih kislin uvažala pod oznako TARIC 3823193089, ki ni vključena niti v pritožbo niti v obvestilo o začetku.

(95)

Družba Campa/IMBI in odbor EBB sta Komisijo pozvala, naj potrdi, da maščobne kisline, ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla, niso vključene v preiskavo. Zlasti je bilo navedeno, da opredelitev obsega izdelka vključuje maščobne kisline, ki jih družba Campa/IMBI uporablja za proizvodnjo biodizla. Poleg tega je bilo navedeno, da v pritožbi proizvajalci biodizla v Uniji niso navedeni kot uvozniki ali uporabniki maščobnih kislin in da biodizel ni med uporabami zadevnega izdelka, navedenimi v pritožbi.

(96)

Podobno sta združenji ASSITOL in APPA Biocarburantes nasprotovali uporabi vrednosti stopnje cepitve za opredelitev maščobnih kislin, vključenih v preiskavo, saj ta ne izključuje vseh maščobnih kislin, ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla. Trdili sta, da bi bilo treba sprejeti drug mehanizem, in sicer na podlagi končne uporabe izdelka v skladu s členom 254 carinskega zakonika Unije.

(97)

V zvezi s tem sta združenje ASSITOL in družba Campa/IMBI Komisijo pozvala, naj objavi obvestilo o spremembi obvestila o začetku.

(98)

Komisija ni mogla potrditi, ali je maščobna kislina z najmanj 97-odstotno stopnjo cepitve, proizvedena iz odpadkov, zadevni izdelek, ne da bi ocenila, ali ima enake osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti ter enako uporabo in ali je konkurenčna podobnemu izdelku. Poleg tega surovine niso odločilen dejavnik za izključitev vrste izdelka iz obsega izdelka v preiskavi, če so končni izdelki enaki in imajo enake osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti.

(99)

Preveritveni obisk, opravljen v prostorih proizvajalca izvoznika v Indoneziji, je dejansko pokazal, da so bile destilirane maščobne kisline, ki jih je uvažala družba IMBI, proizvedene bodisi iz stranskih proizvodov, kot so destilati maščobnih kislin palmovega olja, bodisi iz različnih surovin iz palmovih odpadkov.

(100)

Med preveritvenim obiskom v Indoneziji je Komisija ocenila fizikalne lastnosti izdelka (kot so videz, vonj, titer, barva), tehnične lastnosti (kot so vrsta in razred, kakovost, oblike materiala, obstojnost barve) in kemijske lastnosti (kot so kislinsko število, saponifikacijsko število, jodno število in maščobnokislinska sestava) destiliranih maščobnih kislin, proizvedenih iz odpadkov, v primerjavi z drugimi vrstami maščobnih kislin. Preiskava je pokazala, da imajo destilirane maščobne kisline, proizvedene iz odpadkov, zelo podobne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti kot maščobne kisline, proizvedene iz surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc. Zato preiskava ni razkrila nobene osnovne fizikalne, tehnične ali kemijske lastnosti, po kateri bi se destilirane maščobne kisline, proizvedene iz odpadkov, razlikovale od drugih vrst maščobnih kislin.

(101)

Poleg tega je preiskava pokazala, da so destilirane maščobne kisline, proizvedene iz odpadkov, vključene v zakonodajo Unije o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovljeno direktivo o energiji iz obnovljivih virov (16)), v skladu s katero lahko države članice EU biodizel, proizveden iz maščobnih kislin z uporabo odpadnih materialov ali stranskih proizvodov, upoštevajo pri ciljih, določenih v prenovljeni direktivi o energiji iz obnovljivih virov (17). V skladu z navedeno direktivo (18) morajo države članice EU, če želijo biodizel upoštevati pri svojih ciljih glede trajnostnosti, zagotoviti, da so surovine zanj, v tem primeru destilirane maščobne kisline, certificirane, da se zagotovi spoštovanje standardov glede trajnostnosti in kemijskih standardov.

(102)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da imajo maščobne kisline z najmanj 97-odstotno stopnjo cepitve, ki so proizvedene iz odpadkov in certificirane v prostovoljnem sistemu, ki ga Komisija priznava v skladu s členom 30(4) prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov (19), ali nacionalnim sistemom certificiranja, vzpostavljenim v skladu s členom 30(6) prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov (20), sicer enake lastnosti kot druge maščobne kisline, vendar se uporabljajo za druge namene in ne konkurirajo podobnemu izdelku. Potrdila je tudi, da te maščobne kisline, proizvedene iz odpadkov, niso vključene v pritožbo. Zato je sklenila, da navedene maščobne kisline niso del zadevnega izdelka, zato so bile izključene iz preiskave. Posledično je bilo ugotovljeno, da se ta preiskava ne nanaša na uvoz takih maščobnih kislin, med drugim od vzorčenega proizvajalca izvoznika IBP, ki je del skupine Musim Mas, ki jih je uvažala družba IMBI.

(103)

Ta dodatna pojasnila glede obsega izdelka so poleg tistih, ki so bila objavljena v obvestilu k spisu, kot je navedeno v uvodni izjavi 71, upoštevana v opredelitvi izdelka v preiskavi, kot je navedeno v uvodni izjavi 70.

(104)

Povezani družbi družbe Ecogreen DHW in E&S sta zahtevali izključitev maščobnih kislin C6 (trgovsko ime: Ecoric 6), C8-C10 (trgovsko ime: Ecoric 80), C16-C18, C18 nenasičena (trgovsko ime: Ecoric 68 TA) in C18:1 (trgovsko ime: Ecoric 18W) iz obsega izdelka. Trdili sta, da tovrstne maščobne kisline proizvaja njun povezani proizvajalec izvoznik Ecogreen med postopkom proizvodnje maščobnega alkohola in da imajo nekatere edinstvene lastnosti ter da jih proizvajalci Unije ne morejo proizvesti v enaki kakovosti. Navedli sta, da je družba Ecogreen zlasti prve tri maščobne kisline izvažala le svojim podružnicam v Evropi za nadaljnjo notranjo predelavo zaradi stabilnosti kakovosti, neprekinjenosti dobave in vzpostavljene certifikacijske verige. Navedli sta, da se lahko maščobna kislina Ecoric 6 iz surovega olja iz palmovih jedrc in čistega kokosovega olja proizvaja le v zelo majhnem obsegu. Navedli sta tudi, da so v Uniji na voljo tudi druge kisline C6, vendar so proizvedene s fermentacijo, ki ni uporabna za družbo Ecogreen. Poleg tega sta trdili, da se maščobna kislina Ecoric 80 večinoma proizvaja iz surovega olja iz palmovih jedrc in kokosovega olja ter da se uporablja za proizvodnjo estrov maščobnih kislin, iz katerih se po obdelavi s toplo sanitarno vodo z uporabo posebnega patenta pridobi ester visoke kakovosti v smislu okusa, vonja in stabilnosti barve. Maščobna kislina Ecoric 68 TA je pridobljena iz surovega olja iz palmovih jedrc, razporeditev ogljikove verige je bila podobna zadevni razporeditvi maščobnih kislin, pridobljenih iz loja, uporabljala pa se je za proizvodnjo maščobnih aminov brez loja. Maščobna kislina Ecoric 18W se uporablja za proizvodnjo estrov, ki se dobro obnesejo pri nizkih temperaturah, ima boljšo barvo končnega izdelka in manj stranskih proizvodov. Na koncu sta navedli, da je oleinska kislina živalskega izvora v njihovih obratih za proizvodnjo estrov prepovedana zaradi strogih pravil košer.

(105)

Pritožnik je v odgovoru nasprotoval izključitvi tovrstnih maščobnih kislin in trdil, da bi to vplivalo na celoten obseg izdelka v preiskavi, saj se je izključitev izdelka, h kateri so pozvale povezane družbe družbe Ecogreen, nanašala na celotno dolžino verige zadevnih maščobnih kislin, od C6 do C18. Poleg tega je trdil, da so v nasprotju s trditvami družb DHW in E&S proizvajalci Unije lahko proizvajali tovrstne maščobne kisline in so jih dejansko dobavljali povezanim družbam družbe Ecogreen, saj ti izdelki niso bili „edinstveni“ za skupino Ecogreen in so bili dejansko zamenljivi z maščobnimi kislinami, ki jih proizvaja industrija Unije.

(106)

Komisija je sklenila, da industrija Unije proizvaja podobne maščobne kisline, zato so izdelki, v zvezi s katerimi sta družbi DHW in E&S zahtevali izključitev iz obsega izdelka, konkurirali izdelkom industrije Unije in povzročili škodo. Zato je Komisija zavrnila ta zahtevek za izključitev.

(107)

Družba Ecogreen je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo zahtevo za izključitev iz uvodne izjave 104. Trdila je, da v nasprotju s trditvijo pritožnika njena zahteva za izključitev ne zajema celotne dolžine verige maščobnih kislin, zajetih v preiskavi, saj C12 (lavrinska kislina), C14 (miristinska kislina), C16 (palmitinska kislina), C18 nasičena (stearinska kislina) in njihove mešanice niso del njene zahteve za izključitev. Poleg tega je v zvezi z izdelki, vključenimi v zahtevo za izključitev, trdila, da industrija Unije ne proizvaja podobnih izdelkov. Trdila je, da njeni izdelki Ecoric 6 vsebujejo posebno organsko spojino, ki je ni mogoče najti v kislinah C6, ki jih proizvaja industrija Unije. Poleg tega je trdila, da industrija Unije uporablja popolnoma drugačen proizvodni postopek za (nenasičene) izdelke C6, C8-C10, C16-C18 in C18. Zlasti za C6 je trdila, da industrija Unije uporablja fermentacijo in da niti skupina Ecogreen niti njene stranke niso nikoli odobrile postopka fermentacije kot proizvodnega postopka za maščobne kisline, saj bi lahko vplival na osnovne lastnosti proizvedenih maščobnih kislin. Za svoj izdelek C18:1 je trdila, da je še posebej kakovosten in da imajo uporabniki tega izdelka v Uniji sklenjene sporazume o kakovosti, ki jih zavezujejo, da svojim strankam dobavljajo estre, proizvedene iz maščobne kisline C18:1, ki izpolnjujejo stroge specifikacije.

(108)

Komisija se je strinjala, da zahteva družbe Ecogreen za izključitev izdelka ne zajema vseh možnih dolžin ogljikove verige zadevnih maščobnih kislin, vendar kljub temu zajema njihovo precej obsežno podskupino. V vsakem primeru družba Ecogreen za izdelke, ki so bili vključeni v zahtevo za izključitev, ni utemeljila svoje trditve, da industrija Unije ne proizvaja „podobnih izdelkov“. Glede organske spojine, po kateri se njen izdelek C6 domnevno razlikuje od ustreznih izdelkov, ki jih proizvaja industrija Unije, družba Ecogreen ni predložila dokazov o njeni ustreznosti, vključno s podatki o koncentraciji te snovi v izdelku in o tem, kako vpliva na njegove osnovne lastnosti in uporabe. Poleg tega v javni različici predložitve niso bile razkrite nobene informacije o tej snovi, vključno z njenim imenom, zato druge zainteresirane strani niso mogle predložiti pripomb o teh vidikih. V zvezi z domnevnimi razlikami v proizvodnem postopku Komisija opozarja, da proizvodni postopki načeloma niso pomembni pri ocenjevanju, ali so izdelki „podobni“. V tem konkretnem primeru družba Ecogreen ni predložila konkretnih dokazov o tem, kako bi domnevne razlike vplivale na osnovne lastnosti končnega izdelka. Zlasti v zvezi s fermentacijo družba Ecogreen domnevne razlike v osnovnih lastnostih izdelka, ki so rezultat tega postopka, predstavlja zgolj kot možnost in ne kot dokazano dejstvo, podprto z dokazi. Glede na navedeno je Komisija to zahtevo za izključitev zavrnila.

(109)

Družba AAK je Komisijo pozvala, naj iz obsega izdelka v preiskavi izključi oleinsko kislino živilske kakovosti. Trdila je, da je oleinska kislina sicer vključena v preiskavo, vendar je mogoče razlikovati med dvema vrstama te kisline, in sicer industrijsko oleinsko kislino in oleinsko kislino živilske kakovosti. Navedla je, da imata obe vrsti sicer enake osnovne kemijske lastnosti, ker pa se oleinska kislina živilske kakovosti uporablja v proizvodnji živil, mora njen proizvodni proces izpolnjevati strožje standarde, kar pomeni, da raven onesnaževal v kislini ne sme presegati določene ravni, kot je predpisana v uredbi EU o živilih (21). Družba AAK je trdila tudi, da je oleinska kislina živilske kakovosti precej dražja od industrijske, da je ni mogoče nadomestiti z industrijsko in da industrija Unije ni sposobna dobavljati večjih količin. Navedla je, da je uvoz oleinske kisline živilske kakovosti iz Indonezije le neznaten in zato ne more povzročiti škode industriji Unije. Navedla je tudi, da je verjetno edini uvoznik Unije, ki je iz drugih držav uvozil znatne količine oleinske kisline živilske kakovosti. Prav tako je navedla, da po njenih informacijah v Indoneziji ni obratov za proizvodnjo oleinske kisline, ki bi izpolnjevali stroge zahteve glede najvišje ravni onesnaževal v živilih. Navedla je tudi, da bi zvišane cene morebitnega uvoza oleinske kisline živilske kakovosti iz Indonezije posledično zvišale uporabniške cene v Uniji za vse kategorije oleinske kisline tudi iz Malezije, kar bi negativno vplivalo na njeno dejavnost. Predlagala je, da bi se oleinska kislina živilske kakovosti lahko izključila s sklicevanjem na najvišje ravni benzo(a)pirena in vsebnosti transmaščobnih kislin, ki so uradno potrjene zgornje meje iz uredbe EU o živilih.

(110)

Pritožnik je v odgovor na zgornjo trditev izrazil nasprotovanje izključitvi oleinske kisline živilske kakovosti iz obsega preiskave. V zvezi s tem je trdil, da ima oleinska kislina živilske kakovosti enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti kot drugi izdelki iz obsega preiskave, zato bi izključitev te skupine izdelkov povzročila veliko tveganje za izogibanje ukrepom. Poleg tega je trdil, da so proizvajalci, ki uporabljajo oleinsko kislino živilske kakovosti, tudi uporabniki oleinske kisline tehnične čistote, zato se z razlikovanjem na podlagi končne uporabe ne bi izognili tveganju izogibanja. Trdil je tudi, da je oleinska kislina živilske kakovosti na voljo iz drugih virov uvoza, ki niso vključeni v preiskavo, zato ni nevarnosti pomanjkanja dobave.

(111)

V zvezi s tem je Komisija sklenila, da ima oleinska kislina živilske kakovosti podobne osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti kot industrijska oleinska kislina. Čeprav za oleinsko kislino živilske kakovosti veljajo strožje zahteve glede kakovosti in čistote, imajo enako dolžino ogljikove verige kot oleinska kislina, ki se uporablja v industriji. Razlika v ceni med obema vrstama oleinske kisline sama po sebi ni ključni element za izključitev izdelka. Poleg tega industrija Unije dejansko proizvaja oleinsko kislino živilske kakovosti, obstajajo pa tudi drugi viri dobave, kot je Malezija. Glede na navedeno je Komisija zahtevek za izključitev zavrnila.

(112)

Družba AAK je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo zahtevo, naj se oleinska kislina živilske kakovosti izključi iz obsega izdelka v preiskavi. Komisiji je očitala, da ni ustrezno obravnavala njenih trditev, in trdila, da je pri odločitvi o izključitvi maščobnih kislin, namenjenih proizvodnji biodizla, v primerjavi z oleinsko kislino živilske kakovosti uporabila nedosledna merila. Trdila je, da je Komisija v uvodni izjavi 102 sklep o izključitvi maščobnih kislin, proizvedenih iz odpadkov, utemeljila z dejstvom, da imajo te posebne maščobne kisline drugačno uporabo in da ne konkurirajo podobnemu izdelku, čeprav imajo enake lastnosti kot druge maščobne kisline. Po drugi strani pa je Komisija v uvodni izjavi 111 ugotovila, da oleinska kislina živilske kakovost ni bila izključena iz obsega preiskave izdelka ter da ima oleinska kislina živilske kakovosti podobne osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti kot industrijska oleinska kislina z enako dolžino ogljikove verige. Poleg tega je družba AAK navedla, da imata oleinska kislina živilske kakovosti in industrijska oleinska kislina različne vrste uporabe in si ne konkurirata ter da izjava Komisije, da imata obe vrsti podobne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti, ni podprta z dejstvi in ni utemeljena v Uredbi. Družba AAK je tudi trdila, da bi Komisija, če bi izvedla podobno analizo za oleinsko kislino živilske kakovosti in industrijsko oleinsko kislino, ugotovila razlike v vrsti, razredu in kakovosti med obema vrstama.

(113)

Komisija se s temi trditvami ni strinjala. Prvič, maščobne kisline, proizvedene iz odpadkov, kot je navedeno v uvodni izjavi 102, naj ne bi bile zajete v preiskavi. Ker pa so imele enake fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti kot druge maščobne kisline, so bile nenamerno zajete v opredelitev izdelka. Da bi zagotovila pravilno izvedbo in uporabo preiskave ter morebitnih ukrepov, je Komisija ta izdelek podrobno preiskala, preden je potrdila, da dejansko ne bi smel biti preiskan/zajet z ukrepi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 98 do 102. To je v nasprotju z maščobnimi kislinami za uporabo v živilih (kot je oleinska kislina živilske kakovosti), ki so bile zajete v pritožbi in za katere so pritožniki predložili dokaze o dampingu, škodi in vzročni zvezi, kar je bilo potrjeno med preiskavo. Drugič, kritika družbe AAK temelji na napačnem razumevanju dejanskega in pravnega stanja v zvezi z zahtevo za izključitev oleinske kisline živilske kakovosti. Tudi če bi se industrijska oleinska kislina in oleinska kislina živilske kakovosti šteli za dve različni vrsti maščobnih kislin, kot trdi družba AAK, to ne bi vplivalo na ugotovitve Komisije. Industrija Unije proizvaja in prodaja oleinsko kislino živilske kakovosti in potencialno obstaja uvoz oleinske kisline živilske kakovosti iz Indonezije (22), ki bi lahko neposredno konkurirala izdelku, ki ga prodaja industrija Unije, in posledično povzročala škodo. Zato ni razloga, da bi Komisija sklenila, da je izključitev oleinske kisline živilske kakovosti upravičena. Dejansko mora biti logični zaključek ravno nasproten: oleinske kisline živilske kakovosti ni mogoče izključiti, ne da bi se pri tem oslabili popravljalni učinki ukrepov, ki jih je treba uvesti.

(114)

Družba AAK je tudi navedla, da zanemarljiva proizvodnja oleinske kisline živilske kakovosti v Uniji in obstoj ene druge tretje države, ki dobavlja izdelek, ne podpirata nadaljnje vključitve oleinske kisline živilske kakovosti v obseg izdelka v preiskavi. Navedla je, da je Komisija pri določanju obsega izdelka v preteklosti upoštevala dejstvo, da je proizvodnja vrste izdelka v Uniji omejena. V zvezi s tem se je sklicevala na protidampinško preiskavo o uvozu sintetičnih rezanih vlaken iz poliestra (v nadaljnjem besedilu: RVP) s poreklom iz Malezije in Tajvana (23). Sklicevala se je tudi na pregled obsega izdelka v zvezi s protidampinškimi ukrepi za uvoz zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine s poreklom iz Združenih držav Amerike in Rusije ter trdila, da je bila tanka različica tega izdelka izključena, ker noben proizvajalec ni imel neposrednega interesa za njeno proizvodnjo.

(115)

Poleg dveh družb, ki ju je družba AAK navedla v predložitvi, obstaja tudi tretji proizvajalec Unije, ki ponuja oleinsko kislino živilske kakovosti na trgu Unije (24). Poleg tega je Komisija opozorila, da je ta izdelek mogoče dobiti tudi od dobaviteljev iz Malezije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(116)

Družba AAK in skupina Musim Mas sta pozvali k izključitvi palmitinske kisline, ki se uporablja za krmo, iz obsega izdelka. Družba AAK je proizvajalec palmitinske kisline v Uniji. Vendar skupno povpraševanje po tej kislini presega njene proizvodne zmogljivosti. Navedeno je bilo, da se čista palmitinska kislina z dolžino ogljikove verige C16 proizvaja iz surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc. Po njunih navedbah se loj ne more uporabljati kot surovina za proizvodnjo palmitinske kisline za proizvodnjo krme, saj je z zakonodajo EU o krmi prepovedana uporaba živalskih maščob v krmi za prežvekovalce (25). Nadalje je bilo navedeno, da je evropska proizvodnja palmitinske kisline zanemarljiva, saj sta le še dva proizvajalca palmitinske kisline v Uniji, in sicer družbi KLK in IOI Oleo GmbH. Družba AAK je ocenila, da povpraševanje po palmitinski kislini v Uniji znaša 45 000 ton na leto. Navedla je, da čista palmitinska kislina ni zamenljiva z drugimi maščobnimi kislinami in da druge maščobne kisline ne morejo nadomestiti palmitinske kisline. Navedla je tudi, da maščobne kisline iz oljne ogrščice, ki naj bi bila glavna razpoložljiva surovina v Uniji, niso primerne za krmo, saj v nasprotju s palmitinsko kislino ne spodbujajo proizvodnje mleka pri kravah. Po navedbah družbe AAK proizvajalci Unije zaradi majhnega povpraševanja po stearinski kislini nimajo spodbud za proizvodnjo večjih količin palmitinske kisline, saj se ta izdelka proizvajata vzporedno. Družba AAK je predlagala, da bi se ta izključitev lahko izvedla z odstranitvijo maščobne kisline C16 iz opredelitve izdelka.

(117)

Družba Cailà & Parés je v odgovor na trditve navedla, da bi lahko proizvedla 17 000 ton palmitinske kisline na leto, ko bodo na trgu Unije ponovno vzpostavljeni enaki konkurenčni pogoji, kar po njenih navedbah predstavlja znaten delež povpraševanja Unije.

(118)

Glede na navedeno je Komisija sprejela trditev, da je dobičkonosnost proizvodnje palmitinske kisline povezana s povpraševanjem po stearinski kislini. Vendar je menila, da bi ponovna vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev v Uniji za vse maščobne kisline, vključno s palmitinsko in stearinsko kislino, verjetno obnovila tudi spodbude proizvajalcev Unije za proizvodnjo palmitinske kisline v velikih količinah, vključno s palmitinsko kislino, primerno za krmo. Poleg tega obstajajo tudi drugi viri dobave palmitinske kisline, kot je Malezija. Na podlagi tega in ob upoštevanju informacij, ki jih je predložila družba Cailà & Parés o svoji proizvodni zmogljivosti, ki je večja od obsega uvoza iz Indonezije in tudi večja od povpraševanja družbe AAK, je Komisija zavrnila zahtevek za izključitev palmitinske kisline.

(119)

Skupina Musim Mas in družba AAK sta v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovno zahtevali izključitev palmitinske kisline iz obsega izdelka. Dvomili sta o zmožnosti družbe Cailà & Parés, da po uvedbi protidampinških ukrepov poveča proizvodnjo palmitinske kisline. Skupina Musim Mas je navedla, da je šlo za špekulativno trditev brez kakršnih koli dokazov. Družba AAK je ponovila, da je proizvodnja palmitinske kisline povezana s proizvodnjo čiste stearinske kisline in da za slednjo v Uniji ni trga, saj se čista stearinska kislina večinoma uporablja za proizvodnjo voska AKD (alkil ketenski dimer), ki se v Uniji ne proizvaja več.

