(1)

Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (3), s katero je bil vzpostavljen mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), je začela veljati 19. februarja 2021. Mehanizem državam članicam zagotavlja finančno podporo za izvajanje reform in naložb s pomočjo fiskalne spodbude, ki jo financira Unija. V skladu s prednostnimi nalogami evropskega semestra mehanizem prispeva h gospodarskemu in vključujočemu okrevanju ter izvajanju trajnostnih reform in naložb, ki spodbujajo rast, zlasti reform in naložb za promoviranje zelenega in digitalnega prehoda ter za povečanje odpornosti gospodarstev držav članic. Poleg tega prispeva h krepitvi javnih financ, spodbujanju rasti in ustvarjanja delovnih mest v srednje- in dolgoročnem obdobju, izboljševanju teritorialne kohezije v Uniji ter podpiranju nadaljnjega izvajanja evropskega stebra socialnih pravic. V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 je bil najvišji finančni prispevek na državo članico v okviru mehanizma posodobljen 30. junija 2022.

(2)

Komisija je 22. novembra 2022 sprejela letni pregled trajnostne rasti za leto 2023, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2023. Evropski svet je 23. marca 2023 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda trajnostne rasti za leto 2023 v zvezi s štirimi razsežnostmi konkurenčne trajnostnosti. Komisija je 22. novembra 2022 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2023, v katerem je Nizozemsko opredelila kot eno od držav članic, ki so jih morda prizadela neravnotežja ali za katere obstaja tveganje, da bi jih ta prizadela, ter bo zanje treba opraviti poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi mnenje o osnutku proračunskega načrta Nizozemske za leto 2023. Poleg tega je sprejela priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja in predlog skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2023, v katerem je analizirano izvajanje smernic za zaposlovanje in načel evropskega stebra socialnih pravic. Svet je priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja (4) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo o euroobmočju iz leta 2023) sprejel 16. maja 2023, 13. marca 2023 pa skupno poročilo o zaposlovanju.

(3)

Čeprav gospodarstva Unije izkazujejo izredno odpornost, geopolitične razmere še naprej negativno vplivajo nanje. Ob trdni podpori, ki jo Unija izkazuje Ukrajini, je ekonomsko- in socialnopolitična agenda Unije v kratkoročnem obdobju osredotočena na zmanjšanje negativnega učinka energetskih šokov na ranljiva gospodinjstva in podjetja, v srednjeročnem obdobju pa na nadaljnja prizadevanja za uresničitev zelenega in digitalnega prehoda, za podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, za zaščito makroekonomske stabilnosti ter za povečanje odpornosti. Močan poudarek je tudi na povečanju konkurenčnosti in produktivnosti Unije.

(4)

Komisija je 1. februarja 2023 izdala sporočilo z naslovom „Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo“ (v nadaljnjem besedilu: industrijski načrt v okviru zelenega dogovora). Cilj industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora je spodbuditi konkurenčnost neto ničelne industrije Unije in podpreti hiter prehod na podnebno nevtralnost. Načrt dopolnjuje tekoča prizadevanja v okviru evropskega zelenega dogovora in REPowerEU. Njegov cilj je tudi ustvariti bolj spodbudno okolje za povečanje proizvodne zmogljivosti Unije za neto ničelne tehnologije in izdelke, ki so potrebni za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev Unije, ter zagotoviti dostop do ustreznih kritičnih surovin, vključno z diverzifikacijo virov, primernim izkoriščanjem geoloških virov v državah članicah in čim večjim recikliranjem surovin. Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora temelji na štirih stebrih: predvidljivem in poenostavljenem regulativnem okolju, hitrejšem dostopu do financiranja, izboljšanju spretnosti ter odprti trgovini za odporne dobavne verige. Komisija je 16. marca 2023 objavila dodatno sporočilo z naslovom „Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030“, ki je sestavljeno na podlagi devetih dejavnikov, ki se medsebojno krepijo, in katerega cilj je oblikovati regulativni okvir, ki bo spodbujal rast. V njem so določene prednostne naloge politike, katerih cilj je dejavno zagotavljati strukturne izboljšave, dobro usmerjene naložbe in regulativne ukrepe za dolgoročno konkurenčnost Unije in njenih držav članic. Spodaj navedena priporočila pomagajo obravnavati te prednostne naloge.