(120)

Komisija ni sprejela teh argumentov, niti glede tehnične zmogljivosti niti glede spodbud za proizvodnjo palmitinske kisline. Kar zadeva tehnično zmogljivost, je med preveritvenim obiskom v prostorih družbe Cailà & Parés potrdila, da je celotna zmogljivost družbe za proizvodnjo maščobnih kislin precej večja od navedene zmogljivosti za proizvodnjo palmitinske kisline (vključno z ustreznimi soproizvodi ali stranskimi proizvodi), in ni odkrila nobenih očitnih ozkih grl, ki bi lahko bila značilna za povečano proizvodnjo palmitinske kisline. Kar zadeva spodbude in kot je navedeno v uvodni izjavi 118, je preiskava potrdila, da je proizvodnja palmitinske kisline povezana s proizvodnjo stearinske kisline. Vendar pa v nasprotju s trditvami družbe AAK slednja ni omejena na čisto stearinsko kislino. Zlasti za družbo Cailà & Parés so stranski proizvodi proizvodnje palmitinske kisline druge vrste stearinske kisline, ki se v Uniji prodajajo v velikih količinah. Zato Komisija trdi, da bi uvedba ukrepov za maščobne kisline, vključno s palmitinsko in stearinsko kislino, verjetno ponovno spodbudila tudi proizvodnjo palmitinske kisline v Uniji.

(121)

Skupina Musim Mas je tudi trdila, da palmitinska kislina v pritožbi ni bila zajeta, saj naj bi pritožba obravnavala maščobne kisline za prehrano ljudi in ne za prehrano živali. Poleg tega po mnenju skupine Musim Mas proizvodnja palmitinske kisline v Uniji ni primerna za uporabo v krmi za živali, ker se je kot surovina uporabljal loj in zato ni mogla izpolnjevati nekaterih zahtev, kot sta košer in halal. Skupina Musim Mas je sklenila, da je Komisija zavrnila zahtevo za izključitev zgolj zaradi možnosti preusmeritve dobave palmitinske kisline v Malezijo.

(122)

Komisija ni sprejela teh trditev. V pritožbi je poleg „živil“ izrecno navedena tudi „krma“ (26) kot vrsta uporabe izdelkov v njihovem obsegu. Poleg tega je preiskava pokazala, da proizvajalci Unije za proizvodnjo palmitinske kisline uporabljajo rastlinska olja, vključno s palmovim oljem. Komisija na koncu opozarja, da je ocenila tudi zmožnost in spodbude industrije Unije za povečanje proizvodnje palmitinske kisline, kot je navedeno zgoraj, namesto da bi se zanašala zgolj na druge proizvajalce zunaj Unije.

(123)

Skupina Musim Mas je navedla, da ker za kokosovo olje ne velja izvozni davek ali izvozna dajatev, maščobne kisline, proizvedene iz kokosovega olja, ne bi smele biti predmet pritožbe.

(124)

Komisija opozarja, da čeprav se v pritožbi navaja domnevno izkrivljanje cen surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc zaradi izvoznega davka in izvozne dajatve za namene člena 7(2a) osnovne uredbe, se pritožba in preiskava nanašata na vse vrste maščobnih kislin, na katere se nanaša opredelitev izdelka, in ne le na tiste, ki so proizvedene iz surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc. Vsekakor preiskava ni razkrila nobene vrste maščobnih kislin, ki bi se izvažale iz Indonezije v EU in bi bile proizvedene le iz kokosovega olja. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(125)

Skupina NYCO je v svojih pripombah po dokončnem razkritju pozvala Komisijo, naj iz obsega izdelka izključi maščobne kisline C8-C10. V zvezi s tem je navedla, da so maščobne kisline C8-C10 zelo specifična oblika maščobnih kislin, ki se v Uniji proizvajajo v omejenih količinah. Te maščobne kisline so se uvažale tudi iz Indonezije in Malezije. Skupina NYCO je navedla, da od septembra 2021 primanjkuje maščobnih kislin C8-C10 na trgih po vsem svetu, zaradi česar se je cena teh maščobnih kislin močno zvišala. Trdila je, da bi imela uvedba protidampinških dajatev na ta izdelek zelo negativne posledice za njeno globalno konkurenčnost in dobičkonosnost, zato je Komisijo pozvala, naj te maščobne kisline izključi iz obsega izdelka.

(126)

Komisija je opozorila, da bi bilo treba pripombe o obsegu izdelka predložiti v zgodnjih fazah preiskave, da bi bilo dovolj časa za oceno njihove utemeljenosti in da bi imele druge zainteresirane strani možnost, da se nanje odzovejo. Poleg tega skupina NYCO ni predložila nobenih osnovnih fizikalnih, kemijskih in tehničnih lastnosti, po katerih bi se ta vrsta maščobnih kislin razlikovala od drugih vrst maščobnih kislin, zajetih v preiskavi. Vsebinska vprašanja zahteve, zlasti v zvezi z interesom Unije, so obravnavana v uvodni izjavi 470. Glede na te preudarke je bila trditev zavrnjena.

(127)

Družba Wilmar je v svojih pripombah po dokončnem razkritju navedla, da je treba iz obsega izdelka, ki ga zajemajo ukrepi, izrecno izključiti vse izdelke, zajete z oznakami TARIC, ki so izključeni iz izračuna uvoza.

(128)

Komisija je potrdila, da je zgornji opis zadevnega izdelka združljiv z izračunom uvoza. Oznake TARIC, uporabljene za opis izdelka, so zgolj informativne.

(129)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(130)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je skupna prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(131)

Komisija je za oba proizvajalca izvoznika naknadno ugotovila, katere vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo.

(132)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Komisija je ugotovila, da domača prodaja nekaterih vrst izdelkov ni bila reprezentativna za oba vzorčena proizvajalca izvoznika.

(133)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(134)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(135)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(136)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(137)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo dobičkonosne vsaj 80 % domače prodaje vsake vrste izdelka in da je bila njihova tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. Zato je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave.

(138)

Za nekatere vrste izdelka, za katere ni bilo prodaje vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali je bila ta nezadostna ali kadar se vrsta izdelka ni prodajala v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe, razen če se je zdelo primerneje uporabiti ceno dovolj primerljive vrste izdelka, prodajane na domačem trgu, ki bi jo bilo mogoče prilagoditi zaradi razlik v fizikalnih lastnostih, da se zagotovi poštena primerjava z ustrezno izvozno ceno, kot je navedeno v uvodni izjavi 145.

(139)

Za nekatere vrste izdelka je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(140)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSA-stroški ter dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovanja, za navedene vrste izdelkov. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so bili dodani tehtani povprečni stroški PSA in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovanja.

(141)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice v Unijo.

(142)

Zato je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, ter za nastali dobiček.

(143)

Glede stopnje dobička se je Komisija zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov, kot je navedeno v uvodni izjavi 38, odločila, da uporabi stopnjo dobička, ki je bila uporabljena v prejšnjem postopku v zvezi z drugim kemičnim izdelkom, ki ga proizvaja podobna industrija in se uvaža v podobnih okoliščinah, tj. stopnjo v višini 6,89 % (27), določeno v nedavni preiskavi o polivinil alkoholih.

(144)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(145)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za različne fizikalne lastnosti, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, prevozne stroške v zadevni državi, domače zavarovanje, stroške domačega čezmorskega prevoza, stroške prevoza v Uniji, stroške kredita, bančne stroške, stroške čezmorskega prevoza, zavarovanje za čezmorski prevoz, stroške pakiranja, stroške jamstva in garancije ter provizije.

(146)

Prilagoditev na podlagi člena 2(10), točka (i), je bila opravljena za prodajo prek povezanih trgovskih družb. Ugotovljeno je bilo, da so naloge trgovcev iz Singapurja in Združenega kraljestva podobne nalogam zastopnikov. Navedeni trgovci so iskali stranke in z njimi vzpostavljali stike, ob tem so bili odgovorni za postopek prodaje in za svoje storitve prejeli pribite, poleg zadevnega izdelka pa so trgovali tudi s širokim naborom drugega blaga. Prilagoditev je vključevala PSA-stroške trgovskih družb in dobiček, naveden v uvodni izjavi 143.

(147)

Družba Wilmar je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdila, da je s povezanim trgovcem v Singapurju, tj. družbo WTPL, tvorila en sam gospodarski subjekt in da zato ne bi bilo treba izvesti nobenih prilagoditev na podlagi člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe za prodajo s strani družbe WTPL. To trditev je podrobneje pojasnila v zaupni različici svoje predložitve. Poleg tega je trdila, da tudi če družbi Wilmar in WTPL ne bi tvorili enega samega gospodarskega subjekta, pogoji za uporabo člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe v primeru prodaje družbe Wilmar prek družb WETBV in Volac Wilmar Feed Ingredients Ltd (v nadaljnjem besedilu: VWFI) niso bili izpolnjeni. Družba Wilmar je navedla, da sta družbi WETBV in VWFI – ne pa družba WTPL – iskali stranke in z njimi vzpostavljali stike ter bili ob tem odgovorni za postopek prodaje, za svoje storitve pa sta prejeli pribitek. Družba Wilmar se je sklicevala na prodajne pogodbe, naročilnice, račune, tovorne liste, dokumente o carinjenju, potrdila o carinjenju in bančne izpiske, ki so naslovljeni na družbi WETBV in VWFI in ne na družbo WTPL. Družba WTPL torej ni bila vključena v prodajo, ki sta jo družbi WETBV in VWFI izvedli nepovezanim strankam v EU, in tako ni opravljala nobenih nalog, podobnih nalogam zastopnika. Zato se ne bi smela izvesti prilagoditev za PSA-stroške družbe WTPL ter dobiček za prodajo v EU, ki jo je družba Wilmar izvedla prek družb WETBV in VWFI. Družba Wilmar se je sklicevala tudi na protidampinško preiskavo uvoza mešanic sečnine in amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (28). V navedeni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je ruski izvoznik izdelek v preiskavi najprej prodal povezanemu trgovcu v Švici, ki ga je nato preprodal povezanemu uvozniku v EU, Komisija pa je prodajne cene nepovezani stranki v EU v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe prilagodila le za PSA-stroške in dobiček povezanega uvoznika v EU, ne pa tudi za dobiček povezanega trgovca v Švici. Družba Wilmar je v svojih pripombah po dodatnem razkritju trdila, da bi morala Komisija, ker je za izračun izvozne cene za družbo Musim Mas uporabila metodologijo iz preiskave v zvezi z biodizlom (uvodna izjava 163), na podlagi načela nediskriminacije isto metodo uporabiti tudi za družbo WINA ter določiti izvozno ceno brez odbitka PSA-stroškov in dobička družbe WTPL.

(148)

Komisija je skrbno proučila pripombe družbe Wilmar po dokončnem in dodatnem razkritju in na podlagi vseh relevantnih dejavnikov menila, da dokazi, ki jih je predložila družba Wilmar, upravičujejo obravnavo družbe Wilmar in WTPL kot enega samega gospodarskega subjekta.

(149)

Poleg tega je družba Wilmar nasprotovala uporabi stopnje dobička v višini 6,89 % iz uvodne izjave 143 in trdila, da je zastarela, da ne upošteva nedavnega razvoja trga, kot so znatna nihanja cen surovin in prevoznih stroškov, ter da se ne uporablja za zadevni izdelek.

(150)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 38, v sedanji preiskavi ni sodeloval noben nepovezan uvoznik. Ker torej v spisu ni bilo nobenih alternativnih podatkov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti, se je Komisija odločila uporabiti stopnjo dobička, določeno v nedavni preiskavi o polivinil alkoholih. Ta stopnja dobička je najbolj objektivna podlaga, ki je na voljo za zadovoljivo oceno enake in s tem razumne izvozne cene na podlagi podrobnih podatkov o prodaji za podoben izdelek. Komisija je opozorila, da družba Wilmar ni predlagala drugih alternativ. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(151)

Družba Wilmar je tudi navedla, da je bila stopnja dobička, določena v preiskavi o polivinil alkoholih, namenjena nepovezanemu uvozniku v Uniji, zato je trdila, da je v tem primeru ni mogoče uporabiti za prilagoditev dobička trgovca v tretji državi, katerega dejavnost se razlikuje od dejavnosti uvoznika v Uniji.

(152)

Praksa Komisije je, da se dobiček nepovezanega uvoznika v Uniji uporabi kot približek za dobiček trgovca v tretji državi, če v spisu ni nobenih alternativnih podatkov, ki bi se lahko uporabili. Komisija je opozorila, da družba Wilmar ni predlagala drugih alternativ. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(153)

V zvezi s konstruiranjem normalne vrednosti za kontrolno številko izdelka, za katerega prodajo se je štelo, da ni bila opravljena v običajnem poteku trgovanja, je družba Wilmar trdila, da bi morala Komisija izračunati stopnjo dobička na podlagi celotne domače prodaje, vključno s prodajo, ki se nanaša na kontrolno številko izdelka, za katero je bilo treba konstruirati normalno vrednost. Ker dobičkonosna domača prodaja za vse kontrolne številke izdelkov skupaj predstavlja več kot 80 % celotne domače prodaje, je treba po mnenju družbe Wilmar vso domačo prodajo obravnavati kot prodajo, opravljeno v običajnem poteku trgovanja.

(154)

Komisija je opozorila, da je trditev družbe Wilmar sama po sebi protislovna in da v vsakem primeru meša dve določbi osnovne uredbe. Prvič, kar zadeva notranje protislovje, trditev družbe Wilmar ne upošteva dejstva, da se preskus običajnega poteka trgovanja izvaja na ravni posamezne kontrolne številke izdelka. Namen je za vsako kontrolno številko izdelka določiti, ali je zadevna prodaja opravljena v običajnem poteku trgovanja glede na zadevne stroške. V obravnavanem primeru je bilo treba normalno vrednost za navedeno kontrolno številko izdelka konstruirati zato, ker se je štelo, da prodaja, ki se nanaša na navedeno kontrolno številko izdelka, ni bila opravljena v običajnem poteku trgovanja. Čeprav družba Wilmar ne izpodbija te ugotovitve, sprejete na podlagi člena 2(4), tretji pododstavek, trdi, da bi bilo treba isto prodajo kljub temu uporabiti za izračun stopnje dobička v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(6). Komisija se s tem ni strinjala. Prodaja, za katero se je zakonito štelo, da ni bila opravljena v običajnem poteku trgovanja in bi jo bilo zato mogoče izključiti iz določitve normalne vrednosti (česar družba Wilmar ne izpodbija), se pozneje ne more uporabiti za izračun stopnje dobička v običajnem poteku trgovanja. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(155)

Družba Wilmar je tudi trdila, da bi morala Komisija pri konstruiranju normalne vrednosti za vrste izdelkov, ki se prodajajo na domačem in izvoznem trgu, uporabiti podatke o proizvodnih stroških za izvoz (preglednica s podatki EUCOP in ne s podatki DMCOP). V zvezi s tem se je družba Wilmar sklicevala na sodbo v združenih zadevah C273/85 in C-107/86 (29), v kateri je v točki 16 navedeno, da je namen konstruiranja normalne vrednosti določiti prodajno ceno izdelka, kakršna bi bila, če bi se ta izdelek prodajal v državi porekla ali v državi izvoznici.

(156)

Komisija je opozorila, da je v isti sodbi v isti točki navedeno, da je treba posledično upoštevati stroške v zvezi s prodajo na domačem trgu in s tem proizvodne stroške na domačem trgu. Poleg tega je treba opozoriti, da je normalna vrednost cena, ki jo v običajnem poteku trgovanja plačajo ali jo morajo plačati neodvisne stranke v državi izvoznici, zato mora Komisija za konstruiranje normalne vrednosti uporabiti proizvodne stroške za izdelek, prodan na domačem trgu, in ne za izvožene izdelke. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(157)

Družba Wilmar je tudi trdila, da bi bilo treba povezano prodajo njenega uvoznika v Uniji izključiti iz izračuna stopnje dampinga in da je običajna praksa Komisije, da prodajo povezanim strankam za uporabo za lastne potrebe izključi iz izračuna stopnje dampinga, saj je v takih primerih nemogoče določiti izvozno ceno na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič ponovno prodan neodvisnim strankam v Uniji v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(158)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Komisija nima take prakse. V skladu s poročilom pritožbenega organa o skladnosti v zadevi ES – pritrdilni elementi (DS397) (30) morajo izračuni dampinga dejansko zajemati 100 % izvoznih transakcij. Poleg tega, kot je določeno v členu 2(9) osnovne uredbe, se lahko, če izdelki niso ponovno prodani neodvisnemu kupcu, cena določi na kateri koli razumni podlagi. Zato je Komisija glede na dejstvo, da obseg te prodaje predstavlja približno 1 % celotnega izvoza v Unijo in da je povezana cena nekoliko nižja od nepovezane cene, popravila izračun izvozne cene z uporabo cene za nepovezane stranke kot približka cene za povezane stranke za iste vrste izdelka.

(159)

Družba Wilmar je tudi trdila, da bi bilo treba PSA-stroške njenega povezanega uvoznika v Uniji določiti brez finančnih stroškov. Družba Wilmar je v zaupni različici svoje predložitve podrobneje pojasnila to trditev.

(160)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Nadaljnje podrobnosti v zvezi z oceno Komisije so bile družbi Wilmar razkrite v posebnem razkritju zanjo, saj so vključevale zaupne poslovne informacije.

(161)

Družba Wilmar je tudi trdila, da je Komisija dvakrat odštela nekatere stroške družbe WETBV, in sicer enkrat kot nadomestilo pri izračunu izvozne cene in nato kot stroške, vključene v PSA-stroške. To trditev je podrobneje pojasnila v zaupni različici svoje predložitve.

(162)

Ugotovljeno je bilo, da je ta trditev upravičena, zato se je Komisija strinjala, da ustrezno popravi izračun izvozne cene.

(163)

Skupina Musim Mas je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdila, da glede na dejstvo, da je Komisija v uvodnih izjavah 388 do 400 sklenila, da so proizvodni stroški domače prodaje izkrivljeni zaradi izvoznih dajatev in prelevmanov indonezijske vlade, uvedenih za surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc, skupaj z najvišjo ceno, to pomeni, da je tudi stopnja dobička, ki izhaja iz primerjave proizvodnih stroškov domače prodaje z domačo prodajo, izkrivljena in je ni mogoče uporabiti kot stopnjo dobička za konstruirano normalno vrednost. V zvezi s tem se je skupina Musim Mas sklicevala na preiskavo v zvezi z biodizlom (31), v kateri Komisija ni uporabila dejanskega dobička domače prodaje. Poleg tega je skupina Musim Mas navedla, da je Komisija za analizo industrije Unije kot referenčno vrednost uporabila 6-odstotni dobiček, medtem ko je za konstruiranje normalne vrednosti uporabila devetkrat višjo stopnjo dobička. Zato je skupina Musim Mas navedla, da je Komisija za konstruiranje normalne vrednosti uporabila nerazumno stopnjo dobička. Poleg tega je navedla, da je Komisija za izračun izkrivljenega dobička uporabila izkrivljene stroške, zato je bila izkrivljena stopnja dampinga višja od stopnje škode, zaradi česar se je Komisija lahko sklicevala na člen 7(2a) osnovne uredbe ter proučila iste stroške in ugotovila, da so ti stroški izkrivljeni. Zato je skupina Musim Mas izjavila, da bi morala Komisija pri izračunu dampinga pred uporabo člena 7(2a) uporabiti neizkrivljeno stopnjo dobička za konstruiranje normalne vrednosti ali pa člena 7(2a) sploh ne bi smela uporabiti.

(164)

Komisija se s to trditvijo ne strinja. Skupina Musim Mas zamenjuje dve različni določbi osnovne uredbe, tj. člen 2(1) do (7) o določitvi normalne vrednosti in člen 7(2a) o določitvi ravni ukrepov. Komisija običajno ne more prezreti dejanskega dobička izvoznikov domače prodaje pri konstruiranju normalne vrednosti v državi, razen če ga je mogoče zavrniti v skladu s členom 2(6) ali členom 2(6a) osnovne uredbe. Poleg tega člen 7(2a) osnovne uredbe ne zajema izračuna normalne vrednosti. Člen 7(2a) Komisiji omogoča, da določi ukrepe na ravni stopnje dampinga v primerih, ko je pritožnik trdil, da obstajajo izkrivljanja surovin, in preiskava potrdi takšne trditve. Normalna vrednost se izračuna neodvisno od te določbe. Zato Komisija ne more zanemariti stopnje dobička domače prodaje, opravljene v običajnem poteku trgovanja. V zvezi z metodologijo, ki jo je Komisija uporabila v preiskavi v zvezi z biodizlom, ki jo je navedla skupina Musim Mas, je treba poudariti, da jo je zavrnilo tako Splošno sodišče v zadevah Musim Mas proti Svetu (32), Pelita Agung Agrindustri proti Svetu (33) ter Wilmar Bioenergi Indonesia in Wilmar Nabati Indonesia proti Svetu (34) kot tudi odbor STO v zadevi EU – biodizel (Indonezija) (35). Kar zadeva 6-odstotno stopnjo dobička, ki jo je navedla skupina Musim Mas, gre za ciljni dobiček industrije Unije, ki je drug pojem kot stopnja dobička domače prodaje v običajnem poteku trgovanja za izvoznike. Ciljni dobiček je minimalni dobiček, ki je v osnovni uredbi določen za izračun ciljne cene in stopnje škode. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(165)

Skupina Musim Mas je tudi navedla, da družba ICOF Singapur deluje kot tržna enota družbe Musim Mas Holdings (v nadaljnjem besedilu: MMH) in njenih odvisnih družb. Družba MMH je končna matična družba različnih subjektov. Zato je po navedbah skupine Musim Mas družba MMH konsolidiran gospodarski pravni subjekt, ki predstavlja en sam gospodarski subjekt. Poleg tega je bilo navedeno, da je skupina Musim Mas v 95-odstotni lasti družbe Musim Mas Resources, ki je v 99,95-odstotni lasti družbe MMH. Družba ICOF Europe je odvisna družba, ki je v 100-odstotni lasti družbe ICOF Singapore. Poleg tega je skupina Musim Mas navedla, da so bili vsi računovodski izkazi, vključno z informacijami o dobičku in izgubi, konsolidirani v družbi MMH. Zato je bilo navedeno, da bi moral dobiček, ki ga je Komisija uporabila pri izračunu stopnje dampinga za skupino Musim Mas, glede na to, da je družba MMH en sam gospodarski subjekt, vključevati ves dobiček družbe MMH in njene odvisne družbe, saj so skupina Musim Mas ter družbi ICOF Singapore in ICOF Europe odvisne družbe družbe MMH. Zato Komisija ne bi smela odšteti 6,9-odstotnega dobička za prodajo prek družbe ICOF Europe, saj bi to povzročilo podvojeno prilagoditev dobička, ki izhaja iz dobička pri konstruirani normalni vrednosti ali dobička, ustvarjenega s prodajo na domačem trgu. Poleg tega je bilo navedeno, da Komisija v zvezi z družbo ICOF Singapur ne bi smela odšteti hipotetičnega dobička v višini 6,9 % in dejanskih PSA-stroškov družbe ICOF Singapur. V zvezi s tem se je skupina Musim Mas sklicevala na preiskavo v zvezi z biodizlom, v kateri je Komisija odštela dejanski pribitek družbe ICOF Singapore za biodizel.

(166)

Komisija se ni strinjala s trditvijo skupine Musim Mas, da skupina Musim Mas in družba ICOF Singapur tvorita en sam gospodarski subjekt. Menila je, da skupina Musim Mas na podlagi vseh ustreznih dejavnikov ni dokazala, da z družbo ICOF Singapur tvorita en sam gospodarski subjekt. Preiskava je pokazala, da prodajo med skupino Musim Mas in družbo ICOF Singapur ureja okvirni sporazum. Poleg tega je družba ICOF Singapur, kot je navedeno v uvodni izjavi 146, poleg zadevnega izdelka trgovala tudi s širokim naborom drugega blaga in ni bila stranka pri domači prodaji družbe Musim Mas. Nadaljnje podrobnosti v zvezi z oceno Komisije so bile družbi Musim Mas razkrite v posebnem razkritju zanjo, saj so vključevale zaupne poslovne informacije.

(167)

Vendar je Komisija glede na ta okvirni sporazum popravila izračun izvozne cene za prodajo prek družbe ICOF Singapur, tako da je od izvozne cene odštela dejanski pribitek namesto dobička nepovezanega uvoznika in PSA-stroškov družbe ICOF Singapur.

(168)

Kar zadeva izvoz prek povezanega uvoznika ICOF Europe, se Komisija ne strinja s trditvijo, da ne bi bilo treba odšteti dobička nepovezanega uvoznika in PSA-stroškov. Ker je ICOF Europe uvoznik v Uniji, bi bilo treba njegovo izvozno ceno za prodajo v Uniji določiti v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(169)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(170)

Na podlagi tega so dokončne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(171)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(172)

Dokončna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 26,6 %.

(173)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz Indonezije je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi metodologije, pojasnjene v uvodni izjavi 195.

(174)

Raven sodelovanja je bila v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov vključeval celoten uvoz v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določila na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(175)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(176)

Skupina Greven je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdila, da Komisija pri izračunu stopenj dampinga ni bila dovolj pregledna in da bi morala o tem razkriti več informacij.

(177)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Metodologija izračuna je v celoti pojasnjena v uvodnih izjavah 129 do 175. Vendar Komisija drugim zainteresiranim stranem ne more razkriti izračunov individualnih stopenj dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, saj takšni izračuni vključujejo zaupne informacije. Komisija je razkrila podrobnosti izračunov vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, ki so v zvezi s tem lahko predložili pripombe. Komisija je te pripombe obravnavala v uvodnih izjavah 147 do 168 in po potrebi popravila izračune. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(178)

Skupina Greven je tudi trdila, da se velika razlika med stopnjama dampinga dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ne zdi razumna.

(179)

Stopnji dampinga obeh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov sta bili izračunani na podlagi njunih lastnih podatkov o prodaji in stroških, ki so bili preverjeni med preveritvenim obiskom na kraju samem v njunih prostorih. Dejstvo, da je bila stopnja dampinga za enega proizvajalca izvoznika višja kot za drugega, ni pomembno. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(180)

Preiskava je pokazala, da je v obdobju preiskave podobni izdelek v Uniji proizvajalo 15 proizvajalcev. Ti se štejejo za industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(181)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 872 000 ton. Komisija je to številko določila na podlagi makropodatkov iz vprašalnika, ki ga je predložila koalicija CUTFA. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 61 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(182)

Družba Wilmar in skupina Musim Mas sta trdili, da bi bilo treba nekatere proizvajalce Unije izključiti iz opredelitve industrije Unije zaradi povezave z indonezijskimi in malezijskimi proizvajalci zadevnega izdelka. Navedli sta, da je družba KLK, vzorčeni proizvajalec Unije, del malezijske skupine, povezane s proizvajalcem maščobnih kislin v Indoneziji. Navedli sta tudi, da je družba Oleon povezana z malezijskim proizvajalcem maščobnih kislin Oleon Asia-Pacific Sdn Bhd and Oleon Port Klang Sdn Bhd, ki izvaža v Unijo in konkurira uvozu iz Indonezije. Indonezijska vlada je poleg tega Komisijo pozvala, naj prouči to trditev.

(183)

Proučitev zgornje trditve je pokazala, da je družba KLK uvozila omejene količine maščobnih kislin iz Indonezije in da je nadaljnja prodaja uvoženih izdelkov predstavljala manj kot 5 % njene prodaje v Uniji. Poleg tega dejstvo, da je bila družba Oleon povezana z družbo v Maleziji, ni pomembno za sedanjo preiskavo, saj ta preiskava zajema uvoz iz Indonezije. Komisija je zato ugotovila, da ni razlogov za izključitev te družbe iz opredelitve industrije Unije, niti zato, ker je uvoznik maščobnih kislin, niti zaradi njene povezanosti z družbami v Indoneziji ali Maleziji.

(184)

Družba Wilmar je tudi trdila, da je družba Temix International - Temix Oleo del iste skupine družb kot družba P.T. Sinar Mas Agro Resources and Technology TbK, ki je indonezijski proizvajalec izvoznik. Družba Golden Agri Resources Ltd je imela 92-odstotni delež v družbi P.T. Sinar Mas in 25-odstotni delež v družbi Temix Oleo S.r.l. Zato je družba Wilmar trdila, da bi bilo treba na podlagi tega razmerja družbo Temix Oleo S.r.l odstraniti iz opredelitve industrije Unije.

(185)

Vendar je treba opozoriti, da družba Temix International - Temix Oleo ni bila vzorčen proizvajalec in da so bili podatki v zvezi s to družbo uporabljeni le za določitev makroekonomskih trendov, kot je obseg prodaje in proizvodnje. Ker takšni podatki niso mogli biti izkrivljeni zaradi povezave s proizvajalcem izvoznikom, se ni zdelo primerno, da se ta zadeva nadalje prouči.

(186)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi preverjenih podatkov industrije Unije, ki jih je predložila koalicija CUTFA v zvezi s prodajo na prostem trgu EU in prenosi za uporabo za lastne potrebe vseh 15 proizvajalcev, vključenih v opredelitev industrije Unije. Podatki o obsegu uvoza iz vseh držav so bili pridobljeni od Eurostata.

(187)

Maščobne kisline se običajno prodajajo na prostem trgu, vendar se lahko uporabljajo tudi kot vmesni material za proizvodnjo izdelkov nižje v proizvodni verigi. Komisija je ugotovila, da je bilo približno 11 % proizvodnje podobnega izdelka proizvajalcev Unije namenjenih uporabi za lastne potrebe. Te količine so bile preprosto prenesene (brez izdajanja računov) in/ali dobavljene po transfernih cenah v isti družbi ali skupini družb za nadaljnjo predelavo na koncu prodajne verigi.

(188)

Da bi lahko Komisija čim celoviteje prikazala razmere industrije Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost v zvezi z izdelkom ter določila proizvodnjo, namenjeno za uporabo za lastne potrebe, in proizvodnjo za prosti trg.

(189)

Preglednica 1 v nadaljevanju kaže, da je bil v obravnavanem obdobju le majhen del celotne proizvodnje industrije Unije namenjen uporabi za lastne potrebe. Iz nje je razvidno tudi, da je bil zaprti trg v navedenem obdobju stabilen in je znašal približno 8 % potrošnje. Zaradi celovitosti in kjer je ustrezno, so prikazani podatki za majhen zaprti trg, ki so analizirani ločeno kot del splošne ocene zadevnega kazalnika škode. Za druge kazalnike, kot so proizvodnja, zmogljivost, produktivnost, zaposlenost in plače, se spodaj navedeni podatki nanašajo na celotno dejavnost, zato se je štelo, da ločevanje podatkov ni potrebno.

(190)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(191)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja na prostem trgu v Uniji zmanjšala za 5 %. Podrobna analiza kaže, da se je trg Unije v obdobju 2018–2019 povečal za 1 %, in sicer s približno 1,19 na 1,20 milijona ton, leta 2020 pa se je zmanjšal za 4 % na približno 1,15 milijona ton. V obdobju preiskave se je potrošnja na prostem trgu zmanjšala za nadaljnjega 2,5 % in dosegla 1,12 milijona ton.

(192)

Nihanje in splošno zmanjšanje v obravnavanem obdobju sta bila posledica razvoja v nekaterih sektorjih uporabnikov, kot je sektor čistil za dom, pogosto zaradi dejavnikov, povezanih s pandemijo COVID-19, zlasti leta 2020 in v OP. Razen tega začasnega pojava so proizvajalci Unije menili, da je povpraševanje po maščobnih kislinah na trgu Unije na splošno stabilno.

(193)

Trendi in razvoj celotnega trga (tj. vključno z uporabo za lastne potrebe) so bili zelo podobni trendom in razvoju na prostem trgu.

(194)

Razvoj na zaprtem trgu je prikazan in analiziran v preglednici 5 v nadaljevanju.

(195)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata, zbranih za oznake KN in Taric, navedene v obvestilu o začetku. Za pridobitev zanesljivih podatkov o uvozu za zadevni izdelek so bili razpoložljivi podatki o uvozu prilagojeni, ker vse oznake niso bile v celoti povezane z zadevnim izdelkom. Za uvozne oznake, ki so delno povezane z zadevnim izdelkom, je bil delež pridobljen iz oznak Taric, določenih na datum obvestila o začetku. Podatki so vključevali obdobje od decembra 2021 do aprila 2022. Za take oznake je bil izračunan delež uvoza iz Indonezije in uvoza iz tretjih držav. Za vse države se je za uvoz, ki je bil evidentiran pod ustreznimi oznakami, vendar je bil manj kot 97-odstoten v smislu stopnje cepitve, uporabil nadaljnji 2-odstotni odbitek od obsega uvoza. Navedeni 2-odstotni odbitek je bil izračunan na podlagi obrazcev za vzorčenje, ki so jih izpolnili sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki so te izpolnjene obrazce popravili po tem, ko je Komisija pojasnila obseg izdelka, kot je navedeno v uvodni izjavi 71.

(196)

Zgornja metodologija za izračun uvoza je bila opisana v obvestilu k spisu z dne 2. junija 2022, zainteresirane strani pa so imele možnost, da predložijo pripombe. Obseg uvoza ne vključuje maščobnih kislin, ki so bile izključene iz obsega izdelka v preiskavi.

(197)

Več zainteresiranih strani je podalo pripombe na obvestilo, vendar niso ugovarjale metodologiji kot taki in niso predlagale druge metodologije za zanesljivo opredelitev obsega uvoza maščobnih kislin, na katere se nanaša preiskava.

(198)

Koalicija CUTFA je menila, da 2-odstotna prilagoditev ni primerna, in trdila, da so v metodologiji Komisije, ki temelji na deležih, že upoštevane maščobne kisline z najmanj 97-odstotno stopnjo cepitve.

(199)

Komisija je opozorila, da vsaj do konca aprila 2022 opis oznak, navedenih v pritožbi, ni zajemal merila stopnje cepitve. Zato predlog za opustitev 2-odstotne prilagoditve ni bil utemeljen in ga ni bilo mogoče sprejeti.

(200)

Tržni delež uvoza iz vseh tretjih držav je bil določen na podlagi celotnega uvoza, ugotovljenega za posamezno državo, in primerjan s potrošnjo na prostem trgu, prikazano v preglednici 1 zgoraj.

(201)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(202)

Obseg dampinškega uvoza iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju povečal s približno 203 000 ton na približno 228 000 ton, kar je skupno povečanje za 13 %. Količine uvoza so se v letu 2019 povečale za 11 %, nato pa so ostale nespremenjene pri približno 230 000 tonah. Informacije, zbrane med preiskavo, kažejo, da so imeli nekateri proizvajalci izvozniki težave, povezane s pandemijo COVID-19, vključno s težavami v dobavni verigi (glej zlasti uvodno izjavo 266).

(203)

Kljub temu se je tržni delež navedenega uvoza v vseh letih povečal, in sicer s 17,1 % na 20,3 % v obravnavanem obdobju, kar je skupno povečanje za 3,2 odstotne točke ali za 19 %.

(204)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Zadevni uvoz je bil opredeljen z uporabo metodologije, pojasnjene v uvodni izjavi 195. Ti podatki so bili navzkrižno preverjeni s podatki vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, pri čemer so bili potrjeni enaki trendi.

(205)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

(206)

Cene uvoza iz Indonezije so se v obravnavanem obdobju zvišale z 912 na 1 023 EUR/tono, tj. za 12 %. Cene so se med letoma 2018 in 2020 znižale za 12 %, nato pa so se od leta 2020 do obdobja preiskave zvišale za 27 %. Te spremembe bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju svetovnega zvišanja cen surovin v navedenem obdobju, kar je glavni razlog za zvišanje stroškov. Kot je prikazano v preglednici 7, je bilo zvišanje cen surovin glavni razlog za zvišanje cen Unije. Podobno so se v OP v primerjavi z letom 2020 zvišali tudi stroški proizvodnje indonezijskih izvoznikov na enoto zaradi zvišanja cen njihovih surovin.

(207)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(208)

Če je prodaja vzorčenih indonezijskih proizvajalcev izvoznikov prvi neodvisni stranki na trgu Unije potekala prek povezane prodajne družbe s sedežem v Uniji, je bila cena uvoza določena na podlagi CIF s prilagoditvijo prodajne cene prvi neodvisni stranki. Upoštevani so bili vsi stroški, nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški povezanega uvoznika in stopnjo dobička, kot je določena v uvodni izjavi 143, ob uporabi člena 2(9) osnovne uredbe po analogiji.

(209)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je, da je tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen višja od 20 %. Zaradi zaupnosti dejanske izračunane številke tukaj niso vključene (saj temeljijo le na dveh družbah), vendar pa so bile razkrite zadevnim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom in so v razponu od 11 % do 29 %. Vzorčeni proizvajalci Unije so prodajali neposredno neodvisnim strankam, brez povezanih prodajanih subjektov. En vzorčeni proizvajalec izvoznik je prodajal tudi neposredno neodvisnim strankam v Uniji brez sodelovanja svojih povezanih prodajnih subjektov v Uniji. Kar zadeva drugega proizvajalca izvoznika, je večinoma prodajal prek povezanega prodajnega subjekta v Uniji. Nobena zainteresirana stran ni izpodbijala obstoja znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(210)

Nadalje, Komisija je upoštevala tudi druge cenovne učinke, zlasti obstoj znatnega znižanja cen. Prodajne cene in dobičkonosnost industrije Unije so bile nizke že na začetku obravnavanega obdobja (glej podatke o dobičkonosnosti v preglednici 10). Industrija Unije je bila leta 2019 prisiljena še dodatno znižati svoje cene, pri čemer je utrpela izgube. Če ne bi bilo dampinškega uvoza, ki se je leta 2019 najbolj povečal ter leta 2020 in v OP ostal na višjih ravneh, bi industrija Unije verjetno lahko ohranila cene vsaj na ravni, potrebni za prodajo brez izgub v letih 2019 in 2020. Med letom 2020 in OP so se prodajne cene Unije zvišale (hkrati z zvišanjem proizvodnih stroškov), vendar spet na ravneh, ki so povzročile izgube v letu 2020 in omogočile le minimalno dobičkonosnost v OP. Proizvajalci Unije so med letom 2019 in OP vztrajno izgubljali tržni delež. Dampinški uvoz je zato lahko izvajal znaten cenovni pritisk na prodajo Unije, kar je proizvajalcem Unije preprečilo zvišanje cen, da bi se prilagodili zvišanju stroškov na način, ki bi jim omogočal doseganje razumnega dobička.

(211)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(212)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz makro vprašalnika, ki ga je predložila koalicija CUTFA. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov štirih vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(213)

Makroekonomske kazalnike je pripravila koalicija CUTFA na podlagi poročila neodvisne družbe LMC International Ltd (36)., ki izvaja tržne raziskave v kmetijskem in agroživilskem sektorju, vključno z oleokemijskimi izdelki, kot so maščobne kisline (v nadaljnjem besedilu: podatki iz poročila). Podatki iz poročila imajo širši obseg kot maščobne kisline, vključene v to preiskavo, in se pogosto uporabljajo v oleokemijski industriji. Da bi koalicija CUTFA podobni izdelek razlikovala od drugih izdelkov, je uporabila dodatne informacije o količinah uporabljenih surovin, pri čemer se je oprla na dejstvo, da je bil podobni izdelek proizveden le iz posebnih surovin, kot so palmovo olje, olje iz palmovih jedrc ali loj. Pri izdelkih, ki niso vključeni v preiskavo, se uporabljajo druge surovine, na primer repično olje ali sojino olje. Z uporabo te metodologije je bilo mogoče določiti količino proizvodnje in prodaje izdelka v preiskavi in drugih izdelkov. Podatki iz poročila so bili na voljo za obdobje 2018–2020. Podatki za obdobje preiskave so bili ocenjeni sorazmerno na podlagi razvoja proizvodnje in prodaje družb, ki so svoje podatke dale neposredno na voljo koaliciji CUTFA. Podatki za druge kazalnike, navedene v nadaljevanju, so bili prav tako določeni na podlagi podatkov istih družb. Izračuni, ki jih je opravila koalicija CUTFA, so bili preverjeni, makropodatki pa so bili navzkrižno preverjeni s podatki, ki jih je Komisija zbrala od vzorčenih proizvajalcev Unije, ki dosegajo 61 % celotne proizvodnje Unije.

(214)

Družba Wilmar se je spraševala, zakaj so bili makropodatki, ki jih je predložila koalicija CUTFA, po obsegu manjši od podatkov iz poročila, ki so bili na voljo celotni oleokemijski industriji.

(215)

Razlog za to so bile potrebne prilagoditve, pojasnjene v uvodni izjavi 213, ki jih je opravila koalicija CUTFA, da bi izključila izdelke, ki ne spadajo v obseg izdelka.

(216)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(217)

Štirje vzorčeni proizvajalci so bili vir podatkov o mikroekonomskih kazalnikih.

(218)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški proizvodnje na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(219)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(220)

Zaradi učinkovitosti je proizvodnja izdelka v preiskavi v Uniji načrtovana za 24 ur na dan, razen v obdobjih običajnega vzdrževanja. Vendar je preiskava v nekaterih primerih in deloma pokazala, da se v istih proizvodnih obratih lahko proizvajajo tudi drugi izdelki. Proizvodnja temelji na naročilih. Iz preglednice 4 je razvidno, da je neizkoriščena zmogljivost vsako leto približno 20-odstotna.

(221)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal za 7 %. Podrobna analiza je pokazala, da se je proizvodnja zmanjšala predvsem leta 2020.

(222)

Proizvodna zmogljivost Unije je bila izračunana na podlagi dolgoročno dosegljive največje proizvodnje, pri čemer se je upoštevalo vzdrževanje. V obravnavanem obdobju se je proizvodna zmogljivost Unije zmanjšala za 4 %. To zmanjšanje odraža prerazporeditev zmogljivosti na druge izdelke zaradi manjšega števila naročil maščobnih kislin. Vendar industrija Unije ni mogla v celoti nadomestiti proizvodnje maščobnih kislin z drugimi izdelki.

(223)

V obravnavanem obdobju se je kljub 4-odstotnemu zmanjšanju proizvodne zmogljivosti izkoriščenost zmogljivosti Unije zmanjšala za 3 %.

(224)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(225)

Gibanje prodaje industrije Unije (vključno z uporabo za lastne potrebe) je bilo v obravnavanem obdobju podobno gibanju proizvodnje. Razlog za to je, da je proizvodnja v tej panogi odvisna od prodajnih naročil. Prostor za skladiščenje je običajno omejen, zaloge končnih izdelkov pa se lahko sčasoma poslabšajo v smislu kakovosti ali ne ustrezajo več specifikacijam. Zato se zaloge običajno hranijo v zelo majhnih količinah.

(226)

V obravnavanem obdobju se je celotni obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 9 %.

(227)

Obseg prodaje Unije na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 %. V obdobju 2018–2019 je bil obseg prodaje Unije stabilen. Vendar se je od leta 2019 do obdobja preiskave ta obseg zmanjšal za 10 %.

(228)

Zaprti trg industrije Unije (izražen kot odstotek celotne prodaje Unije, vključno z uporabo za lastne potrebe) je v obravnavanem obdobju znašal približno 10–11 %.

(229)

Tržni delež prodaje Unije na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju zmanjšal z 72,1 % na 68,3 %, kar je zmanjšanje za 3,9 odstotne točke oziroma 5 %.

(230)

Glede na to, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju izgubila 5 % tržnega deleža in da se je njena prodaja na prostem trgu zmanjšala za 10 %, je jasno, da ni prišlo do rasti, temveč da je bilo to obdobje krčenja v absolutnem smislu in glede na potrošnjo na prostem trgu.

(231)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(232)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 % glede na ekvivalent polnega delovnega časa (EPDČ).

(233)

Produktivnost v tonah na zaposlenega se je leta 2020 zmanjšala, vendar je v obravnavanem obdobju na splošno ostala precej stabilna.

(234)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Vpliv višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije se je glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države štel za znatnega.

(235)

To je prva protidampinška preiskava maščobnih kislin. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(236)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene in stroški proizvodnje na enoto v Uniji

(237)

Prodaja nepovezanim strankam na trgu Unije se je izvajala neodvisnim trgovcem in končnim uporabnikom v številnih uporabniških sektorjih. Cene za obe vrsti strank in različne sektorje so bile določene na enak način in na podobni ravni.

(238)

Prodajne cene na trgu Unije za nepovezane stranke (na prostem trgu) so se v obravnavanem obdobju povečale z 879 EUR/tono na 1 101 EUR/tono, kar je 25-odstotno povečanje. Te prodajne cene so se v letu 2019 znižale za 12 %, vendar so se v letu 2020 zvišale za 12 %, v obdobju preiskave pa za 28 %.

(239)

To navidezno pozitivno gibanje bi bilo treba obravnavati v okviru znatnega zvišanja stroškov surovin. V obdobju preiskave so ti stroški znašali več kot 70 % celotnih proizvodnih stroškov na enoto. Ti stroški proizvodnje na enoto so se v obravnavanem obdobju zvišali za 23 %, in sicer po podobni stopnji kot povprečne prodajne cene na prostem trgu Unije.

(240)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(241)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 8 %. S sindikati so potekala pogajanja o spremembah plač, druge stroške, povezane z zaposlenimi, pa so določile državne uprave.

(242)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(243)

Zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 23 %. Vendar so bile končne zaloge kot delež proizvodnje majhne v celotnem obdobju. Kot je navedeno v uvodni izjavi 225 zgoraj, je to zato, ker industrija maščobnih kislin na splošno deluje na podlagi proizvodnje po naročilu in se zaloge vzdržujejo na nizki ravni, saj se lahko poslabša njihova kakovost ali morda niso več v skladu s specifikacijami. Ta kazalnik je zato manj pomemben pri celoviti analizi škode.

(244)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(245)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev je v celotnem obravnavanem obdobju ostala majhna, in sicer pod 3 %, in se celo zmanjšala z 1,9 % v letu 2018 na – 2,1 % v letu 2020. V obdobju preiskave se je dobičkonosnost povečala na 2,5 %, čeprav je ostala na nizki ravni. Rahlo okrevanje v OP je bilo posledica tega, da je bilo bolj verjetno, da bodo stranke na trgu Unije sprejele zvišanje cen proizvajalcev Unije, saj je na proizvajalce izvoznike vplivala kriza v dobavni verigi zaradi pandemije COVID-19.

(246)

Razvoj dobičkonosnosti skupaj s prodajnimi cenami in proizvodnimi stroški iz preglednice 7 ter nizkimi cenami indonezijskega uvoza kaže na znatno oviranje dviga cen. Industrija Unije ni mogla dvigniti svojih cen, da bi v zadostni meri upoštevala zvišanje stroškov in zagotovila prodajo po razumno dobičkonosnih cenah. To je pomenilo, da je dobičkonosnost industrije Unije v obravnavanem obdobju ostala nizka, medtem ko je bila za indonezijski dampinški uvoz že na začetku značilna visoka stopnja uveljavitve na trgu (17,1-odstotni tržni delež) in se je lahko njegov obseg povečal za 22 % ter dosegel 20,3-odstotni tržni delež, kot je prikazano v preglednici 2. Poleg tega se je kljub znatnemu zvišanju cen surovin povprečna cena tega uvoza zvišala le za 12 %, kot je ponazorjeno v preglednici 3. V istem obdobju so se morale cene industrije Unije zvišati za 25 % le zato, da so se pokrili stroški. Kot je bilo ugotovljeno tudi v uvodni izjavi 210, je uvoz iz Indonezije že od začetka obravnavanega obdobja povzročal stalen negativen pritisk (tako v smislu stalnega velikega obsega kot nizkih cen). Indonezijske cene so bile od leta 2019 in morda že prej dejansko stalno nižje od cen industrije Unije (glej uvodno izjavo 302). Posledica tega so bile nizke in neustrezne ravni dobička v celotnem obravnavanem obdobju in zlasti v obdobju preiskave.