(5)

Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik se tudi v letu 2023 razvija v skladu z izvajanjem mehanizma. Za izpolnjevanje prednostnih nalog politik v okviru evropskega semestra je še vedno bistveno, da se v celoti izvajajo načrti za okrevanje in odpornost, saj so v njih obravnavana vsa zadevna specifična priporočila za države, izdana v zadnjih letih, ali znaten del teh priporočil. Specifična priporočila za države iz let 2019, 2020 in 2022 ostajajo enako relevantna tudi za načrte za okrevanje in odpornost, kot so bili dopolnjeni, posodobljeni ali spremenjeni v skladu s členi 14, 18 in 21 Uredbe (EU) 2021/241.

(6)

Cilj Uredbe (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: uredba REPowerEU), ki je bila sprejeta 27. februarja 2023, je čim prej postopno odpraviti odvisnost Unije od uvoza ruskih fosilnih goriv. To bo prispevalo k energetski varnosti in diverzifikaciji oskrbe Unije z energijo, hkrati pa povečalo uporabo energije iz obnovljivih virov, zmogljivosti za shranjevanje energije in energetsko učinkovitost. Uredba REPowerEU državam članicam omogoča, da v svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost vključijo novo poglavje REPowerEU za financiranje ključnih reform in naložb, ki bodo pomagale doseči cilje REPowerEU. Te reforme in naložbe bodo prispevale tudi h krepitvi konkurenčnosti neto ničelne industrije Unije, kot je opredeljena v industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora, ter obravnavale specifična priporočila za države v zvezi z energijo, izdana državam članicam v letu 2022 oziroma po potrebi v letu 2023. Uredba REPowerEU uvaja novo kategorijo nepovratne finančne podpore, ki je na voljo državam članicam za financiranje novih reform in naložb, povezanih z energijo, v okviru njihovih načrtov za okrevanje in odpornost.

(7)

Komisija je 8. marca 2023 sprejela sporočilo s smernicami za fiskalno politiko za leto 2024 (v nadaljnjem besedilu: sporočilo z dne 8. marca 2023). Njegov cilj je podpreti države članice pri pripravi programov stabilnosti in konvergenčnih programov ter s tem okrepiti usklajevanje politik. Komisija je v njem spomnila, da bo splošna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast deaktivirana konec leta 2023. Pozvala je, naj se v obdobju 2023–2024 vodijo fiskalne politike, ki bodo zagotavljale srednjeročno vzdržnost dolga in trajnostno povečanje potencialne rasti, države članice pa, naj v svojih programih stabilnosti in konvergenčnih programih za leto 2023 določijo, kako bodo njihovi fiskalni načrti zagotovili upoštevanje referenčne vrednosti v višini 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) iz Pogodbe ter na srednji rok verodostojno in nadaljnje zmanjševanje dolga ali ohranjanje preudarne ravni dolga Komisija je države članice tudi pozvala, naj postopno odpravijo nacionalne fiskalne ukrepe, uvedene za zaščito gospodinjstev in podjetij pred šokom zaradi cen energije, ter pri tem začnejo z najmanj ciljno usmerjenimi. Navedla je, da bi morale države članice podporne ukrepe, če bi jih bilo treba ob vnovičnih pritiskih zaradi cen energije podaljšati, bolje ciljno usmeriti v ranljiva gospodinjstva in podjetja. Komisija je predlagala, da bi bila priporočila glede javnih financ kvantitativna in diferencirana. Nadalje bi bila skladno z njenim predlogom v sporočilu z dne 9. novembra 2022 o usmeritvah za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU priporočila glede javnih financ oblikovana na podlagi neto primarnih odhodkov. Priporočila je, naj vse države članice še naprej ščitijo nacionalno financirane naložbe in zagotavljajo učinkovito uporabo mehanizma in drugih sredstev Unije, zlasti v luči zelenega in digitalnega prehoda ter ciljev glede odpornosti. Komisija je navedla, da bo Svetu predlagala, naj spomladi 2024 na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 in v skladu z obstoječimi pravnimi določbami začne postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temeljijo na primanjkljaju.