(247)

Družba Wilmar je predložila pripombe glede odsotnosti oviranja dviga cen, vendar je njena ugotovitev temeljila na indeksiranih gibanjih, ne pa na dejanski ravni dobičkonosnosti proizvajalcev Unije.

(248)

Komisija je ugotovila, da so ugotovitve družbe Wilmar napačne, saj se v njih ne upoštevajo prodor dampinškega uvoza v celotnem obravnavanem obdobju in posledične nizke ravni dobičkonosnosti industrije Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(249)

Skupina Musim Mas je predložila letna poročila dveh proizvajalcev Unije in trdila, da je iz informacij v njih, zlasti kazalnikov dobičkonosnosti v obdobju preiskave, razvidno, da zadevnima proizvajalcema ni bila povzročena škoda.

(250)

V zvezi s tem Komisija opozarja, da je obseg teh poročil bistveno širši od dejavnosti dveh proizvajalcev Unije, povezanih z izdelkom v preiskavi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(251)

Neto denarni tok izraža zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je razvijalo podobno kot donosnost prihodkov od prodaje, in sicer se je denarni tok v letih 2019 in 2020 zmanjšal, v obdobju preiskave pa se je nekoliko povečal. Na splošno je bilo gibanje denarnega toka v obravnavanem obdobju negativno, in sicer se je zmanjšal za 16 %.

(252)

Donosnost naložb je dobiček kot odstotek neto knjigovodske vrednosti naložb. Tudi gibanje donosnosti naložb se je razvijalo podobno kot prihodki od prodaje, in sicer se je donosnost naložb v letih 2019 in 2020 zmanjšala, v obdobju preiskave pa se je nekoliko povečala.

(253)

Vzorčeni proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju še naprej izvajali naložbe, kar je razvidno iz zgornjih podatkov o naložbah. Naložbe, ki so znašale od 7 do 12 milijonov EUR na leto, so bile večinoma namenjene povečanju učinkovitosti in vzdrževanju obstoječih zmogljivosti. Industrija Unije ima zelo raznoliko bazo strank, katerih zahteve se nenehno spreminjajo. Ostati mora prilagodljiva, kar zadeva njeno sposobnost za proizvodnjo nabora in količine izdelkov, ki jih lahko ponudi trgu. Takšne naložbe so ogrožene zaradi vse manjše zmožnosti zbiranja kapitala.

(254)

Preiskava je tudi pokazala, da se druge naložbe za povečanje zmogljivosti v obravnavanem obdobju niso izvedle v skladu z načrti. Čeprav so te naložbe ključne za zagotovitev trajnosti industrije, so morale vse vzorčene družbe, vključno s tistimi, ki so del večjih skupin, v navedenem obdobju odložiti naložbe. Neustrezna raven donosnosti naložb ogroža tudi prihodnjo zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala ter s tem njeno srednje- in dolgoročno preživetje.

(255)

Gibanje zalog in uporabe za lastne potrebe se je v obravnavanem obdobju nekoliko izboljšalo. Potrošnja za lastne potrebe se je povečala le za 2 %, zaloge pa so se zmanjšale. Preiskava je pokazala, da dampinški uvoz nima neposrednega vpliva na uporabo za lastne potrebe in da so zaloge manj pomembne za industrijo maščobnih kislin, ki deluje predvsem na podlagi naročil. To pomeni, da ti dejavniki niso ključni pri analizi škode.

(256)

Nekateri drugi kazalniki, kot so prodajne cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in naložbe, so v obravnavanem obdobju kazali očitno pozitivno gibanje. Vendar je preiskava pokazala, da je bilo pozitivno gibanje prodajnih cen povezano z gibanjem cen surovin, ki so se v navedenem obdobju znatno zvišale. Poleg tega skromno izboljšanje dobičkonosnosti in donosnosti naložb ni spremenilo dejstva, da je uspešnost v obravnavanem obdobju ostala na ravni, ki ni ustrezna za zagotovitev srednje- in dolgoročne sposobnosti preživetja industrije Unije (glej tudi uvodne izjave 266 do 269).

(257)

Nizka dobičkonosnost, obravnavana skupaj s trendi prodajnih cen in proizvodnih stroškov, je dejansko jasen dokaz oviranja dviga cen. V obravnavanem obdobju, ko je dampinški uvoz ostal na višjih ravneh, z nizkimi cenami, industrija Unije zlasti ni mogla dvigniti cen na raven, ki bi ji omogočila pokritje stroškov in doseganje stopnje ciljnega dobička (6 %).

(258)

Kljub temu, da je industrija Unije ohranjala čim višje naložbe, da bi vzdrževala učinkovitost, v obravnavanem obdobju in zlasti v obdobju preiskave očitno ni imela zadostnega dobička, ki bi spodbujal naložbe za razvoj njenih poslovnih dejavnosti. Do poslabšanja gospodarskega položaja industrije Unije je prišlo na trgu z razmeroma stabilno potrošnjo (zmanjšanje potrošnje v letu 2020 in OP je bilo večinoma začasno zaradi vpliva pandemije COVID-19). Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 5 %, in sicer z 72,1 % v letu 2018 na 68,3 % v obdobju preiskave.

(259)

Čeprav je škoda v tej preiskavi obsegala predvsem kazalnike cen in uspešnosti, kot sta dobičkonosnost in zmožnost zbiranja kapitala, so se poslabšali tudi proučevani kazalniki obsega industrije Unije. Proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in tržni delež na trgu Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšali. Poleg tega sta se zmanjšali tudi zaposlenost in produktivnost, ki sta bili povezani z nižjimi ravnmi proizvodnje in obsega prodaje.

(260)

Indonezijska vlada je v svojih pripombah po dokončnem razkritju podala pripombe glede nekaterih kazalnikov škode in ugotovila, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela škode. To mnenje je bilo oblikovano na podlagi naslednjih dejstev: (1) iz preglednice 4 je bilo razvidno povečanje proizvodnje in zmogljivosti od leta 2020 do OP, (2) iz preglednice 5 je bilo razvidno povečanje tržnega deleža, vključno z uporabo za lastne potrebe, od leta 2020 do obdobja preiskave, (3) iz preglednice 7 je bilo razvidno zvišanje prodajne cene v obravnavanem obdobju, ki je sledilo povečanju dobička z – 2,1 % v letu 2020 na 2,5 % v OP, (4) iz preglednice 9 je bilo razvidno zmanjšanje zalog v obravnavanem obdobju, (5) iz preglednice 10 pa je bilo razvidno povečanje dobičkonosnosti, denarnega toka in donosa naložb od leta 2020 do obdobja preiskave. Indonezijska vlada je tudi trdila, da je Komisija samovoljno uporabila 6-odstotni ciljni dobiček brez kakršne koli podlage in da je bilo povečanje dobička industrije Unije z – 2,1 % v letu 2020 na 2,5 % v obdobju preiskave znatno, brez primere in doseženo med pandemijo COVID-19. Družba Wilmar je trdila, da Komisija ni pravilno analizirala preglednice 10, saj je trdila, da se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju povečala in da je bila v obdobju preiskave visoka.

(261)

Komisija se ni strinjala s trditvijo, da ustrezni podatki niso pokazali znatne škode. Kot je navedeno v uvodni izjavi 202, se je v obravnavanem obdobju potrošnja zmanjšala za 5 %, obseg uvoza iz Indonezije pa se je povečal za 13 %. V takih okoliščinah se je povečal tudi tržni delež indonezijskega uvoza. Poleg tega je potrošnja Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 192, na splošno stabilna (37) in naj bi si opomogla po začasnem zmanjšanju leta 2020 in v OP zaradi dejavnikov, povezanih s pandemijo COVID-19 (38).

(262)

Podobno se je v zvezi s tržnim deležem industrije Unije tržni delež, vključno z uporabo za lastne potrebe, povečal s 70,6 % na 70,8 %. Vendar se je tržni delež prodaje industrije Unije na prostem trgu, ki je pomemben kazalnik, zmanjšal s 68,4 % v letu 2020 na 68,3 % v obdobju preiskave. V celotnem obravnavanem obdobju se je tržni delež prodaje industrije Unije na prostem trgu stalno zmanjševal, in sicer z 72,1 % v letu 2018 na 70,8 % v letu 2019, na 68,4 % v letu 2020 in na 68,3 % v OP. V nasprotju s tem se je hkrati tržni delež indonezijskega uvoza stalno povečeval, in sicer s 17,1 % v letu 2018 na 19,0 % v letu 2019, na 20 % letu 2020 in na 20,3 % v obdobju preiskave.

(263)

Prav tako je treba trditev glede zvišanja povprečne prodajne cene obravnavati v okviru znatnega zvišanja stroškov surovin, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 256. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 243, so končne zaloge kot odstotek proizvodnje v obravnavanem obdobju ostale precej stabilne, industrija pa je delovala na podlagi proizvodnje po naročilu, zato so bile zaloge na nizki ravni.

(264)

Trditev o kazalnikih uspešnosti iz preglednice 10 ne upošteva celotnega konteksta. Na primer, raven denarnega toka v obravnavanem obdobju se je od leta 2018 do leta 2020 stalno zniževala in leta 2020 postala negativna. V obdobju preiskave se je denarni tok povečal in postal pozitiven, saj je industriji Unije uspelo povečati dobiček, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 251 in 266. Vendar je bil denarni tok v OP še vedno precej pod ravnmi denarnega toka iz leta 2018. Na splošno se je denarni tok zmanjšal za 16 %.

(265)

Kar zadeva raven ciljnega dobička, je Komisija menila, da je uporaba 6-odstotnega dobička kot minimalnega dobička ustrezna. V členu 7(2c) osnovne uredbe se 6 % šteje za najnižjo raven dobičkonosnosti, ki jo je mogoče pričakovati v normalnih pogojih konkurence za izračun stopnje škode. Ta raven je bila določena na podlagi podatkov o dolgoročni dobičkonosnosti, določenih za industrije v Uniji. Predloženi niso bili nobeni dokazi, da bi bila takšna raven očitno neprimerna za zadevno industrijo (glej uvodno izjavo 268). Zato bi se na tej podlagi ta trditev lahko zavrnila.

(266)

Kljub temu je Komisija opozorila, da je bil dobiček industrije Unije nekoliko nad točko preloma le leta 2018 (1,9 %) in v OP (2,5 %), medtem ko je bil v letih 2019 in 2020 negativen (– 0,5 % oziroma – 2,1 %). Poleg tega je treba pozitivno raven, doseženo leta 2021, ki zajema devet mesecev obdobja preiskave, obravnavati v okviru znatnih motenj v dobavni verigi na trgu, ki so bile posledica pandemije COVID-19 in so močno vplivale na indonezijski izvoz v Unijo. Dobavo maščobnih kislin v Unijo so ovirali zamude plovil iz Azije, ki so bile posledica pomanjkanja tovornih ladij, tankerjev in delavcev zaradi pandemije COVID-19, in posledično izjemno povišanje stroškov prevoza (39). Te začasne motnje so po vsem svetu vplivale na cene v industriji in na uvoz iz Indonezije, ki se je med letom 2020 in OP absolutno zmanjšal. Zato je industrija Unije pojasnila, da je lahko izkoristila te posebne začasne motnje na trgu in zvišala cene na dobičkonosne ravni na trgu Unije brez večjih žrtev za svoj tržni delež. Na splošno se je dobičkonosnost industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju gibala okoli praga donosnosti, obseg uvoza iz Indonezije je bil znaten, njegov tržni delež pa se je kljub rahlo zmanjšani potrošnji znatno povečal, in sicer s 17,1 % na 20,3 %. Vsi dejavniki jasno kažejo, da je na dobičkonosnost industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju negativno vplival dampinški indonezijski uvoz, največja dobičkonosnost v višini 2,5 % v OP pa je bila dosežena v času težav z dobavo indonezijskih izvoznikov, večinoma zaradi posledic pandemije COVID-19.

(267)

Dobičkonosnost v preglednici 10 je izračunana na podlagi stroškov prodanega blaga, tj. maščobnih kislin, ki jih je industrija Unije proizvedla in prodala nepovezanim strankam na trgu Unije. Čeprav industrija Unije na splošno proizvaja na podlagi naročil, so zaloge še vedno majhne, kot je navedeno v preglednici 9. Zato je v industriji z majhnimi zalogami majhna razlika med stroški proizvodnje na enoto in stroški prodanega blaga na enoto. Iz tega sledi, da je industrija Unije, čeprav je bila v letih 2019 in 2020 povprečna prodajna cena na enoto višja ali enaka povprečnim stroškom proizvodnje na enoto, utrpela izgube, kot je navedeno v preglednici 10.

(268)

Kar zadeva standardno raven dobička maščobnih kislin v normalnih pogojih konkurence, indonezijska vlada ni pojasnila, zakaj naj bi bila 2,5-odstotna raven dobička, ki jo je industrija dosegla v OP, zadostna. Indonezijska vlada v svoji kritiki zakonsko predpisanega 6-odstotnega praga, ki ga je uporabila Komisija, tudi ni utemeljila, katero raven dobička bi bilo treba uporabiti namesto te, in tudi ni pojasnila domnevnega vpliva pandemije COVID-19 na raven dobičkonosnosti. Komisija je opozorila, da v spisu ni drugih dokazov o preteklih ravneh dobičkonosnosti industrije maščobnih kislin brez dampinškega uvoza iz Indonezije, ki bi podprli trditev indonezijske vlade, da je bila 2,5-odstotna dobičkonosnost zadostna, ali spodkopavali izbiro uporabljene 6-odstotne ravni dobička. Nasprotno pa so bile ugotovitve Komisije podprte z javno dostopnimi informacijami in informacijami v javnem spisu. Komisija je opozorila, da glede na poročilo, ki ga je pripravil Evropski svet za kemijsko industrijo (v nadaljnjem besedilu: CEFIC) in se med drugim nanaša na dobičkonosnost širše evropske kemijske industrije za leto 2020, bruto poslovni presežek (40) kot odstotek prihodkov od prodaje v kemijski industriji znaša približno 11 %. Poleg tega je na podlagi statističnih podatkov, ki jih je zbrala družba CSIMarket (41), stopnja pred davki v kemijski industriji leta 2021 znašala približno 13 % Poleg tega je skupina Greven v svojih pripombah o dokončnemu razkritju navedla, da je stopnja dobička kemijske industrije pred obrestmi in davki v Evropi leta 2020 znašala približno 7 % (za več podrobnosti glej uvodno izjavo 294). Zato je Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov menila, da industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju ni dosegla ravni dobičkonosnosti v skladu z normalnimi tržnimi pogoji konkurence.

(269)

Še pomembneje je, da je Komisija opozorila, da so bile naložbe industrije Unije v obravnavanem obdobju omejene, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 253 in 254, ter so se osredotočale na povečanje učinkovitosti in ohranjanje nemotenega delovanja obstoječih zmogljivosti. Industrija Unije zaradi negativne ali nizke stopnje dobičkonosnosti v celotnem obravnavanem obdobju ni mogla izvesti potrebnih naložb za inovacije ter doseganje potrebnih povečanj učinkovitosti in produktivnosti, da bi lahko konkurirala na trgu. Industrija Unije oskrbuje raznoliko bazo strank, katerih zahteve se nenehno spreminjajo. V obravnavanem obdobju so stroški amortizacije predstavljali le približno 2 % proizvodnih stroškov. Če bi se stroški amortizacije po naložbah zvišali na 4 % proizvodnih stroškov, bi industrija Unije dosegla prag donosnosti, če bi ji uspelo ohraniti višje cene iz obdobja preiskave, kar pa je glede na razloge, zaradi katerih so se te cene v OP zvišale, zelo malo verjetno. Zato raven dobička, ki jo je industrija dosegla v obravnavanem obdobju, ne zadostuje za izvedbo zahtevane ravni naložb, ki so potrebne v tem sektorju. Vsi ti elementi so bili v popolnem nasprotju z neutemeljenimi trditvami indonezijske vlade o potrebni ravni dobičkonosnosti industrije Unije.

(270)

Komisija je nazadnje opozorila, da je njena analiza popolna in celovita, saj je zajela vsa štiri leta in vse kazalnike škode, ki jih določa člen 3(5) osnovne uredbe. Poleg tega je v svoji analizi uporabila vse podatke, ne glede na to, ali je bil razvoj pozitiven ali negativen. Komisija je tako dokazala, da je njen sklep o znatni škodi pravno in ekonomsko utemeljen. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(271)

Indonezijska vlada je tudi trdila, da ugotovitev škode ni skladna z dopisom družbe KLK z dne 19. avgusta 2022, v katerem je bila izražena pripomba o konkurenci med družbo KLK in indonezijskimi proizvajalci izvozniki ter dobičkonosnosti družbe KLK.

(272)

Komisija je to trditev zavrnila, saj je dopis poslal en sam proizvajalec Unije in ne pomeni celovite ocene škode. Takšna izjava zato ne more prevladati nad ugotovitvami Komisije o znatni škodi.

(273)

Indonezijska vlada je tudi trdila, da Komisija kljub temu, da so bile maščobne kisline, ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla, izključene iz obsega izdelka, ni ustrezno prilagodila statističnih podatkov o uvozu.

(274)

Komisija je to trditev zavrnila in potrdila, da statistični podatki o uvozu ne vključujejo uvoženih količin maščobnih kislin, ki so proizvedene iz odpadkov in se uporabljajo za proizvodnjo biodizla.

(275)

Družba Wilmar je trdila, da razvoj proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti, prikazan v preglednici 4, ni bil škodljiv.

(276)

Komisija je opozorila, da se je proizvodnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %, izkoriščenost zmogljivosti pa za 3 %, kot je navedeno v preglednici 4. Družba Wilmar teh trendov ni ocenila v ustreznem okviru. Na trgu, na katerem se je potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %, se je uvoz iz Indonezije povečal za 13 %, njegov tržni delež pa s 17,1 % v letu 2018 na 20,3 % v obdobju preiskave. Komisija je zato zavrnila trditve v zvezi s proizvodnjo in izkoriščenostjo zmogljivosti.

(277)

Družba Wilmar je trdila, da je Komisija napačno navedla, da so ravni zalog, navedene v preglednici 9, manj pomembne pri analizi škode, in trdila, da so manjše zaloge znak povečane prodaje.

(278)

Komisija je opozorila, da se je obseg prodaje zmanjšal v celotnem obdobju analize, kot je razvidno iz preglednice 5. Ob upoštevanju nizkih ravni končnih zalog, ki so bile v celotnem obdobju nižje od 4,5 % obsega proizvodnje, Komisija ohranja svoje stališče o vprašanjih zalog v celotni analizi škode.

(279)

Družba Wilmar je trdila, da razvoj in donosnost naložb, prikazana v preglednici 10, nista bila škodljiva.

(280)

Kar zadeva naložbe, je bila trditev obravnavana v uvodni izjavi 269. Donosnost naložb je vrednost skupnega dobička izdelka v preiskavi, deljena z vrednostjo vseh osnovnih sredstev, uporabljenih za proizvodnjo izdelka v preiskavi. V obravnavanem obdobju je bila vrednost vseh osnovnih sredstev precej stabilna. Zato trend donosnosti naložb sledi trendu dobičkonosnosti. Iz tega sledi, da se je donosnost naložb med letoma 2018 in 2020 zmanjšala. V obdobju preiskave se je donosnost naložb povečala, saj se je povečala tudi dobičkonosnost industrije Unije v primerjavi s prejšnjimi leti. A kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 266, je bilo povečanje dobičkonosnosti v obdobju preiskave le začasno. Komisija je zato vztrajala pri svoji ugotovitvi, da ravni naložb niso zadostne za prihodnje preživetje industrije Unije (glej uvodne izjave 253, 254 in 269), zato je bila ta trditev zavrnjena.

(281)

Skupina Musim Mas je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdila, da industrija Unije v OP ni utrpela škode. Ta skupina je od Komisije dejansko zahtevala, naj se pri analizi škode osredotoči na obdobje preiskave, in trdila, da so se v navedenem letu proizvodnja, proizvodna zmogljivost, tržni delež, povprečne cene, donosnost naložb, denarni tok, dobičkonosnost in zaloge razvijali pozitivno. Skupina Musim Mas je zlasti poudarila, da je bila dobičkonosnost najvišja v obdobju preiskave (2,5 %).

(282)

Komisija mora oceniti škodo za celotno obravnavano obdobje in ne le v obdobju preiskave. Metodologija, ki jo je predlagala skupina Musim Mas, tako kot zgoraj navedena ocena indonezijske vlade in družbe Wilmar, ne bi predstavljala popolne in natančne analize stanja škode v industriji Unije, kot določa člen 3 osnovne uredbe. Majhno povečanje obsega proizvodnje (1,2 %) in proizvodne zmogljivosti (1,9 %) ter zmanjšanje zalog sta bila posledica začasnega povečanja dobičkonosnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 266. Denarni tok in donosnost naložb sta sledila razvoju dobičkonosnosti. Tržni delež industrije Unije na prostem trgu se je v OP v primerjavi z letom 2020 zmanjšal z 68,4 % na 68,3 %. Prodajna cena industrije Unije se je zvišala v skladu s povišanimi stroški proizvodnje na enoto zaradi zvišanja cen surovin, kar so omogočili začasne motnje v dobavi in učinki pandemije COVID-19, zlasti v OP. Zato je bila trditev zavrnjena.

(283)

Skupina Musim Mas je podvomila tudi v izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen (ki ga je skupina Musim Mas napačno poimenovala „nelojalno nižanje ciljnih cen“) indonezijskega uvoza in trdila, da dokument o razkritju v zvezi s povprečnimi vrednostmi na enoto iz preglednic 3 in 7 kaže veliko skromnejši učinek cen na cene industrije Unije, in sicer spremembo s 4-odstotnega višanja prodajnih cen leta 2018 na 7-odstotno nelojalno nižanje prodajnih cen v OP.

(284)

Ta proizvajalec izvoznik je sklep o nelojalnem nižanju prodajnih cen sprejel na podlagi neposredne primerjave povprečne uvozne cene indonezijskih proizvajalcev v Unijo s povprečno ceno industrije Unije, pri čemer ni upošteval, da imajo vsi izvozniki in vsi proizvajalci v Uniji nabore izdelkov, ki se lahko zelo razlikujejo. Za izračun zanesljivejših stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen bi bilo treba primerjati cene za primerljive vrste izdelkov na ravni proizvajalcev izvoznikov, če je na voljo nabor podatkov. Izvoznik je v OP trdil, da je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen v povprečju 7-odstotno, medtem ko je primerjava na ravni vrste izdelka pokazala, da je bila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen višja od 20 %. Pripombe izvoznika v zvezi s stopnjami nelojalnega nižanja prodajnih cen so bile zavrnjene.

(285)

Koalicija CUFTA se je v svojih pripombah po dokončnem razkritju strinjala s sklepi Komisije glede škode in poudarila, da je analiza prodajnih cen, nelojalnega nižanja prodajnih cen, nelojalnega nižanja ciljnih cen, oviranja dviga cen, stroškov na enoto in kazalnikov uspešnosti, kot je donosnost prihodkov od prodaje, pokazala, da je industrija Unije v zadevnem obdobju utrpela škodo. Opozorila je tudi na analizo Komisije glede kazalnikov obsega, kot so proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in tržni delež, ki je pokazala, da je industrija Unije utrpela škodo tudi v zvezi s kazalniki obsega. Poleg tega je navedla, da rahlo izboljšanje dobičkonosnosti v OP ni ustvarilo trajnostnega in konkurenčnega položaja za industrijo na trgu Unije.

(286)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(287)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih držav in ne iz Indonezije, izvoz industrije Unije, gibanje uporabe za lastne potrebe, gibanje potrošnje, vprašanja v zvezi s surovinami in domnevna neučinkovitost industrije Unije.

(288)

Kot je prikazano v preglednici 2, se je obseg dampinškega uvoza iz Indonezije povečal s približno 203 000 ton leta 2018 na približno 228 000 ton v obdobju preiskave, kar je 13-odstotno povečanje. Tržni delež se je v istem obdobju povečal s 17,1 % na 20,3 %, tj. za 19 %. Te ugotovitve so sovpadale z 10-odstotnim zmanjšanjem prodaje industrije Unije na prostem trgu in zmanjšanjem tržnega deleža z 72,1 % na 68,3 %, kar je 5-odstotni upad. V navedenem obdobju je bila prodaja na manjšem zaprtem trgu stabilna. Preiskava je pokazala, da se je dampinški uvoz na medletni ravni stalno povečeval tudi v smislu obsega in tržnega deleža. V absolutnem smislu se zaradi težav, povezanih s pandemijo COVID-19, povečanje obsega uvoza v letu 2019 ni nadaljevalo z enako hitrostjo v letu 2020 in v obdobju preiskave. Kljub 5-odstotnemu zmanjšanju potrošnje v obravnavanem obdobju pa je očitno, da se je izboljšal predvsem položaj uvoza iz Indonezije na trgu, čeprav so imeli izvozniki težave z dobavo, kot je navedeno v uvodni izjavi 202.

(289)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 210, je uvoz iz Indonezije že na začetku obravnavanega obdobja povzročil padec cen industrije Unije. Poleg tega proizvajalci Unije zaradi znatnih svetovnih nihanj stroškov surovin niso mogli prilagoditi svojih cen tako, da bi lahko dosegli razumne ravni dobička ali sploh ostali dobičkonosni.

(290)

Prodor indonezijskega uvoza v obravnavanem obdobju je bil mogoč, ker je izdelek v preiskavi primarni proizvod in ima cena pomembno vlogo pri odločanju strank. Časovno sovpadanje poslabšanja gospodarskega položaja industrije Unije in znatne prisotnosti dampinškega uvoza iz Indonezije, ki je nelojalno nižal cene industrije Unije in zniževal ravni cen na trgu EU, potrjuje vzročno zvezo med njima.

(291)

Nazadnje, kot je pojasnjeno zgoraj, se je zaradi težav z dobavo, ki so jih imeli proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave začasno zmanjšal pritisk na industrijo Unije. To je industriji Unije omogočilo, da je zvišala cene na raven, ki je omogočila nekaj dobička, vendar ne dovolj, da bi dosegla razumno raven dobička v normalnih pogojih konkurence.

(292)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da se je med letoma 2018 in 2020, ko se je potrošnja na prostem trgu zmanjšala za 3 %, uvoz iz Indonezije povečal za 14 %, cene pa so se znižale za 12 %. V istem obdobju se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 8 %, njene cene pa so se znižale za 2 %. To je povzročilo finančne izgube, ki so vplivale tudi na finančni položaj industrije Unije v obdobju preiskave, v katerem se je pritisk dampinškega uvoza nadaljeval.

(293)

Koalicija CUFTA se je po dokončnem razkritju strinjala z analizo vzročne zveze, ki jo je izvedla Komisija glede na zgoraj navedene kazalnike škode in primerjave cen ter obseg, tržni delež in cene uvoza iz Indonezije. Poudarila je, da je cenovni pritisk zaradi uvoza iz Indonezije preprečil zadostno zvišanje cen, ki je bilo potrebno zaradi zvišanja cen surovin. Poleg tega je navedla, da je povečanje uvoza iz Indonezije prispevalo k nastali škodi.

(294)

Skupina Greven je v svojih pripombah po dokončnem razkritju v zvezi z dobičkonosnostjo industrije Unije trdila, da je sledila splošnemu trendu evropske kemijske industrije v obravnavanem obdobju. V podporo tej trditvi je predložila diagram s stopnjami dobička evropske kemične industrije pred obrestmi in davki, ki je kazal zmanjšanje za 33,9 % ali 3,4 odstotne točke, tj. z 10,4 % v letu 2018 na 7,0 % v letu 2020. Glede na te informacije je sklenila, da je treba upad dobičkonosnosti industrije Unije obravnavati kot povprečen za evropsko kemijsko industrijo, zato je bil nepomemben in ga je bilo mogoče pripisati drugim dejavnikom, ne pa dampinškemu uvozu iz Indonezije.

(295)

Komisija je opozorila, da je skupina Greven za primerjavo uporabila obdobje od leta 2018 do leta 2020. Če bi se kot izhodišče upoštevala dejanska dobičkonosnost industrije Unije, ki je leta 2018 znašala 1,9 %, bi 33,9-odstotno zmanjšanje pomenilo padec na 1,26 % leta 2020. Namesto tega je dobičkonosnost industrije Unije leta 2020 padla na negativno raven (– 2,1 %). Takšnega upada ni mogoče šteti za nepomembnega oziroma niti za približno podobnega trendu v (širši) evropski kemijski industriji. Še pomembneje pa je, da trditve skupine Greven temeljijo na trendih dobičkonosnosti relativnih sprememb dobičkonosnosti, medtem ko popolnoma zanemarjajo dejanske, absolutne ravni dobičkonosnosti kemijske industrije. Poleg tega zmanjšanje v odstotnih točkah z 10,4 % na 7,0 % nima enakega vpliva na dejavnost družbe, katere dobiček se zmanjša z 1,9 % na – 1,5 %. Po prvem scenariju je družba preprosto evidentirala manjši dobiček, po drugem scenariju pa je začela ustvarjati izgubo, kar je ogrozilo njeno prihodnost. Nesporno je, da so te negativne ali nizke absolutne ravni dobičkonosnosti industrije maščobnih kislin nižje od normalnih povprečij dobička evropske kemijske industrije. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 266 in 269, negativne ali zelo nizke ravni dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju niso zadoščale, da bi industrija Unije nadaljevala svojo poslovno dejavnost pod običajnimi pogoji, saj ni mogla dvigniti cen na potrebno raven, da bi absorbirala zvišanje stroškov surovin in dosegla redni dobiček. Industrija tudi ni mogla izvesti potrebnih naložb za inovacije in zadostiti povpraševanju svojih strank po določenih izdelkih (glej uvodne izjave 253, 254 in 269). Skupina Greven ni pokazala, kako bi bilo mogoče v normalnih pogojih konkurence upravičiti takšno negativno ali nizko raven dobičkonosnosti industrije maščobnih kislin v absolutnem smislu, niti ni utemeljila, kateri specifični dejavniki razen dampinškega uvoza iz Indonezije so vplivali na dobičkonosnost industrije Unije, razen splošnega sklicevanja na trende dobičkonosnosti kemijske industrije. Komisija je na podlagi vseh teh elementov sklenila, da trditev, da je nizka dobičkonosnost posledica drugih dejavnikov, ki niso povezani z dampinškim uvozom maščobnih kislin iz Indonezije, ni le neutemeljena, temveč tudi z vsebinskega vidika nima nobene podlage, kot dokazujejo zgoraj navedeni argumenti, zato jo je treba zavrniti.

(296)

Družba Wilmar je trdila, da rast uvoza iz Indonezije ni vplivala na obseg prodaje industrije Unije. Trdila je, da preglednica 2 ne kaže znatnega povečanja uvoza v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Trdila je tudi, da je bil uvoz iz Indonezije stabilen, razen leta 2019, ko se je povečal za 25 384 ton, kar je bilo zanemarljivo glede na skupno potrošnjo v višini 1 295 034 ton. Obseg uvoza je ostal od takrat razmeroma stabilen, pri čemer se je leta 2020 povečal za 1 %, v obdobju preiskave pa zmanjšal za 1 %, kar je po navedbah družbe Wilmar pomenilo standardna tržna nihanja. Poleg tega je družba Wilmar trdila, da je bila skupna rast uvoza v obravnavanem obdobju 13-odstotna in da je do nje prišlo samo leta 2019, kar pomeni, da v naslednjih letih kljub domnevnemu dampingu ni bilo rasti uvoza. Za primerjavo, uvoz iz Malezije se je med letoma 2018 in 2020 stalno povečeval. Družba Wilmar je trdila, da povečanje uvoza, do katerega je prišlo leta 2019, ni vplivalo na prodajo industrije Unije v absolutnem smislu v istem letu. Poleg tega je trdila, da je do večjega upada prodaje industrije Unije prišlo leta 2020 in v obdobju preiskave, tj. v obdobju, ko se uvoz iz Indonezije ni povečal. Dodala je, da se je tržni delež uvoza iz Indonezije leta 2019 povečal za 1,9 %, leta 2020 pa še za 1 %. Skupno povečanje med letom 2018 in obdobjem preiskave je bilo 3,2-odstotno. Do takšnega povečanja je prišlo zaradi zmanjšanja potrošnje Unije leta 2020 in pozneje v obdobju preiskave zaradi učinkov COVID-19, upočasnitve gospodarske rasti in upada v določenih industrijah (npr. avtomobilski).

(297)

Komisija je opozorila, da se je v obravnavanem obdobju uvoz iz Indonezije povečal za 13 %, njegov tržni delež pa za 19 %. Poleg tega se je med letoma 2018 in 2019 na precej stabilnem trgu, ko se je potrošnja povečala za 1 %, uvoz iz Indonezije povečal za 13 %, medtem ko je prodaja industrije Unije ostala skoraj nespremenjena. To se je odrazilo v povečanju tržnega deleža indonezijskega uvoza s 17,1 % na 19,0 %, medtem ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z 72,1 % na 70,8 %. Čeprav se v absolutnem smislu prodaja industrije Unije med letoma 2018 in 2019 ni zmanjšala, je industrija Unije izgubila tržni delež ter v letih 2019 in 2020 ni mogla ohraniti cen na dobičkonosnih ravneh. Iz tega sledi, da je v tem obdobju povečanje uvoza iz Indonezije v nasprotju s trditvami družbe Wilmar vplivalo na industrijo Unije, ki je izgubila tržni delež in začela ustvarjati izgubo.

(298)

Med letoma 2019 in 2020 se je na trgu z zmanjšano potrošnjo (za 4 %) obseg uvoza iz Indonezije še naprej povečeval, vendar v manjši meri, tj. za 1,4 %, in pridobil dodatno 1 odstotno točko tržnega deleža. Po drugi strani je industrija Unije izgubila še večji tržni delež, tj. 2,4 odstotne točke, vendar je morala še dodatno znižati svoje cene, da ne bi izgubila še več tržnega deleža, zaradi česar je utrpela večje izgube v primerjavi z letom 2019, tj. – 2,1 %. Zato se je tržni delež indonezijskega izvoza med letoma 2019 in 2020 še naprej povečeval, industrija Unije pa je izgubila večji tržni delež in utrpela večje izgube kot leta 2019.

(299)

Komisija je nadalje opozorila, da je imel indonezijski uvoz od začetka obravnavanega obdobja znaten tržni delež, tj. 17,1-odstotni. Zato ni presenetljivo, da se v obdobju z rahlim zmanjšanjem potrošnje uvoz iz Indonezije od leta 2019 ni povečal tako močno kot med letoma 2018 in 2019. Industrija Unije se je odločila, da bo ohranila svoj tržni delež, in utrpela izgube zaradi cenovnega pritiska, ki ga je ustvarjal indonezijski uvoz. Če bi se industrija Unije odločila ohraniti višje cene in žrtvovati večji tržni delež, bi indonezijski izvozniki maščobnih kislin še bolj povečali svoj izvoz in se uveljavili kot dobavitelji za glavne stranke v Uniji. Zato je treba počasnejše povečanje uvoza iz Indonezije med letoma 2019 in 2020 v primerjavi z letoma 2018 in 2019 obravnavati v povezavi z odzivom industrije Unije, da zaščiti svoj tržni delež.

(300)

Med letom 2020 in obdobjem preiskave je pandemija COVID-19 povzročila spremembe na trgu Unije. Potrošnja se je zmanjšala za 2,5 %, obseg uvoza iz Indonezije se je zmanjšal za 2,3 %, prodaja industrije Unije pa se je prav tako zmanjšala, in sicer za 2,6 %. V tem obdobju se je zaradi pandemije COVID-19, ki je povzročila motnje v dobavnih verigah in zvišanje cen po vsem svetu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 266, tržni delež indonezijskega uvoza celo nekoliko povečal, in sicer za 0,3 odstotne točke, medtem ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 0,1 odstotne točke. Če ne bi bilo težav z dobavno verigo, bi se indonezijski uvoz verjetno še bolj povečal. Opozoriti je treba, da je, kot je navedeno v uvodni izjavi 259, škoda v tem primeru povezana zlasti s cenovnimi učinki, čeprav je bila ugotovljena tudi škoda zaradi obsega. To potrjujejo visoka raven nelojalnega nižanja prodajnih cen in zniževanje cen, ugotovljena med preiskavo, kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 209 in 210, ter sprememba ravni indonezijskega uvoza in tržnih deležev v obravnavanem obdobju. Zato je bila trditev, da rast uvoza iz Indonezije ni vplivala na obseg prodaje industrije Unije, zavrnjena.

(301)

Družba Wilmar je tudi trdila, da na industrijo Unije niso vplivali cenovni učinki, ki jih je povzročil uvoz iz Indonezije. Kot dokaz je uporabila informacije o povprečnih cenah iz preglednic 3 in 7 ter zvišanje cen, ki ga je dosegla industrija Unije. Trdila je tudi, da uvoz iz Indonezije ni konkurenčen uvozu industrije Unije in zato ne more ustvarjati cenovnega pritiska. Nadalje je trdila, da se je Komisija pri sprejemanju sklepov o ceni opirala izključno na primerjavo cen za celotno obravnavano obdobje (tj. primerjavo cen od leta 2018 do konca obdobja preiskave).

(302)

V zvezi s cenami uvoza iz Indonezije je Komisija določila obseg in cene uvoza iz Indonezije na podlagi metodologije iz uvodnih izjav 195 in 199. Čeprav je ta metodologija zelo natančna za obseg uvoza, Komisija po prejetih pripombah strani meni, da je treba cene v preglednici 3 primerjati z izvoznimi cenami, ki jih je sporočila družba Wilmar, zlasti za leto 2018. Družba Wilmar je leta 2018 izvozila veliko večino celotnega uvoza iz Indonezije na trg Unije, zato je njena izvozna cena razumna referenčna vrednost za uvozno ceno v letu 2018. Povprečna izvozna cena na enoto družbe Wilmar v letu 2018 je bila nižja od uvozne cene iz preglednice 3 in nižja od prodajne cene na enoto industrije Unije iz preglednice 7.

(303)

Poleg tega je treba opozoriti, da je Komisija v svoji analizi cenovnih trendov in oviranja dviga cen v tem primeru poudarila, da je treba upoštevati tudi zvišanje cen surovin. Zato je v analizi upoštevala stroške na enoto industrije Unije, dobičkonosnost ter cene industrije Unije in cene uvoza iz Indonezije. Zvišanje cen, ki ga je industriji Unije uspelo doseči v OP, je zadostovalo le za nadomestitev zvišanja proizvodnih stroškov zaradi zvišanja cen surovin, ki jih je plačevala industrija. Poleg tega je industriji v OP uspelo zvišati cene samo zaradi težav v dobavni verigi, ki so jih imeli indonezijski izvozniki zaradi težav v zvezi s COVID-19, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 266. Kot so navedli vzorčeni proizvajalci Unije, industrija v odsotnosti razmer na trgu, ki so bile posledica učinkov pandemije COVID-19, ne bi mogla dvigniti cen v OP v skladu z višjimi proizvodnimi stroški, škoda, ki jo je utrpela, pa bi bila še večja. Poleg tega dejstvo, da je indonezijskim proizvajalcem izvoznikom kljub težavam v dobavni verigi uspelo ohraniti svoj izvoz in povečati svoj tržni delež v OP, tudi kaže, da škodljivi učinki njihovega dampinškega uvoza lahko povzročijo in bodo verjetno še naprej povzročali škodo industriji Unije.

(304)

Poleg tega je bila za obdobje preiskave izvedena analiza nelojalnega nižanja prodajnih cen po posameznih vrstah. Ta je pokazala, da je bila konkurenca med industrijo Unije in uvozom iz Indonezije močna in da je večina uvoženih vrst izdelka konkurirala enakim vrstam, ki jih prodaja industrija Unije. Ob upoštevanju, da so maščobne kisline blago, ki se prodaja predvsem na podlagi cene, se je tudi štelo, da je cenovni pritisk na trgu Unije zelo močan. Dejstvo, da so se cene v obravnavanem obdobju zviševale, ker so se zvišali stroški surovin, ni znak dobrega stanja, če so te zvišane cene, kot v tem primeru, na ravneh, ki zadoščajo zgolj za kritje stroškov, brez doseganja potrebnih ravni dobička. To dokazuje dejstvo, da sta rast in prodaja industrije Unije v obravnavanem obdobju stagnirali zaradi neustreznih cen, ki so povzročile nezadostne ravni dobičkonosnosti. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(305)

Družba Wilmar je tudi trdila, da razvoj denarnega toka ni povzročil škode in da težave z denarnim tokom izhajajo iz zamud pri plačilu računov s strani strank industrije Unije ali iz velikih naložbenih projektov.

(306)

Te trditve so neutemeljene in špekulativne. Nobena od teh trditev ni bila podprta z dokazi. Nasprotno, nizki in padajoči denarni tok industrije je skladen z donosnostjo prihodkov od prodaje in drugimi kazalniki, ki so v bistvu nastali zaradi nizkih prodajnih cen in nizkih ravni dobičkonosnosti. Zato je Komisija te trditve zavrnila.

(307)

Družba Wilmar je tudi trdila, da razvoj zaposlovanja in produktivnosti ni bil povezan s trendom obsega uvoza iz Indonezije.

(308)

Prvič, opozoriti je treba, da za splošno določitev znatne škode v okviru člena 3 osnovne uredbe ni nujno, da so vsi kazalniki škode neposredno povezani z uvozom iz Indonezije. Poleg tega sta se v obravnavanem obdobju zmanjšali tako stopnja zaposlenosti kot produktivnost, Komisija pa je ta dejavnika ustrezno upoštevala v oddelku „Sklep o škodi“. Vendar je dampinški uvoz, kot je navedeno v uvodni izjavi 259, povzročil negativne cenovne učinke na industrijo Unije, ki je utrpela znatno škodo, saj ni mogla zvišati svojih cen na raven, ki bi omogočala razumno raven dobička. Zato je Komisija zavrnila trditve v zvezi z zaposlovanjem in produktivnostjo.

(309)

Družba Wilmar je cene na trgu Unije primerjala tudi z izvoznimi cenami industrije Unije v obravnavanem obdobju in ugotovila, da so zelo podobne. Ob predpostavki, da so bile izvozne cene industrije Unije določene na ravni cen na svetovnem trgu, je družba Wilmar sklenila, da se cene industrije Unije niso zajezile zaradi uvoza iz Indonezije, ampak so bile določene na ravni svetovnih cen.

(310)

Komisija je opozorila, da predpostavka, da so bile izvozne cene industrije Unije določene na ravni svetovnih cen, ni bila pojasnjena ali utemeljena. Neposredno je primerjala prodajne cene industrije Unije in izvozne cene družbe Wilmar na podlagi kontrolnih številk izdelkov ter dokazala, da so cene družbe Wilmar znatno nelojalno zniževale prodajne cene industrije Unije. Zato je to trditev zavrnila.

(311)

Skupina Musim Mas je po dokončnem razkritju predložila pripombe in analizo v zvezi z obsegom uvoza iz Indonezije in povprečnimi cenami ter izvedla primerjave s povprečnimi cenami in dobičkonosnostjo industrije Unije, da bi dokazala, da uvoz iz Indonezije ni bil vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(312)

Ker pa temeljijo na povprečnih cenah, so primerjave in sklepi manj natančni kot ugotovitve na podlagi posebnih izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki kažejo jasen cenovni pritisk. Poleg tega pripomba, da je bila dobičkonosnost najvišja v obdobju preiskave, ne upošteva dejstva, da je bila dobičkonosnost celo v tem zadevnem letu prenizka, da bi zagotovila sposobnost preživetja industrije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 266 in 269. V nasprotju s trditvami te strani te okoliščine natančno kažejo vzročno zvezo med indonezijskim dampinškim izvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija EU. Rahlo okrevanje industrije Unije zaradi tega začasnega pomanjkanja dobave iz Indonezije in negotovost indonezijskega izvoza na trg Unije je uporabnikom omogočilo, da so maščobne kisline kupovali od proizvajalcev Unije in ne od indonezijskih izvoznikov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 266. Te pripombe so bile zato zavrnjene.

(313)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz Indonezije povzročil znatno škodo industriji Unije.

(314)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način, in sicer na podlagi metodologije izračuna, opisane v uvodni izjavi 195:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav

(315)

Obseg uvoza iz Malezije je bil v obravnavanem obdobju razmeroma stabilen. V smislu obsega je bil v obdobju preiskave na podobni ravni kot leta 2018, in sicer je znašal približno 88 000 ton. Tržni delež tega uvoza je bil v obravnavanem obdobju med 7,5 % in 8,3 %, čeprav se je zaradi upada potrošnje na splošno povečal za 5 %.

(316)

Uvoženo blago iz Malezije je na trg Unije vstopilo predvsem pod oznakami KN 3823 11 00, 3823 12 00 in 3823 19 10. To so bile tudi glavne oznake, ki so se uporabljale za uvoz iz Indonezije. Iz razpoložljivih informacij je razvidno, da je nabor izdelkov, uvoženih iz obeh držav, v obravnavanem obdobju ostal stabilen. Povprečne uvozne cene iz Malezije so bile stalno višje od indonezijskih (za več kot 10 % na letni ravni) in od cen industrije Unije.

(317)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 2 %. V celotnem obdobju je ta uvoz ostal stabilen in je znašal približno 40 000 ton, pri čemer je skupaj predstavljal manj kot 4 % tržnega deleža.

(318)

Uvoz iz drugih držav je prav tako potekal predvsem pod oznakami KN 3823 11 00, 3823 12 00 in 3823 19 10, kar kaže na podoben nabor izdelkov. Povprečne uvozne cene iz teh drugih tretjih držav so bile stalno višje od indonezijskih cen in cen industrije Unije.

(319)

Družba Wilmar je trdila, da uvozne cene iz Argentine povzročajo škodo proizvajalcem Unije.

(320)

Vendar je bila ta trditev zavrnjena ob upoštevanju, da je bil takšen uvoz zanemarljiv, saj je znašal le približno 4 000 ton in predstavljal le 0,4-odstotni tržni delež v obdobju preiskave.

(321)

Zato je Komisija sklenila, da uvoz iz tretjih držav ni povzročil znatne škode industriji Unije in ni zmanjšal vzročne zveze v zvezi z uvozom iz Indonezije.

(322)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal, kot je prikazano v preglednici 12. Ta številka je bila izračunana z uporabo izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije in ekstrapolacijo številke, tako da predstavlja celotno industrijo Unije (42).

Preglednica 12

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(323)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %. Prodajne cene tega izvoza so se v istem obdobju zvišale za 19 %, pri čemer so na te cene vplivale tudi spremembe stroškov, prikazane v preglednici 7.

(324)

Ob upoštevanju, da je obseg izvoza predstavljal le približno 10 % obsega prodaje Unije ter da so bila gibanja obsega prodaje in cen podobna gibanjem prodaje industrije Unije na prostem trgu Unije, je očitno, da izvoz industrije Unije ni ključni element pri splošni oceni gospodarskega položaja industrije Unije.

(325)

Zato je Komisija sklenila, da izvoz industrije Unije ni povzročil znatne škode industriji Unije niti ni zmanjšal vzročne zveze v zvezi z uvozom iz Indonezije.

(326)

Potrošnja na prostem trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %, kot je prikazano v preglednici 1. Če se upošteva tudi uporaba za lastne potrebe, se je celotni trg Unije prav tako zmanjšal za 5 %. Preiskava je pokazala, da je do zmanjšanja potrošnje prišlo predvsem zaradi dejavnikov, povezanih s pandemijo COVID-19 in njenim vplivom na uporabniške sektorje v Uniji, na primer na sektor čistil za dom, kot je navedeno v uvodni izjavi 191.