(8)

Komisija je 26. aprila 2023 predstavila zakonodajne predloge za izvedbo celovite reforme pravil Unije o ekonomskem upravljanju. Osrednji cilj predlogov je z reformami in naložbami okrepiti vzdržnost javnega dolga in spodbujati trajnostno in vključujočo rast v vseh državah članicah. Komisija se v svojih predlogih zavzema za izboljšanje nacionalne odgovornosti, poenostavitev okvira in premik k večji srednjeročni osredotočenosti, v povezavi z učinkovitim in skladnejšim izvrševanjem. V skladu s sklepi Sveta z dne 14. marca 2023 o usmeritvah za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU je cilj zakonodajno delo zaključiti še v letu 2023.

(9)

Nizozemska je 8. julija 2022 v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Komisija je na podlagi člena 19 Uredbe (EU) 2021/241 ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost ob upoštevanju smernic za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi. Svet je 4. oktobra 2022 sprejel Izvedbeni sklep o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Nizozemsko (6). Izplačilo obrokov je pogojeno s sprejetjem sklepa Komisije v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2021/241, v katerem je navedeno, da je Nizozemska zadovoljivo izpolnila ustrezne mejnike in cilje, določene v Izvedbenem sklepu Sveta. Zadovoljiva izpolnitev temelji na predpostavki, da doseženi prehodni mejniki in cilji niso bili izničeni.

(10)

Nizozemska je 28. aprila 2023 predložila nacionalni reformni program za leto 2023 in program stabilnosti za leto 2023 v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1466/97. Programa sta bila ocenjena skupaj, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241 nacionalni reformni program za leto 2023 odraža tudi polletno poročanje Nizozemske o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost.

(11)

Komisija je 24. maja 2023 objavila poročilo o državi za Nizozemsko za leto 2023. V njem je ocenila napredek Nizozemske pri izvajanju zadevnih specifičnih priporočil za državo, ki jih je Svet sprejel med letoma 2019 in 2022, ter izvajanje načrta za okrevanje in odpornost na Nizozemskem. Na podlagi te analize so bile v poročilu o državi opredeljene vrzeli v zvezi z izzivi, ki jih načrt za okrevanje in odpornost ne obravnava ali jih obravnava le delno, pa tudi novi in nastajajoči izzivi. V njem je bil ocenjen tudi napredek Nizozemske pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in pri doseganju krovnih ciljev Unije glede zaposlovanja, spretnosti ter zmanjševanja revščine, pa tudi napredek pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov.

(12)

Komisija je za Nizozemsko opravila poglobljeni pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 in rezultate objavila 24. maja 2023. Ugotovila je, da na Nizozemskem obstajajo makroekonomska neravnotežja. Kljub določenim znakom izboljšanja še vedno obstajajo ranljivosti, povezane z visokim zasebnim dolgom in velikim presežkom na tekočem računu, ki imata čezmejni pomen. Presežek na tekočem računu (kljub nedavnim revizijam podatkov) in zasebni dolg sta velika po mednarodnih standardih in presegata temelje gospodarstva. Velik presežek na tekočem računu se je v letu 2022 zmanjšal zaradi poslabšanja pogojev menjave ob povečanju tekočega računa v stalnih cenah in zaradi povečanja primanjkljaja primarnih dohodkov. Ob izboljšanju pogojev menjave naj bi se presežek v letu 2023 izrazito povečal in se v letu 2024 ustalil. Dosežen je bil omejen napredek na področju politike, vendar je treba storiti več za zmanjšanje ovir za naložbe. Zadolženost nefinančnih družb in gospodinjstev ostaja visoka, pri čemer je slednje bolj zaskrbljujoče, saj so gospodinjstva ranljiva za šoke, ta tveganja pa še poslabšuje visoka in naraščajoča precenjenost stanovanjskih nepremičnin. V prihodnje se pričakuje, da se bo dolg še naprej zmerno zmanjševal. Kljub zmernemu padcu cen stanovanj je pritisk na trg stanovanjskih nepremičnin še vedno prisoten, zlasti ker je gradnja novih stanovanj še vedno precej pod vladnimi cilji. Hkrati se lastništvo stanovanj, ki se financira z dolgom, še naprej subvencionira z ugodnim obdavčenjem, medtem ko lahko politike v zvezi s trgom zasebnih najemnih stanovanj ogrozijo njegov razvoj.