(327)

Družbi Wilmar in Procter & Gamble International Operations SA (v nadaljnjem besedilu: P&G) sta trdili, da je do zmanjšanja potrošnje delno prišlo zaradi gibanj v avtomobilskem sektorju med pandemijo COVID-19. Poleg tega sta trdili, da je na prodajo v živilskem sektorju vplivala tudi uvedba zakonodaje v zvezi z mejnimi vrednostmi za 3-monokloropropandiol (3-MCPD).

(328)

Komisija je ugotovila, da z začasnim zmanjšanjem potrošnje med pandemijo COVID-19 ni mogoče pojasniti znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Razvoj v avtomobilskem in živilskem sektorju ni imel velike vloge pri splošnem razvoju potrošnje, katere zmanjšanje je bilo omejeno na 5 %. Analiza škode je pokazala, da je bila znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, povezana s cenovnimi vprašanji, kot sta nelojalno nižanje prodajnih cen in oviranje dviga cen, zaradi česar Unija ni mogla zvišati cen v skladu s stroški na raven ustreznega dobička.

(329)

Preiskava je pokazala, da so bile izgube industrije Unije v smislu proizvodnje in obsega prodaje večje od zmanjšanja potrošnje v obravnavanem obdobju. Kljub zmanjšanju potrošnje je imel od razvoja na trgu največjo korist dampinški uvoz iz Indonezije, katerega tržni delež se je v obravnavanem obdobju povečal za 19 %, kot je prikazano v preglednici 2.

(330)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da gibanje potrošnje ni povzročilo znatne škode industriji Unije.

(331)

Glavne surovine za izdelek v preiskavi so loj, material, pridobljen iz živalske maščobe, in/ali rastlinska olja, kot je surovo palmovo olje. Te surovine znašajo približno 70 % vseh stroškov proizvodnje maščobnih kislin.

(332)

Proizvajalci Unije so kot glavno surovino uporabljali loj, vendar tudi velike količine rastlinskega olja, vključno s surovim palmovim oljem, ki so ga pridobivali iz Unije ali jugovzhodne Azije, vključno z Indonezijo. Loj je lokalno dostopen in primeren za proizvodnjo večine maščobnih kislin za uporabniške segmente. Proizvajalci izvozniki v Indoneziji v proizvodnji uporabljajo predvsem surovo palmovo olje, surovo olje iz palmovih jedrc in majhne količine drugih lokalno razpoložljivih rastlinskih olj, kot je kokosovo olje. Preiskava je pokazala, da sta kakovost in specifikacija maščobnih kislin na splošno odvisni od vhodnih surovin, čeprav obstaja velika zamenljivost med izdelki na osnovi loja in surovega palmovega olja. Poleg tega se lahko proizvedeni izdelki s hidrogeniranjem in frakcionirno destilacijo dodatno rafinirajo ali razvijejo v izdelke z različnimi lastnostmi, da bi zadovoljili nekatere zahteve strank.

(333)

Družbi Wilmar in P&G sta trdili, da je na njune stroške in dobičkonosnost negativno vplivala odvisnost industrije Unije od loja kot surovine, ne pa od surovega palmovega olja. Trdili sta, da se je zaradi razvoja na trgu loja v Uniji povečala konkurenca za loj, cene loja pa so se zvišale. Skupina Greven je trdila, da vse večja uporaba topljenih živalskih maščob za proizvodnjo biogoriv negativno vpliva na razpoložljivost loja za oleokemijsko industrijo in da so se zaradi pomanjkanja cene drastično zvišale.

(334)

Komisija je opozorila, da so bile vzrok škode nizke cene indonezijskega uvoza. Dejstvo, da so te nizke cene posledica možnosti pridobivanja poceni surovin (43), je za analizo škode nepomembno, saj je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so indonezijski izvozniki izvajali dampinške prakse.

(335)

Poleg tega je Komisija opozorila, da stroški surovin industrije Unije kažejo, da so se stroški loja in surovega palmovega olja v obravnavanem obdobju zvišali za do 40 %. Poleg tega so bile povprečne nakupne cene loja in surovega palmovega olja zelo podobne, saj je bilo treba surovo palmovo olje uvažati iz jugovzhodne Azije. Stroški prevoza uvoženih izdelkov so se zvišali, zlasti med pandemijo, ko so težave z dobavo vplivale na logistične stroške. Uporaba loja v industriji Unije (poleg mešanice drugih vrst surovin) je torej racionalna in učinkovita odločitev, ki temelji na dobri poslovni logiki in je ni mogoče šteti za vir samopovzročene škode. Trditve so bile zato zavrnjene.

(336)

Družba Wilmar je trdila tudi, da je uporaba izdelka v preiskavi omejena, če se kot surovina uporablja loj, saj se taki izdelki ne morejo uporabljati na trgih halal in košer. Poleg tega maščobnih kislin, proizvedenih iz loja, ni mogoče uporabljati kot krmo.

(337)

Vendar je preiskava pokazala, da je bil sektor čistil za dom daleč največji kupec takšnih maščobnih kislin, ki so predstavljale več kot 50 % potrošnje Unije. Poleg tega so proizvajalci Unije lahko zagotovili skladnost z zahtevami, kot sta košer in halal, tako da so del svojih proizvodnih obratov namenili izključno proizvodnji maščobnih kislin z rastlinskimi olji kot surovino. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(338)

Družba Wilmar je trdila tudi, da nerazpoložljivost loja pomeni, da sta proizvodnja in prodaja industrije Unije omejeni.

(339)

Družba Wilmar v nezaupni različici svoje predložitve ni predložila nobenih dokazov, ki bi utemeljevali njeno stališče. Dejansko so predloženi zaupni dokazi pokazali povečanje deleža porabe loja v proizvodnji maščobnih kislin v obravnavanem obdobju. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(340)

Ob upoštevanju, da so bile cene loja in rastlinskega olja kot surovin primerljive, zlasti v obdobju preiskave, pa tudi zaradi velike zamenljivosti izdelkov na osnovi loja in surovega palmovega olja ter omejenih omejitev uporabe maščobnih kislin na osnovi loja je Komisija ugotovila, da uporaba loja kot surovine ni povzročila znatne škode industriji Unije.

(341)

Skupina Greven, družba Wilmar, skupina Musim Mas in skupina Schill + Seilacher so v svojih pripombah po dokončnem razkritju predložile pripombe o vprašanjih, povezanih z razvojem stroškov loja kot surovine zaradi njegove večje uporabe v drugih panogah, in o zmanjšani razpoložljivosti surovin za industrijo Unije. Te strani so predvsem poudarile, da Komisija v dokončnem razkritju ni dovolj upoštevala vpliva zmanjšanja razpoložljivosti loja, zaradi česar so se stroški loja v primerjavi s palmovim oljem kot surovino za proizvodnjo maščobnih kislin zvišali. Skupina Greven je v podporo svojim stališčem predložila statistične podatke in analize, ki prikazujejo razvoj razmerja med cenami loja in palmovega olja v obdobju od leta 2008 do leta 2022. Poleg tega je trdila, da se bodo cene loja v prihodnosti še naprej zviševale in da industrija Unije ni izvedla znatnih naložb, ki so potrebne za prehod proizvodnje na surovo palmovo olje kot glavno surovino.

(342)

Komisija ne oporeka, da se je razpoložljivost loja v Uniji z leti zmanjšala, da so se cene loja zaradi tega zvišale ali da je prišlo do zgodovinskega premika v konkurenčnosti cen loja v primerjavi s cenami rastlinskega olja kot surovine. Tako kot v vseh panogah je treba zvišanje cen surovin, zlasti v panogah, ki ustvarjajo majhen dobiček, v določeni fazi prenesti na stranke, da bi še naprej uspešno poslovale. V obravnavanem obdobju so se stroški surovin v industriji Unije zvišali za približno 40 % tako za palmovo olje kot tudi za loj. Industrija Unije ni mogla dovolj zvišati cen maščobnih kislin, da bi upoštevala to zvišanje stroškov in dosegla zadostne ravni dobičkonosnosti, medtem ko stroški surovin predstavljajo približno 70 % vseh stroškov. Poleg tega so bili stroški loja v obravnavanem obdobju na podlagi preverjenih podatkov o stroških vzorčenih proizvajalcev Unije podobni stroškom surovega palmovega olja (vključno z logističnimi stroški). Razlog, zakaj cene surovin niso bile ustrezno prenesene na stranke, je cenovni pritisk na podobni izdelek zaradi dampinških cen uvoza iz Indonezije. V vsakem primeru, kot je navedeno zgoraj, so bile vhodne cene surovega palmovega olja in loja (vključno s stroški prevoza) za proizvajalce maščobnih kislin v Uniji zelo podobne.

(343)

Kar zadeva sposobnost proizvajalcev Unije, da svojo proizvodnjo preusmerijo z ene vrste surovine na drugo, je Komisija opozorila, da vsi štirje vzorčeni proizvajalci Unije že uporabljajo različne vrste surovin, vključno z lojem in palmovim oljem, pri čemer upoštevajo tržne razmere. V vsakem primeru pričakovanja o prihodnjem razvoju trga, kot je razvoj cen loja, niso pomembna za oceno škode in vzročne zveze v obravnavanem obdobju.

(344)

Zato so se prodajne cene Unije zvišale zaradi zvišanja cen surovin, vendar industrija Unije zaradi nizkih cen dampinškega uvoza ni mogla določiti svojih cen na razumni ravni. Te trditve zato ni mogoče sprejeti.

(345)

Družbi Wilmar in P&G sta trdili, da so bili indonezijski izvozniki vertikalno integrirani, saj so imeli v lasti nasade oljne palme, zato so imeli konkurenčno prednost pred industrijo Unije, ki je bila neučinkovita.

(346)

Komisija meni, da domnevna konkurenčna prednost ne more upravičiti škodljivega dampinga, ki so ga izvajali indonezijski izvozniki na trgu Unije. Kot je pojasnjeno v oddelku „Damping“ zgoraj, je Komisija primerjala ceno, ki so jo zadevni izvozniki zaračunavali strankam v EU, z njihovo normalno vrednostjo v Indoneziji in ugotovila, da je obstajal znaten damping. To pomeni, da je ugotovljeni damping odvisen izključno od poslovnega ravnanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov, ki so se odločili, da bodo izvažali po cenah, nižjih od domačih prodajnih cen ali stroškov. Preiskava je pokazala, da je to ravnanje povzročilo znatno škodo industriji Unije.

(347)

Družba Wilmar je trdila tudi, da ima industrija Unije težave zaradi pomanjkanja naložb, kar bi pojasnilo ugotovljeno škodo.

(348)

Kot je navedeno zgoraj, je industrija Unije vlagala predvsem v ohranjanje obstoječih zmogljivosti in izboljšanje učinkovitosti. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sta nezadostna stopnja dobičkonosnosti in zmanjšana zmožnost zbiranja kapitala, ki ju je povzročil dampinški uvoz, privedla do omejenih ravni naložb. Zato domnevno pomanjkanje naložb ni bilo vzrok, temveč posledica znatne škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Indonezije. Znaten dampinški uvoz na trgu Unije je negativno vplival na dobičkonosnost industrije Unije in njeno zmožnost zbiranja kapitala, zato nekaterih strukturnih naložb ni bilo mogoče izvesti v skladu z načrti, zlasti v obdobju preiskave.

(349)

Družba Wilmar je trdila, da so nekateri proizvajalci Unije, vključno z družbo KLK, v obravnavanem obdobju uvažali maščobne kisline iz Indonezije. Trdila je, da je treba v zvezi z morebitno škodo šteti, da je bila vsaj delno samopovzročena.

(350)

Preiskava je pokazala, da so bili nakupi maščobnih kislin iz Indonezije, ki so jih opravili vzorčeni proizvajalci Unije, vključno z družbo KLK, zanemarljivi, in sicer so znašali manj kot 3 % obsega njihove proizvodnje na leto in v celotnem obravnavanem obdobju. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(351)

Družba Wilmar je poleg tega trdila, da ima industrija Unije težave zaradi slabe geografske lege, in sicer zaradi lokacij, ki ne omogočajo dostopa do globokovodnih pristaniških zmogljivosti za nabavo surovin in prodajo končnih izdelkov.

(352)

Komisija je to trditev zavrnila, saj je preiskava pokazala, da so imeli vsaj vsi štirje vzorčeni proizvajalci Unije, ki, kot je navedeno v uvodni izjavi 36, predstavljajo 61 % proizvodnje Unije, v obravnavanem obdobju dostop do morskih ali rečnih globokovodnih pristaniških zmogljivosti. Čeprav nekateri manjši proizvajalci Unije morda nimajo dostopa do globokovodnih pristaniških zmogljivosti, to ne velja za industrijo Unije kot celoto in zato ne pojasnjuje znatne škode.

(353)

Družba Wilmar je trdila tudi, da je nakup obrata v Düsseldorfu s strani skupine KLK povzročil dodatno neučinkovitost v industriji Unije. Ta trditev temelji na dejstvu, da se v obratu kot surovina uporablja loj.

(354)

Vendar je, kot je poudarjeno v uvodnih izjavah 331 do 340, cena loja podobna ceni drugih surovin, loj pa je tehnično primeren za proizvodnjo izdelkov za večino uporabniških segmentov. Ta trditev se je zato štela za neutemeljeno.

(355)

Družbi P&G in Wilmar sta trdili, da je industrija Unije neučinkovita, da zaposluje veliko število osebja in da ima zato visoke stroške za zaposlene.

(356)

Glede na to, da so stroški za zaposlene v industriji Unije (plače in vsi drugi stroški, povezani z zaposlitvijo) znašali le 7,2 % skupnih stroškov v obravnavanem obdobju, se je štelo, da ti stroški ne morejo povzročiti znatne škode industriji Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(357)

Družba Wilmar je trdila, da je bila industrija Unije neučinkovita pri izpolnjevanju dobavnih rokov in zagotavljanju dobave ustreznih količin, ki jih je zahteval trg Unije. Ta trditev ni bila podprta z nobenim dokazom.

(358)

Kljub temu je iz preglednice 4 jasno razvidno, da ima industrija Unije več kot 200 000 ton neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko takoj uporabila, če bi prejela dovolj naročil. Ker ni bilo dokazov, da industrija Unije ni mogla ali ni želela dobavljati, je bila trditev zavrnjena.

(359)

Na podlagi navedenih dejstev in premislekov je Komisija sklenila, da domnevne težave z učinkovitostjo in surovinami niso bile takšne, da bi industriji Unije povzročile znatno škodo ali zmanjšale vzročno zvezo v zvezi z uvozom iz Indonezije.

(360)

Družba Wilmar je v pripombah po dokončnem razkritju trdila, da je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica zvišanja logističnih stroškov zaradi pandemije COVID-19 in stroškov dela. Trdila je, da je zaradi teh težav industrija Unije postala nekonkurenčna v primerjavi z indonezijskimi proizvajalci izvozniki.

(361)

Logistični stroški predstavljajo razmeroma majhen del skupnih stroškov (manj kot 5 %). Tudi stroški dela na zaposlenega so se v štirih letih obravnavanega obdobja v skladu s pogajanji s sindikati delavcev in nacionalnimi upravami zvišali le za 8 %. Stroški dela so predstavljali le približno 7,2 % vseh stroškov. Zato Komisija zavrača trditev, da so višji logistični stroški in stroški dela povzročili škodo.

(362)

Družba Wilmar je tudi trdila, da je bil razlog za nedobičkonosno prodajo v letih 2019 in 2020 zvišanje PSA-stroškov in finančnih stroškov.

(363)

Vendar je bila ta trditev rezultat napačnega razumevanja preglednice 7, ki se nanaša na proizvodne stroške, s strani družbe Wilmar. V navedeni preglednici izraz „proizvodni stroški“ pomeni celotne stroške proizvajalcev Unije, vključno s PSA-stroški in finančnimi stroški. Dejansko so bili PSA-stroški in finančni stroški v obravnavanem obdobju razmeroma stabilni. Zato je Komisija zavrnila trditev, da so višji PSA-stroški in finančni stroški povzročili škodo.

(364)

Skupina Greven je v svojih pripombah po dokončnem razkritju izrazila dvom, da imajo proizvajalci Unije dovolj zmogljivosti za nadomestitev uvoza iz Indonezije, čeprav bi teoretično 20-odstotni tržni delež lahko pokrila 20-odstotna neizkoriščena zmogljivost industrije Unije. V podporo tej trditvi je predložila podatke, ki kažejo, da je trenutna izkoriščenost zmogljivosti industrije maščobnih kislin Unije (80 %) že na ravni dolgoročnega povprečja širše evropske kemijske industrije. Glede na to je skupina Greven trdila, da 100-odstotna izkoriščenost zmogljivosti ni niti trajnostna niti dosegljiva v daljšem časovnem obdobju. Poleg tega se je sklicevala na lastno povpraševanje, ki ga proizvajalci Unije od leta 2020 ne morejo zadovoljiti bodisi zaradi nezadostnih zmogljivosti bodisi zaradi nezadostne ponudbe surovin. Trdila je, da proizvajalci Unije nimajo zadostnih proizvodnih zmogljivosti zlasti za farmacevtski sektor ter sektorja krme in živil, saj se maščobne kisline za te sektorje lahko proizvajajo le iz rastlinskih ali palmovih surovin, pri čemer morajo imeti certifikate RSPO (Okrogla miza o trajnostnem palmovem olju), masne bilance, košer in halal.

(365)

Komisija je opozorila, da je bila proizvodna zmogljivost Unije izračunana na podlagi dolgoročno dosegljive največje proizvodnje maščobnih kislin, pri čemer se je upoštevalo vzdrževanje. Zato dejstvo, da je dolgoročna povprečna izkoriščenost zmogljivosti širše kemijske industrije 80-odstotna, ne postavlja pod vprašaj zmožnosti industrije maščobnih kislin Unije, da v celoti izkoristi svoje neizkoriščene zmogljivosti, kot jo je Komisija izračunala v tem primeru. Poleg tega skupina Greven ni predložila dokazov, da je bila domnevna nezmožnost industrije Unije, da bi zadovoljila njeno povpraševanje, posledica sistematičnih in ne posrednih dejavnikov ter da bi se dolgoročno ohranila. V zvezi z maščobnimi kislinami za farmacevtski sektor ter sektorja krme in živil je Komisija menila, da bi s ponovno vzpostavitvijo dobičkonosnosti enaki konkurenčni pogoji na trgu maščobnih kislin Unije omogočili in spodbudili industrijo Unije, da izvede morebitne naložbe, ki so potrebne za odpravo vrzeli v zmogljivostih, povezanih s posameznimi izdelki. Glede na navedeno so bile te trditve zavrnjene.

(366)

Uporaba za lastne potrebe se je v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu povečala za približno 2 % in je v vsakem letu obravnavanega obdobja obsegala približno 10 % celotne potrošnje na trgu, kot je navedeno v preglednici 5. Komisija je zato menila, da je bil razvoj uporabe za lastne potrebe za industrijo Unije stabilen ali rahlo pozitiven.

(367)

Razvoj uporabe za lastne potrebe zato ni mogel povzročiti znatne škode industriji Unije niti zmanjšati vzročne zveze v zvezi z uvozom iz Indonezije.

(368)

V obdobju preiskave je bilo v Uniji 15 proizvajalcev maščobnih kislin, ki so svoje izdelke prodajali najrazličnejšim strankam v številnih uporabniških sektorjih. Preiskava je pokazala, da je dampinški uvoz iz Indonezije po nizkih cenah zajezil cene na trgu Unije v obravnavanem obdobju. To je pomenilo, da ravni cen industrije Unije ni bilo mogoče uskladiti z zvišanjem cen surovin v celotnem obravnavanem obdobju. Zato je bila dobičkonosnost prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju nizka ali celo negativna. Takšna dobičkonosnost je nižja od dobička, ki bi ga morala industrija doseči v normalnih pogojih konkurence, in očitno ne zadostuje za zagotovitev dolgoročnega preživetja industrije. Industrija Unije je morala izvajati naložbe, da bi ohranila obstoječe zmogljivosti, vendar je zmanjšana zmožnost zbiranja kapitala ogrozila raven naložb.

(369)

Na prostem trgu Unije so bile prisotne znatne količine indonezijskega nizkocenovnega dampinškega uvoza. Medtem ko se je ta trg v obravnavanem obdobju zmanjšal za 5 %, se je obseg uvoza iz Indonezije povečal za 13 %, njegov tržni delež pa za 18 %. Zato je v obdobju preiskave predstavljal približno dve tretjini vsega uvoza na trg Unije. Preiskava je pokazala, da je ta prodor na trg negativno vplival tudi na industrijo Unije, zlasti na obseg proizvodnje in prodaje, ki sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 % oziroma 10 %. To je ponazorjeno v preglednicah 4 in 5.

(370)

Drugi dejavniki, ki so bili proučeni, so bili uvoz iz drugih držav, izvoz industrije Unije, gibanje uporabe za lastne potrebe, razvoj potrošnje in domnevna neučinkovitost industrije Unije.

(371)

Zato je Komisija razlikovala med učinki vseh znanih dejavnikov, ki vplivajo na položaj industrije Unije, in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Ugotovljeno je bilo, da nobeden od dejavnikov, ne glede na to, ali se upoštevajo ločeno ali vsi skupaj, ne vpliva na položaj industrije Unije v obsegu, ki bi zadostoval za izpodbijanje sklepa, da uvoz iz Indonezije povzroča znatno škodo.

(372)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. Škodo sestavljajo predvsem oviranje dviga cen, nezadostna dobičkonosnost, donosnost naložb, denarni tok, zmožnost zbiranja kapitala, izguba tržnega deleža ter zmanjšanje proizvodnje, produktivnosti, obsega prodaje in zaposlenosti.

(373)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov proučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(374)

Pritožnik je trdil, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanj iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je proučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja kot njihova stopnja škode (glej oddelek 6.2 v nadaljevanju).

(375)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu členov 7(2c) in 7(2d) osnovne uredbe.

(376)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(377)

Informacije v zvezi z določitvijo normalnega dobička so bile vključene v vprašalnike, poslane vzorčenim proizvajalcem Unije. To je vključevalo dobičkonosnost podobnega izdelka v desetih letih pred obdobjem preiskave. Vendar proizvajalci Unije zaradi sprememb računovodskih sistemov in organizacijskih sprememb niso mogli predložiti popolnih podatkov. Poleg tega je bila dobičkonosnost podobnega izdelka v obravnavanem obdobju nižja od 6 %, kot je prikazano v preglednici 10.

(378)

Nekateri vzorčeni proizvajalci Unije so trdili, da bi bila raven naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v normalnih pogojih konkurence višja.

(379)

Vendar proizvajalci teh trditev niso mogli količinsko opredeliti. Zato je bilo sklenjeno, da je treba v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe ciljni dobiček določiti na 6 %.

(380)

V skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe je Komisija ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia k osnovni uredbi, in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa na podlagi člena 11(2). Komisija je določila dodatne stroške v višini 0,1 %, ki so se prišteli neškodljivi ceni. Obvestilo k spisu o tem, kako je Komisija določila te dodatne stroške, je na voljo v spisu, ki je na voljo na vpogled zainteresiranim stranem.

(381)

Ti stroški so vključevali dodatne prihodnje stroške za zagotovitev skladnosti s sistemom EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: sistem EU ETS). Sistem EU ETS je temelj politike EU za spoštovanje večstranskih okoljskih sporazumov. Ti dodatni stroški so se izračunali na podlagi povprečnih ocenjenih dodatnih pravic do emisij, ki jih bo treba kupiti v obdobju uporabe ukrepov (2022–2026). Pravice do emisij, ki so bile uporabljene pri izračunu, niso vključevale brezplačnih pravic in so bile prilagojene, da bi se zagotovo nanašale izključno na izdelek v preiskavi. Stroški pravic do emisij so bili ekstrapolirani, da bi se upoštevala pričakovana nihanja cen v času trajanja ukrepov. Vir za te napovedane cene pravic do emisij je odlomek iz Bloomberg New Energy Finance z dne 23. junija 2022. Povprečna napovedana cena za pravice do emisij (vključno z Bloomberg New Energy Finance) za to obdobje znaša 91,8 EUR na tono proizvedenega CO2.

(382)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička iz uvodne izjave 378 uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(383)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Indoneziji določila stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot delež tehtanega povprečja uvozne vrednosti CIF.

(384)

Ob upoštevanju popravkov PSA-stroškov družbe WETBV, kot je navedeno v uvodnih izjavah 161 in 162, je Komisija ustrezno popravila tudi izračun konstruirane cene CIF.

(385)

Za druge sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec, je Komisija uporabila tehtane povprečne stopnje dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(386)

Družba Wilmar je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdila, da se njena stopnja škode ne bi smela prilagoditi za PSA-stroške in dobiček v zvezi s prodajo prek družbe WETBV, ker je bila ta primerjava izvedena na drugačni ravni trgovanja s cenami Unije.

(387)

Vendar je Komisija opozorila, da je neškodljiva cena za podobni izdelek industrije Unije vključevala samo proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije in ni vključevala nobenih PSA-stroškov prodaje povezanih prodajnih subjektov, saj je vzorčeni proizvajalec Unije vse prodajal neposredno potrošnikom (glej uvodno izjavo 209). Komisija je zato menila, da ni trgovinskega neravnovesja. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(388)

Pritožnik je v pritožbi predložil zadostne dokaze, da v zvezi z zadevnim izdelkom v Indoneziji obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Glede na dokaze v pritožbi za surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc, ki predstavljata 70 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka, veljajo izvozni davek, izvozna dajatev in določanje najvišjih domačih cen v Indoneziji.

(389)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je treba oceniti, ali v zvezi z izdelkom v preiskavi obstaja izkrivljanje v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe, zaradi česar dajatev, nižja od stopnje dampinga, ne bi zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz izdelka v preiskavi, in sicer le v zvezi z izvoznikom Musim Mas, saj je bila stopnja dampinga za družbo Wilmar nižja od stopnje škode.

(390)

Komisija je najprej opredelila glavne surovine, ki jih skupina Musim Mas uporablja pri proizvodnji zadevnega izdelka. Kot glavne surovine so se upoštevale tiste surovine, ki predvidoma predstavljajo vsaj 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Komisija je ugotovila, da skupina Musim Mas za proizvodnjo zadevnega izdelka uporablja surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc. Surovo palmovo olje je predstavljalo več kot 30 % skupnih proizvodnih stroškov, surovo olje iz palmovih jedrc pa več kot 40 %.

(391)

Komisija je nato proučila, ali je bila cena katere od glavnih surovin, uporabljenih v proizvodnji zadevnega izdelka, izkrivljena na podlagi enega od ukrepov iz člena 7(2a) osnovne uredbe: shem dvojnih cen, izvoznih dajatev, dodatnih izvoznih dajatev, izvoznih kvot, prepovedi izvoza, davka na izvoz, zahtev za izdajo dovoljenj, najnižje izvozne cene, znižanja ali odprave vračila davka na dodano vrednost (DDV), omejitve točk carinjenja za izvoznike, seznama kvalificiranih izvoznikov, obveznosti domačega trga, rudarskih pravic za lastno uporabo. V ta namen se je Komisija oprla na ustrezno indonezijsko zakonodajo.

(392)

Preiskava je pokazala, da za surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc veljata izvozni davek in izvozna dajatev. Izvozni davek je sestavljen iz progresivne carinske tarife za surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc (Odlok št. 166/PMK.010/2020 (44)). Poleg tega obstaja tudi progresivna izvozna dajatev za surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc (Odlok št. 57/PMK.05/2020 (45), kakor je bil spremenjen z Odlokom št. 76/PMN.05/2021 (46)).

(393)

Komisija je ugotovila, da je imela skupina Musim Mas koristi od izvoznega davka in izvozne dajatve.

(394)

Komisija je domačo ceno surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc primerjala z mednarodno referenčno ceno.

(395)

V zvezi z domačo ceno surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc je preiskava pokazala, da družba v državni lasti Kharisma Pemasaran Bersama Nusantara (KPBN) organizira dnevne razpise (47), na katerih družbe v državni lasti PTPN prodajajo surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc. Za surovo palmovo olje se izvede en razpis na dan, za surovo olje iz palmovih jedrc pa en tedenski razpis, pri čemer je za surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc le ena standardna kakovost ter zato le ena dnevna cena za surovo palmovo olje oziroma samo ena tedenska cena za surovo olje iz palmovih jedrc. Določena je cena FOB Dumai ali Belawan (dve pomembni morski pristanišči v Indoneziji). Družbe PTPN določijo ceno, druge družbe pa jo sprejmejo ali pa počakajo do naslednjega dne. Tudi v pogodbah med zasebnimi družbami se uporablja cena, ki jo določijo družbe PTPN. Razpisna cena je javna in jo poznajo vsi gospodarski subjekti na trgu. Preiskava je pokazala tudi, da tudi pogodbe med povezanimi strankami temeljijo na ceni, ki jo določijo družbe PTPN. Zato vsi kupci v Indoneziji kupujejo surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc po dnevni ceni, ki jo določijo družbe PTPN. Poleg tega je preiskava pokazala, da so bile majhne razlike med ceno v okviru razpisa in dejansko nabavno ceno vzorčenih izvoznikov predvsem posledica stroškov prevoza. Zato je Komisija za domačo ceno surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc uporabila dnevne razpisne cene, ki so jih v obdobju preiskave določile družbe PTPN in jih je predložil eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(396)

V zvezi z mednarodno referenčno ceno za surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc je Komisija uporabila več referenčnih cen: (1) indonezijske izvozne cene FOB iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas (48) (v nadaljnjem besedilu: GTA), (2) malezijske domače cene (49), (3) malezijske izvozne cene FOB iz podatkovne zbirke GTA in (4) promptne cene CIF Rotterdam (50) (51).

(397)

Primerjava je pokazala, da je bila domača indonezijska cena surovega palmovega olja za 20 % nižja od indonezijskih izvoznih cen FOB, za 23 % nižja od malezijskih domačih cen, za 29 % nižja od malezijskih izvoznih cen FOB in za 24 % nižja od promptnih cen CIF Rotterdam (prilagojenih na raven FOB).

(398)

Pokazala je tudi, da je bila indonezijska domača cena surovega olja iz palmovih jedrc za 18 % nižja od indonezijske izvozne cene, za 19 % nižja od malezijske domače cene, za 6 % nižja od malezijske izvozne cene in za 22 % nižja od promptnih cen CIF Rotterdam (prilagojenih na raven FOB).

(399)

Nazadnje je Komisija preverila, ali surovo palmovo olje oziroma surovo olje iz palmovih jedrc posamezno predstavljata vsaj 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Za ta izračun je bila uporabljena neizkrivljena cena surovine, kot je bila določena ob izvozu iz Indonezije in pridobljena iz podatkovne zbirke GTA. Komisija je ugotovila, da je za skupino Musim Mas surovo palmovo olje predstavljalo več kot 40 %, surovo olje iz palmovih jedrc pa več kot 50 % celotnih stroškov proizvodnje.

(400)

Komisija je zato ugotovila, da so bile cene surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc izkrivljene ter znatno nižje v primerjavi s cenami na reprezentativnih mednarodnih trgih v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(401)

Komisija je v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe proučila, ali bi lahko jasno sklenila, da je v interesu Unije, da se znesek dokončnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe določi le za skupino Musim Mas. Protidampinška dajatev za družbo Wilmar bi bila vsekakor določena na ravni stopnje dampinga, saj je bilo nelojalno nižanje ciljnih cen določeno na višji ravni. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh ustreznih informacij za to preiskavo, vključno z informacijami o prostih zmogljivostih v državi izvoznici, konkurenci na področju surovin in učinku na dobavne verige za družbe Unije.

(402)

Indonezijska vlada je trdila, da je v obdobju preiskave skupna proizvodna zmogljivost izdelka v preiskavi v Indoneziji znašala približno 3 600 000 ton, dejanska proizvodnja pa približno 2 600 000 ton. Navedla je, da obe oceni temeljita na poročilu indonezijskega združenja proizvajalcev oleokemikalij (APOLIN).

(403)

Komisija opozarja, da je indonezijska vlada prvotne ocene zaradi varovanja zaupnosti spremenila za do +/– 30 % in da je posledična ocena 1 000 000 ton neizkoriščene zmogljivosti bistveno nižja od njene dejanske vrednosti. Podobno je ocena 72-odstotne izkoriščenosti zmogljivosti znatno višja od dejanske vrednosti. Komisija nadalje opozarja, da je neizkoriščena zmogljivost v Indoneziji tudi na podlagi ocene 1 000 000 ton večja od celotne proizvodnje Unije, ki je v obdobju preiskave znašala približno 872 000 ton, in bi jo zato lahko nadomestila. Poleg tega je štirikrat večja od obsega uvoza iz Indonezije, ki je znašal približno 228 000 ton.

(404)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da imajo indonezijski proizvajalci znatne neizkoriščene zmogljivosti in da bi te, če bi bile uporabljene, lahko povečale svetovno ponudbo izdelka v preiskavi, povzročile padec cen in posledično ogrozile učinkovitost ukrepa, če ne bi bil določen na ravni dampinga.

(405)

Glavna surovina za proizvodnjo izdelka v preiskavi je bodisi loj bodisi rastlinsko olje, na primer surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc.

(406)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 397 in 398, so bile cene surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc v Indoneziji znatno nižje od zadevnih cen na reprezentativnih mednarodnih trgih. To pomeni nepošteno prednost za proizvajalce izvoznike v Indoneziji v primerjavi z industrijo Unije. Komisija je zato sklenila, da sta bila surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc sicer na voljo industriji Unije, vendar zaradi izkrivljanj po višji ceni kot za proizvajalce v Indoneziji. Industrija Unije je zato v slabšem položaju v primerjavi z indonezijskimi proizvajalci izvozniki.

(407)

Kot je prikazano v preglednici 4, je imela industrija Unije v obdobju preiskave neizkoriščeno zmogljivost v višini skoraj 250 000 ton. Ta neizkoriščena zmogljivost je bila večja od obsega uvoza iz Indonezije v istem obdobju. Iz tega sledi, da lahko industrija Unije uvoz iz Indonezije nadomesti z lastno proizvodnjo in celo pokrije skoraj celotno povpraševanje Unije po izdelku v preiskavi.

(408)

Poleg tega je preiskava pokazala, da bi lahko uporabniki Unije izdelek v preiskavi pridobivali iz tretjih držav, kot je Malezija. Skupni obseg uvoza iz tretjih držav je v obravnavanem obdobju ostal stabilen, njegov tržni delež pa se je povečal za 6 %. Če dampinškega uvoza iz Indonezije ne bi bilo, bi se uvoz iz tretjih držav povečal, saj bi bile prodajne cene na trgu Unije privlačnejše.

(409)

Družba Wilmar je trdila, da to, da so proizvajalci Unije, kot je družba AAK, zahtevali izključitev nekaterih maščobnih kislin iz obsega izdelka v preiskavi, kaže, da so nekateri proizvajalci Unije (izdelkov nižje v proizvodni verigi) zelo potrebovali dostop do vseh virov uvoza.

(410)

Komisija opozarja, da zmožnost industrije Unije, da pokrije povpraševanje Unije, zadeva širok nabor maščobnih kislin. Zlasti v zvezi z zahtevki družbe AAK za izključitev, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 108 do 118, bi lahko potrebne vrste in količine maščobnih kislin po ponovni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev na trgu Unije proizvajali proizvajalci Unije ali pa bi se jih lahko nabavilo iz držav, ki niso Indonezija.

(411)

Zato bi imeli uporabniki dostop zadostnih količin do izdelka v preiskavi, tudi če bi se uvoz iz Indonezije zmanjšal. Zato se ne pričakujejo motnje v vrednostnih verigah uporabnikov Unije.

(412)

Več zainteresiranih strani je po dokončnem razkritju predložilo pripombe o učinku ukrepov na dobavne verige v Uniji.

(413)

Te pripombe so obravnavane v oddelku 7.9.2 te uredbe. Na podlagi teh pripomb in posledične analize je Komisija prepričana, da bodo morebitne težave z dobavo začasne in obvladljive glede na druge razpoložljive vire dobave, kot je Malezija.

(414)

Komisija je po oceni vseh ustreznih informacij v tej preiskavi sklenila, da je v interesu Unije, da v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe določi znesek dokončnih dajatev v zvezi s skupino Musim Mas.

(415)

Glede na zgornjo analizo je Komisija sklenila, da je v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije, da se raven dokončnih dajatev določi na podlagi stopnje dampinga, ob upoštevanju dodatnih pomislekov iz oddelka 7.6 spodaj v povezavi s členom 21.

(416)

Skupina Musim Mas je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdila, da so bile politike indonezijske vlade glede surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc preiskovane v vzporedni protisubvencijski preiskavi iz uvodne izjave 3, zato bi uporaba člena 7(2a) osnovne uredbe v sedanji protidampinški preiskavi in protisubvencijskih dajatev za iste politike pomenila uporabo dvojnih pravnih sredstev za isti sklop politik indonezijske vlade.

(417)

Komisija bo vprašanje morebitnih dvojnih pravnih sredstev obravnavala v okviru protisubvencijske preiskave.

(418)

Komisija je po oceni interesa Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu v skladu s členom 21 osnovne uredbe jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in drugih zadevnih gospodarskih subjektov. V tej preiskavi ni sodeloval noben nepovezan uvoznik.

(419)

Komisija je znanim zainteresiranim stranem poslala vprašalnike. Izpolnjene vprašalnike je prejela od štirih uporabnikov, ki pripadajo dvema skupinama družb, in sicer skupini Greven in skupini Schill + Seilacher.

(420)

V Uniji maščobne kisline proizvaja 15 družb, ki zaposlujejo približno 900 ljudi. Proizvajalci so močno razpršeni po vsej Uniji. V preiskavi je sodelovala vzorčena industrija Unije, ki predstavlja več kot 60 % celotne proizvodnje.

(421)

Po umiku pritožbe iz oddelka 1.10 se je Komisija odločila, da nadaljuje preiskavo ter izvede analizo škode in vzročne zveze v zvezi s celotno industrijo Unije, ne glede na podporo in/ali sodelovanje posameznih proizvajalcev Unije, kot je podrobneje pojasnjeno v uvodnih izjavah 64, 66, 68 in 69. Analiza iz oddelkov 4 in 5 te uredbe je potrdila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz zadevnega izdelka s strani indonezijskih proizvajalcev izvoznikov. Komisija je nadalje opozorila, da ima pri odločanju o nadaljevanju ali zaključku postopka po umiku široko polje proste presoje.

(422)

Pritožnik je v dopisu o umiku pritožbe navedel, da je bil razlog za umik „vpliv zainteresiranih strani“ (52). To potrjuje, da pritožnik ni izpodbijal analize in sklepa o obstoju znatne škode, ki jo je povzročil dampinški indonezijski uvoz, ampak da je bil edini razlog za umik vpliv zainteresiranih strani. Razlog, povezan z vplivom zainteresiranih strani na pritožnika, ne bi podpiral ugotovitve, da bi bilo v interesu Unije, da se postopek zaključi zgolj zaradi tega razloga, ko je Komisija že ugotovila obstoj znatnega škodljivega dampinga. V zvezi s tem je Komisija nadalje opozorila, da je bila pritožba umaknjena v zelo pozni fazi postopka, ko so bile stranem v celoti razkrite ugotovitve, ki so dokazovale obstoj znatne škode, ki jo je industrija Unije utrpela zaradi dampinškega indonezijskega uvoza. Pripombe, ki so jih strani prejele po razkritju, niso spremenile tega sklepa, s čimer so podprle stališče, da v nobenem primeru ne bi bilo v interesu Unije, da se postopek zaključi brez uvedbe ukrepov, tudi če bi pritožnik umaknil pritožbo.

(423)

Glede na ugotovitev znatne škode industriji Unije, opisane v uvodnih izjavah 255 do 259, bi uvedba ukrepov industriji Unije omogočila izboljšanje dobičkonosnosti na trajnostno raven, povečanje naložb in s tem ohranitev konkurenčnega položaja na njenem osrednjem trgu. Industrija Unije bi lahko poleg tega s povečanjem obsega prodaje na trgu Unije ponovno pridobila izgubljeni tržni delež.

(424)

Odsotnost ukrepov bi verjetno imela nadaljnje znatne negativne učinke na industrijo Unije v smislu manjšega obsega prodaje in proizvodnje, pri čemer bi nadaljnje zniževanje cen povzročilo nadaljnje finančno poslabšanje njenega gospodarskega položaja v smislu dobičkonosnosti in naložb, kar bi ogrozilo njeno prihodnost in zaposlovanje.

(425)

Skupina Musim Mas je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdila, da industrija Unije, ki uporablja loj kot surovino, ne bi imela koristi od ukrepov in da bi imeli končno korist malezijski proizvajalci izvozniki.

(426)

Vendar je bila ta pripomba ob upoštevanju pripomb Komisije glede loja kot nevzročnega dejavnika, višjih cen malezijskega uvoza v obravnavanem obdobju in sposobnosti industrije Unije, da poveča dobičkonosnost in naložbe ter tako v primeru sprejetja ukrepov poveča proizvodnjo in obseg prodaje, zavrnjena.

(427)

Zato je uvedba ukrepov za indonezijske maščobne kisline nedvomno v interesu industrije Unije.

(428)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 38, nepovezani uvozniki/trgovci niso sodelovali.

(429)

Zato Komisija ni imela informacij za natančno opredelitev vpliva, ki bi ga imela uvedba ukrepov na dejavnosti nepovezanih uvoznikov/trgovcev. Nesodelovanje kaže, da uvozniki menijo, da uvedba protidampinških ukrepov ne bi bistveno vplivala na njihovo poslovanje. Čeprav se lahko najprej opazi zmanjšanje uvoza in nadaljnje prodaje blaga, na katero vplivajo ukrepi, bi se lahko vsak tak negativen učinek na prihodke od prodaje sčasoma nadomestil s povečano nadaljnjo prodajo izdelkov, kupljenih iz drugih virov, na primer iz Malezije.

(430)

Zato je Komisija sklenila, da vpliv ukrepov ne bi bil nesorazmeren za uvoznike/trgovce.

(431)

Izdelek v preiskavi kupuje več industrijskih panog na trgu Unije za proizvodnjo izdelkov, kot so hrana, krma, farmacevtski izdelki, kozmetika (izdelki za dnevno higieno in luksuzni lepotni izdelki), čistila za dom in izdelki za osebno nego ter industrijski detergenti.

(432)

V preiskavi so sodelovali in predložili izpolnjene vprašalnike za uporabnike štirje uporabniki iz dveh skupin družb, ki predstavljajo približno 4–7 % celotne potrošnje Unije.

(433)

Ena skupina je maščobne kisline uporabljala za proizvodnjo kovinskih in alkalnih mil ter estrov, ki se uporabljajo kot aditivi v industriji plastike, maziv in tekstila. Druga skupina proizvaja kemikalije za tehnični tekstil, kemikalije za usnje, kozmetiko in fine kemikalije.

(434)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so ti uporabniki v obdobju preiskave skupaj kupili [6–9] % celotnega uvoza iz Indonezije, [4–7] % celotne prodaje industrije Unije in [2–4] % celotnega uvoza iz drugih držav. Komisija je zato imela omejene informacije za oceno splošnega vpliva uvedbe protidampinških ukrepov na dejavnosti uporabnikov.

(435)

Na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki, so v obdobju preiskave približno [23–26] % svojih potreb po maščobnih kislinah pokrili z nakupom iz Indonezije, [68–72] % z nakupom od proizvajalcev Unije in [2–5] % z nakupom iz drugih virov. Medtem ko je ena skupina uporabnikov uvažala zanemarljive količine, je druga skupina v tem obdobju iz Indonezije uvozila količine, s katerimi je zadovoljila več kot četrtino svojih potreb po maščobnih kislinah.

(436)

Odvisno od uporabnika se je prodaja izdelkov, ki vsebujejo maščobne kisline, gibala med 29 % in več kot 95 % celotnih prihodkov od prodaje. Na splošno se je delež maščobnih kislin iz vseh držav porekla v skupnih proizvodnih stroških sodelujočih uporabnikov gibal med 6 % in 52 %.

(437)

Skupne stopnje dobičkonosnosti štirih uporabnikov so se gibale med eno- in dvomestnimi stopnjami dobička.

(438)

V zvezi z učinkom ukrepov na sodelujoče uporabnike in glede na omejeno zamenljivost izdelka je Komisija menila, da bi lahko uvedba ukrepov nekoliko vplivala na njihov dobiček. Glede na njihove stopnje dobička učinek ne bi bil nesorazmeren, saj bi se lahko vsaj del zvišanja cene prenesel na spodnji del dobavne verige.

(439)

Glede na nezadostno dobičkonosnost industrije Unije in znižanje cen na trgu se lahko upravičeno domneva, da se bodo cene po uvedbi ukrepov zvišale. Kljub temu bi bilo treba vpliv, ki ga lahko imajo ukrepi na nekatere uporabnike, uravnotežiti s tveganjem ustavitve dejavnosti industrije Unije, saj trenutni položaj ni vzdržen. Če ukrepi ne bodo uvedeni, bodo viri oskrbe manj zanesljivi in stabilni, cene na trgu Unije pa se bodo neizogibno zvišale.

(440)

Družba P&G ni v celoti sodelovala v preiskavi, vendar je navedla, da nasprotuje uvedbi ukrepov. Menila je, da bi uvedba ukrepov ogrozila njen dostop do zanesljivega vira dobave maščobnih kislin. Trdila je, da bi imela uvedba protidampinških ukrepov dve ključni posledici. Prvič, ukrepi bi verjetno povzročili višje proizvodne stroške v industriji potrošniškega blaga, ti stroški pa bi se sčasoma prenesli na potrošnike. Drugič, uvedba ukrepov bi verjetno prekinila dobavne verige iz Indonezije v času, ko je bilo povpraševanje po maščobnih kislinah veliko, proizvajalci Unije pa so delovali s polno zmogljivostjo. Skupina Greven je trdila tudi, da povpraševanja po maščobnih kislinah na trgu Unije ni mogoče zadovoljiti brez uvoza maščobnih kislin iz Indonezije.

(441)

Komisija je opozorila, da družba P&G ni predložila izpolnjenega vprašalnika za uporabnike in ni zagotovila podrobnih informacij o svojih nakupih maščobnih kislin in njihovi stroškovni vrednosti v končnem blagu. Zato Komisija ni mogla oceniti vpliva uvedbe ukrepov na dejavnost družbe P&G.

(442)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da proizvodna zmogljivost industrije Unije zadostuje za zadovoljitev skoraj celotne potrošnje na trgu EU. Trenutno ima industrija Unije približno 20 % neizkoriščenih zmogljivosti in če se ponovno vzpostavijo pogoji poštene konkurence, bi lahko proizvajalci Unije povečali proizvodnjo, da bi zadostili povpraševanju v Uniji. Poleg tega obstaja neizkoriščena zmogljivost za proizvodnjo maščobnih kislin v Maleziji. Zato je Komisija sklenila, da uvedba protidampinških ukrepov ne bi mogla povzročiti pomanjkanja dobave maščobnih kislin na trgu Unije.

(443)

Po dokončnem razkritju so pripombe o interesih Unije poslali skupini Greven in Schill + Seilacher, družbe P&G, Unilever, Henkel, Quaker Houghton in Evonik, skupina NYCO, družbe Kapachim, Omya, Stéarinerie Dubois in Wilmar, skupina Musim Mas, družba Ecogreen in koalicija CUTFA. Številne od teh strani so bili uporabniki, ki niso v celoti sodelovali v preiskavi in niso predhodno predložili pripomb. Preiskava je tako po dokončnem razkritju pridobila širši razpon pripomb, čeprav informacije niso bile predložene v obliki izpolnjenega vprašalnika, kot je bilo zahtevano na začetku preiskave, in ni bilo mogoče preveriti resničnosti vseh pripomb.

(444)

Koalicija CUTFA je poudarila, da bi imeli ukrepi le omejen vpliv na uporabnike, saj bi se zvišanje stroškov lahko preneslo na njihove stranke. Tudi če se to ne bi zgodilo, je bil dobiček dovolj velik, da ga je bilo mogoče absorbirati, tako da učinek ukrepov ne bi bil nesorazmeren.

(445)

Širši razpon pripomb uporabnikov je pokazal, da je mogoče uporabnike razdeliti v dve glavni kategoriji.

(446)

Prva kategorija so velike mednarodne skupine, kot so P&G, Unilever, Henkel, Quaker Houghton in Evonik, ki proizvajajo veliko število končnih izdelkov, pri čemer izdelek v preiskavi uporabljajo kot ključno surovino predvsem v svojih čistilih za dom in izdelkih za pranje perila, kozmetiki in izdelkih za osebno nego. Vendar, kot je opisano zgoraj, zaradi pomanjkanja popolnega sodelovanja teh strani ni bilo mogoče določiti količine maščobnih kislin, uporabljene pri njihovi proizvodnji, ali pomena maščobnih kislin v proizvodnih stroških niti za najpomembnejše izdelke, pri katerih se uporabljajo maščobne kisline. Poleg tega so razpoložljivi podatki družb P&G, Unilever in Henkel iz javnih virov (53) pokazali, da sta se prihodek od prodaje in dobiček družb v zadnjih letih znatno povečala, zlasti v zvezi s čistili za dom, ki so največji trg za maščobne kisline.

(447)

Družba P&G je pojasnila, da ni predložila izpolnjenega vprašalnika, ker je tako kot drugi uporabniki maščobnih kislin razdrobljena po številnih proizvodnih obratih.

(448)

Vendar družba P&G ni izpolnila niti dela vprašalnika, ki se nanaša na nakupe maščobnih kislin prek njene centralne nabavne enote. Razdrobljenost industrije uporabnikov ne preprečuje, da bi vsaj nekateri od njih predložili izpolnjen vprašalnik. Poleg tega je iz javno dostopnih konsolidiranih letnih računovodskih izkazov družbe P&G tudi razvidno, da je s svojimi evropskimi dejavnostmi leta 2021 ustvarila zelo visoke prihodke od prodaje (16,7 milijarde USD (54)). Njena dobičkonosnost na svetovni ravni je bila 23-odstotna (55). Prihodki od prodaje družbe Henkel v zahodni in vzhodni Evropi so leta 2021 znašali 9,1 milijarde EUR, dobičkonosnost v teh regijah pa je bila 18,9-odstotna (56). Te informacije so podprle stališče Komisije, da predlagani ukrepi ne bodo nesorazmerno vplivali na velike kupce maščobnih kislin v največjih uporabniških panogah (čistila za dom, izdelki za pranje perila, kozmetika in izdelki za osebno nego).

(449)

Družba Henkel je navedla, da nesodelovanje uporabnikov ne pomeni, da ukrepi na ravneh, predlaganih v dokončnem razkritju, ne bodo imeli resnega vpliva na njihove dejavnosti.

(450)

Kot je navedeno v nadaljevanju, je Komisija glede na dodatne pripombe, ki jih je prejela kot odgovor na dokončno razkritje, vključno s pripombami novih zainteresiranih strani, pregledala svoje prvotne ugotovitve in sklepe v zvezi z vplivom na uporabnike.

(451)

Družbe Henkel, Kapachim, Omya in Wilmar so tudi poudarile, da bi bilo treba interes uporabnikov obravnavati v okviru nedavnega razvoja dogodkov pred razkritjem, kot so naraščajoče cene surovin in energije, inflacija in težave v dobavni verigi.

(452)

Komisija je opozorila, da gre pri teh težavah za razvoj dogodkov po obdobju preiskave. Ni bilo utemeljeno, kakšen vpliv bi ta razvoj dogodkov lahko imel na uporabniško industrijo. Na primer, ali so bili dodatni stroški preneseni na stranke in kakšen je bil vpliv na donosnost izdelkov, ki vsebujejo maščobne kisline. Vsekakor ni jasno, ali je bil takšen razvoj dogodkov trajne narave. Teh trditev zato ni bilo mogoče sprejeti.

(453)

Družba Unilever se je v svoji zaupni predložitvi osredotočila na določen izdelek, na katerega bi ukrepi vplivali, in trdila, da bi se cene znatno zvišale in da bi morda morala ta izdelek uvažati, kar bi posledično vplivalo na njeno proizvodnjo in zaposlovanje v Uniji. Trdila je tudi, da bi se posledično zvišale maloprodajne cene tega izdelka. Poleg tega je poudarila, da je velika večina prodaje tega izdelka predstavljala izvoz iz Unije.

(454)

Komisija teh trditev ni mogla preveriti, saj družba Unilever, tako kot večina uporabnikov, ni izpolnila vprašalnika za uporabnike. Komisija zato ni mogla ugotoviti, kako pomemben je ta izdelek pri dejavnostih družbe Unilever v Uniji v smislu dobičkonosnosti in prihodkov od prodaje. Prav tako ni mogla ugotoviti, kakšen pomen imajo maščobne kisline pri stroških družbe Unilever za ta izdelek ali druge izdelke. Prav tako ni mogla jasno oceniti, kakšen bi bil splošni vpliv dajatev na dobičkonosnost družbe Unilever na trgu Unije. Poleg tega javno dostopni konsolidirani letni računovodski izkazi družbe Unilever kažejo, da je s svojimi evropskimi dejavnostmi ustvarila prihodke od prodaje v višini 11,3 milijarde EUR (57), dobičkonosnost pa je znašala 1,8 milijarde EUR (58) oziroma več kot 16 %. Zato Komisija ni prejela nobenih informacij, ki bi dokazovale, da bi ukrepi za maščobne kisline iz Indonezije nesorazmerno vplivali na prodajo tega izdelka družbe Unilever ali na splošno na njene dejavnosti v Uniji. Trditev glede zvišanj cen za potrošnike in uvoza tega izdelka očitno ni bila utemeljena ob upoštevanju splošne dobičkonosnosti dejavnosti družbe v Uniji. Poleg tega je Komisija opozorila, da so družbi Unilever za ublažitev učinka ukrepov na voljo postopki oplemenitenja pod carinskim nadzorom.

(455)

Druga kategorija uporabnikov so bile praviloma manjše družbe in skupine, kot so tiste, ki so v celoti sodelovale v preiskavi (skupini Greven in Schill + Seilacher) in uporabljale maščobne kisline za proizvodnjo izdelkov nižje v proizvodni verigi, kot so estri, amini, maziva, mila itd.

(456)

Poleg tega so po dokončnem razkritju svoje pripombe predložile skupina NYCO, družbi Kapachim in Omya, povezani družbi družbe Ecogreen ter družba Stéarinerie Dubois. Na splošno so družbe v tej kategoriji kupovale manjše količine izdelka v preiskavi. Vendar ti uporabniki niso predložili izpolnjenih vprašalnikov, ki bi omogočili utemeljitev njihovih navedb. Nasprotno, informacije, ki so jih predložile v celoti sodelujoče družbe, so pokazale, da bi nanje ukrepi verjetno bolj vplivali, saj so maščobne kisline predstavljale večji delež njihovih skupnih stroškov, prodaja zadevnih izdelkov nižje v proizvodni verigi pa je imela omejeno dobičkonosnost. Poleg tega bi bil učinek ukrepov na vse uporabnike manjši, ker uporabniki niso prodajali izključno izdelkov, ki vsebujejo maščobne kisline. Poleg tega je bila večina kupljenih maščobnih kislin pridobljena od industrije Unije ali dobaviteljev iz tretjih držav. To pomeni, da bi se pričakovalo, da bo zvišanje cen za te nakupe nižje kot pri indonezijskih proizvajalcih izvoznikih. Poleg tega se končni izdelki, izdelani z uporabo maščobnih kislin, pogosto izvažajo iz Unije, kar pomeni, da bi lahko bili na voljo postopki oplemenitenja pod carinskim nadzorom za zmanjšanje učinka ukrepov.

(457)

Družba Ecogreen je trdila, da bi tehtane povprečne dajatve, ki se uporabljajo zanjo, škodile njenima dvema povezanima družbama v Uniji. Trdila je tudi, da je vsa njena prodaja v Unijo namenjena za lastne potrebe, zato ta izvoz ne bi mogel povzročiti škode industriji Unije.

(458)

Komisija je opozorila, da trditve družbe Ecogreen v zvezi s škodo ni bilo mogoče preveriti, saj njeni povezani družbi DHW in E&S nista izpolnili vprašalnika za uporabnike. V skladu s predložitvijo družbe Ecogreen ena od njenih odvisnih družb v Uniji kupuje nekatere vrste maščobnih kislin od industrije Unije. Zato ni mogoče izključiti, da obstaja konkurenca med izdelki družbe Ecogreen in izdelki industrije Unije vsaj v nekaterih segmentih trga, kot je navedeno v uvodni izjavi 108. Trditve v zvezi s povezanima družbama družbe Ecogreen in uporabo za lastne potrebe zato ni mogoče sprejeti.

(459)

Zato je Komisija na podlagi informacij v spisu sklenila, da predlagani ukrepi ne bodo nesorazmerno vplivali na uporabnike.

(460)

Skupina Greven, družbe Henkel, Unilever, Kapachim, Evonik, Ecogreen, Quaker Houghton in Omya, skupina NYCO, družba Stéarinerie Dubois, skupina Musim Mas in družba Wilmar so predložile trditve v zvezi z motnjami na trgu Unije in težavami z dobavo kot posledicami uvedbe ukrepov. Te zainteresirane strani so menile, da je predlagana raven ukrepov previsoka in bi nesorazmerno vplivala na interese panog Unije nižje v dobavni verigi. Te družbe so tudi trdile, da bi se uvoz iz Indonezije prenehal ali omejil do te mere, da bi prišlo do splošnega pomanjkanja na trgu Unije, kar bi povzročilo tudi zvišanje cen. Drugi uporabniki so predložili bolj specifične trditve v zvezi z nekaterimi vrstami maščobnih kislin, za katere so trdili, da jih industrija Unije ne more dobavljati v zadostnih količinah. Družbi AAK in Unilever ter skupina Greven so predložile elektronsko korespondenco s proizvajalci Unije, da bi podprle svojo trditev o težavah z dobavo na trgu, ki bi se zaradi ukrepov še povečale.

(461)

Družbe Unilever, Henkel in Ecogreen so trdile, da bi ukrepi vplivali na uvoz kratkoverižnih maščobnih kislin, kot so C8-C10, v Unijo. Skupina NYCO je trdila, da je kisline C8-C10 vse težje najti na trgu Unije, ker so proizvajalci povečali uporabo za lastne potrebe. Zaradi tega pomanjkanja so se cene od septembra 2021 močno zvišale. Poleg tega je skupina NYCO trdila, da bo pomanjkanje kratkoverižnih maščobnih kislin, kot so C8-C10, vplivalo na panoge, ki jih skupina NYCO oskrbuje s specialnimi mazivi, na primer letalsko in obrambno industrijo.

(462)

Družbi Kapachim in Evonik ter skupina NYCO so tudi trdile, da bi bile v slabšem položaju od proizvajalcev enakih izdelkov zunaj Unije. Druge družbe so trdile, da bodo morda morale preseliti proizvodnjo iz Unije.

(463)

Družba Stéarinerie Dubois je trdila, da bi omejena zamenljivost številnih vrst izdelkov, uvoženih iz Indonezije, močno vplivala na njeno dobičkonosnost, saj bi se zvišali njeni proizvodni stroški. Trdila je tudi, da proizvajalci Unije, navedeni v pritožbi, ne proizvajajo nujno enakih maščobnih kislin vrste, ki jo zahteva, v zadostnih količinah. Poudarila je tudi, da pri dveh vrstah maščobnih kislin, ki ju je uporabljala v svoji proizvodnji, noben proizvajalec Unije ni mogel doseči specifikacij družbe glede barve, ki je bila pomemben dejavnik za njihove stranke v farmacevtski industriji. Ob tem je navedla, da zaradi neobstoja trga Unije za maščobne kisline, ki bi bile skladne z zakonodajo REACH ter zahtevami košer in halal, uvoz teh izdelkov ni povzročil škode industriji Unije.

(464)

Koalicija CUTFA je poudarila, da bo industrija Unije skupaj z uvozom iz Indonezije in tretjih držav v primeru uvedbe ukrepov zagotovila ustrezno oskrbo trga Unije. To stališče je bilo dopolnjeno z diagramom s stolpci, ki prikazuje glavne vire dobave. Koalicija CUTFA je tudi poudarila, da se uvoz iz Indonezije ne bi prenehal, temveč bi se nadaljeval pod enakimi pogoji.

(465)

Komisija je priznala, da je dobava maščobnih kislin različnim sektorjem uporabniške industrije Unije bistvenega pomena, saj maščobnih kislin ni mogoče ustrezno nadomestiti z drugimi izdelki. Zato je glede na prejete pripombe proučila vprašanje motenj na trgu in dobave.

(466)

Prvič, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 220, so bili podatki o neizkoriščeni zmogljivosti iz uvodne izjave 407 izračunani na podlagi trajnostne in ne teoretične zmogljivosti industrije Unije ob upoštevanju običajnega izpada, kot je vzdrževanje, in ob upoštevanju proizvodnje drugih izdelkov. To pomeni, da je bilo v Uniji v OP približno 250 000 ton neizkoriščene zmogljivosti. S preverjanjem izpolnjenih vprašalnikov industrije Unije je bil zagotovljen dosleden in natančen pristop k podatkom o zmogljivosti. Zmogljivosti so bile po potrebi zmanjšane, preverjeni podatki pa so bili razkriti vključenim družbam.

(467)

Drugič, jasno je bilo, da so bile naložbe v industrijo Unije v obravnavanem obdobju omejene. Naložbe vzorčenih družb so se nadaljevale, vendar so bile omejene na vzdrževanje obstoječih obratov in opreme, namesto da bi bile namenjene povečanju zmogljivosti in odpravljanju ozkih grl v proizvodnji. Uvedba ukrepov bi zmanjšala cenovni pritisk na industrijo in jim omogočila določitev cen na ravni, na kateri bi bila dobičkonosnost na razumnih ravneh. Zaradi boljših tržnih pogojev bi se lahko povečali proizvodnja in prodaja za oskrbo trga. Industrija bi lahko tudi pridobila kapital za povečanje zmogljivosti.

(468)

Težave z dobavo v obravnavanem obdobju, ki so razvidne iz elektronske korespondence, je mogoče pričakovati, če je industrija utrpela znatno škodo, ki je vplivala na njene prodajne cene, kar je povzročilo nizko dobičkonosnost in nezmožnost zbiranja kapitala za naložbe. Vendar pa bo uvedba ukrepov ustvarila boljše tržne pogoje za industrijo Unije, ki bo lahko povečala proizvodnjo ter količino in obseg maščobnih kislin, ki jih dobavlja na trg.

(469)

Tretjič, ni pričakovati, da bodo ukrepi, uvedeni s to uredbo, prepovedali uvoz iz Indonezije. Opozoriti je treba, da namen protidampinških ukrepov ni ustaviti uvoz, temveč ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu. Zato je Komisija zavrnila trditev, da bi prišlo do splošnega pomanjkanja na trgu Unije, kar bi povzročilo nesorazmerno zvišanje cen.

(470)

Komisija je ugotovila, da se trditev o močnem zvišanju cen C8-C10 nanaša na svetovni trg in ne le trg Unije. Zato se učinki protidampinških ukrepov na globalno konkurenčnost uporabnikov C8-C10 v Uniji ne bi razlikovali od učinkov na uporabnike drugih vrst maščobnih kislin. Poleg tega je Komisija opozorila, da se razvoj trga po koncu obdobja preiskave pri oceni običajno ne upošteva. V zvezi s stališčem skupine NYCO, ki se je nanašalo na letalsko in obrambno industrijo, te trditve o motnjah niso bile utemeljene, zato so bile zavrnjene.

(471)

Poleg tega je Komisija opozorila, da so izdelki indonezijske industrije in industrije Unije zelo zamenljivi. To, da nekateri proizvajalci Unije niso mogli dobaviti nekaterih vrst izdelkov v določenem času pod tržnimi pogoji, ki so veljali v obravnavanem obdobju, še ni pomenilo, da se bodo težave z dobavo nadaljevale po uvedbi ukrepov. Poleg tega je Komisija menila, da vpliv ukrepov na stroške in dobičkonosnost tega uporabnika ni bil utemeljen, saj ni izpolnil vprašalnika, zato ni mogla oceniti, kako pomembni so bili stroški maščobnih kislin za družbo kot odstotek skupnih stroškov ali prihodkov od prodaje. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(472)

Verjetni vplivi na konkurente zunaj Unije in tveganje selitve niso bili utemeljeni. Poleg tega so dejavniki, ki bi lahko ublažili vpliv dajatev na uporabnike, obravnavani v uvodni izjavi 455.

(473)

Družba Wilmar je trdila, da bi se stroški maščobnih kislin kot surovine na trgu Unije zvišali za približno 32,9 % (59).

(474)

Vendar pa so takšne ocene glede verjetnega zvišanja stroškov za uporabnike pretirane. Indonezijski uvoz je namreč predstavljal približno 20 % potrošnje, pri uporabnikih, ki jih oskrbuje industrija Unije ali uvoz iz drugih virov, pa bo zvišanje stroškov verjetno precej manjše. Poleg tega se bo uvoz iz tretjih držav, kot je Malezija, v času trajanja ukrepov neizogibno povečal zaradi boljših tržnih pogojev in manjšega indonezijskega cenovnega pritiska.

(475)

Družba Wilmar je tudi poudarila, da bi manjši uvoz rastlinskega olja, zlasti iz Ukrajine, omejil zmožnost industrije Unije za pridobivanje surovin.

(476)

Komisija je opozorila, da so te trditve posledica razvoja dogodkov po obdobju preiskave. Vendar pa ni utemeljila, kakšen vpliv bi ta razvoj dogodkov lahko imel na trg Unije in ali je bil tak razvoj dogodkov trajne narave, saj člen 6(1) osnovne uredbe določa, da se informacije, ki se nanašajo na obdobje po obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(477)

Komisija zato ni mogla sprejeti trditev, da bo prišlo do splošnega pomanjkanja dobave maščobnih kislin za uporabnike v Uniji. Kar zadeva težave z dobavo določenih izdelkov, bodo vse motnje na trgu verjetno začasne, medtem ko se bodo proizvajalci in njihove stranke prilagajali novim razmeram na trgu.

(478)

Ob upoštevanju pripomb zainteresiranih strani in na podlagi informacij iz spisa je jasno, da uvedba ukrepov ne bi imela velikega vpliva na sektorje, ki so največji porabniki maščobnih kislin (čistila za dom, kozmetika, izdelki za pranje perila in osebno nego, saj bi ti sektorji lahko absorbirali morebitno zvišanje stroškov, ki jih ne bi mogli prenesti na stranke.

(479)

Za preostale sektorje obstaja nekaj dokazov, da lahko pride do zvišanja stroškov, kar bo vplivalo na dobičkonosnost. Vendar sta se samo dve skupini odločili, da bosta v celoti sodelovali v preiskavi, da bi utemeljili svoje trditve.

(480)

Za vse uporabnike bo več vprašanj ublažilo vpliv morebitnega zvišanja stroškov, kot je oplemenitenje pod carinskim nadzorom za uvoz maščobnih kislin, ki se bodo uporabljale za proizvodnjo izvoženih izdelkov. Maščobne kisline se ne uporabljajo v vseh izdelkih, ki jih proizvajajo uporabniki. Poleg tega približno 80 % maščobnih kislin, porabljenih na trgu Unije, ni pridobljenih iz Indonezije, zato ukrepi nanje ne bodo neposredno vplivali.

(481)

Namen protidampinških ukrepov je zvišati uvozne cene Unije (plačane dajatve) za zadevno državo. Verjetno se bodo zvišale tudi uvozne cene iz tretjih držav in cene industrije Unije. Vendar mora industrija Unije, da bi lahko preživela, delovati na trgu Unije na pravičnejši podlagi kot indonezijski proizvajalci izvozniki. Trg Unije potrebuje čas, da se prilagodi novim razmeram, v tem obdobju pa lahko pride do nekaterih negativnih vplivov na posamezne udeležence na trgu in uporabniške sektorje. Kot je navedeno zgoraj, so proizvajalci Unije pričakovali večje naložbe za povečanje zmogljivosti. Nekatere od teh naložb bi družbam industrije Unije omogočile, da dobavljajo širši nabor maščobnih kislin ali povečajo proizvodnjo določenih izdelkov. To, da proizvajalec Unije v sedanjih razmerah nelojalne konkurence ni mogel oskrbovati trga z določenimi izdelki, še ne pomeni, da se proizvajalci Unije niso sposobni prilagoditi novim tržnim razmeram, ki so jih ustvarili ukrepi.

(482)

Komisija trdi, da je takšno zvišanje stroškov potrebno, da se industriji Unije omogoči pošteno konkuriranje s cenami, ki ne ogrožajo njene sposobnosti preživetja. Jasno je, da dobičkonosnost, kot je razvidna iz preglednice 10, ni vzdržna, in v interesu vseh uporabnikov je, da se proizvodnja širokega nabora maščobnih kislin v Uniji nadaljuje. Pričakovano zvišanje stroškov za uporabnike se ne šteje za nesorazmerno.

(483)

Zato je Komisija ob upoštevanju stališč vseh zainteresiranih strani, ki so se javile, ugotovila, da uvedba ukrepov ne bo nesorazmerno vplivala na uporabnike.

(484)

Dobavitelji surovin v Uniji so večinoma proizvajalci loja in rastlinskega olja. Čeprav ti dobavitelji surovin niso sodelovali v tej preiskavi, je jasno, da bi uvedba ukrepov dolgoročno koristila tudi dobaviteljem, saj industrija Unije porabi velike količine loja in rastlinskih olj, proizvedenih v Uniji.

(485)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni prepričljivih razlogov, ki bi dokazovali, da uvedba ukrepov za uvoz maščobnih kislin s poreklom iz Indonezije ni v interesu Unije.

(486)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(487)

V skladu z zgornjo oceno se dokončne protidampinške dajatve za družbo Wilmar določijo na ravni stopnje dampinga.

(488)

V zvezi s skupino Musim Mas je Komisija proučila, ali bi za odpravo škode zadostovala stopnja dajatve, nižja od stopnje dampinga. Ko je Komisija ugotovila izkrivljanja cen surovin v zvezi z zadevnim izdelkom v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe, in sicer v obliki izvoznih davkov in dajatev za surovo palmovo olje in surovo olje iz palmovih jedrc, je sklenila, da bi bilo v interesu Unije, kot je določeno v členu 7(2b) osnovne uredbe, da znesek dajatve določi na ravni stopnje dampinga, ker dajatev, ki je nižja od stopnje dampinga, ne bi zadostovala za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(489)

Dokončna dajatev za druge sodelujoče nevzorčene družbe v Indoneziji temelji na tehtani povprečni stopnji dampinga, kot je bila določena zgoraj za zadevni vzorčeni družbi.

(490)

Glede na visoko stopnjo sodelovanja (izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je predstavljal celoten uvoz v OP) je stopnja dajatve na ravni države temeljila na najvišji stopnji dampinga dveh vzorčenih sodelujočih izvoznikov.

(491)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carinske dajatve, naslednje:

(492)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje v zvezi s temi družbami, kot je bilo ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.