(13)

Glede na podatke, ki jih je potrdil Eurostat, se je proračunski saldo sektorja država na Nizozemskem zmanjšal s primanjkljaja v višini 2,4 % BDP v letu 2021 na uravnotežen proračun v letu 2022, dolg sektorja država pa se je zmanjšal z 52,5 % BDP konec leta 2021 na 51,0 % konec leta 2022.

(14)

Na saldo sektorja država so vplivali ukrepi, sprejeti za ublažitev gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energije. Leta 2022 so taki ukrepi fiskalne politike, ki zmanjšujejo prihodke, vključevali znižanje DDV na energijo ter nižjo trošarino za bencin in dizelsko gorivo, medtem ko so taki ukrepi fiskalne politike, ki povečujejo odhodke, vključevali nadomestilo za račune za energijo novembra in decembra ter podporo za gospodinjstva z nizkimi dohodki, a visokimi računi za energijo. Stroški navedenih ukrepov so bili delno izravnani z novimi davki na nepričakovane dobičke proizvajalcev in dobaviteljev energije, in sicer s solidarnostnim prispevkom v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2022/1854 (7) v višini 33 %. Komisija ocenjuje neto proračunske stroške navedenih ukrepov v letu 2022 na 0,6 % BDP. Na saldo sektorja država so vplivali tudi proračunski stroški zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine, ki so v letu 2022 ocenjeni na 0,1 % BDP. Hkrati so se ocenjeni stroški začasnih nujnih ukrepov v zvezi s krizo zaradi COVID-19 zmanjšali z 1,8 % v letu 2021 na 0,3 % BDP v letu 2022.

(15)

Svet je 18. junija 2021 Nizozemski (8) priporočil, naj si v letu 2022 prizadeva za spodbujevalno fiskalno naravnanost, vključno s spodbudo, ki jo zagotavlja mehanizem, in ohrani nacionalno financirane naložbe.

(16)

Po ocenah Komisije je bila fiskalna naravnanost (9) v letu 2022 spodbujevalna in je znašala ‒ 0,5 % BDP, kot je priporočil Svet. Kot je priporočil Svet, je Nizozemska še naprej podpirala okrevanje z naložbami, financiranimi iz mehanizma. Odhodki, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma in drugimi sredstvi Unije, so v letu 2022 znašali 0,2 % BDP (v letu 2021 pa 0,2 % BDP). Restriktiven učinek nacionalno financiranih naložb na fiskalno naravnanost je znašal 0,1 odstotne točke (10). Nizozemska zato ni ohranila nacionalno financiranih naložb, kot je priporočeno v priporočilu Sveta. Hkrati je ekspanziven učinek rasti nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) na fiskalno naravnanost znašal 0,4 odstotne točke. Nizozemska je zato zadostno nadzorovala rast nacionalno financiranih tekočih odhodkov.

(17)

Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu stabilnosti za leto 2023, je v skladu s spomladansko napovedjo Komisije 2023 za leto 2023 in pozneje. Vlada napoveduje, da bo realni BDP v letu 2023 zrasel za 1,6 %, v letu 2024 pa za 1,4 %. Za primerjavo: spomladanska napoved Komisije 2023 predvideva nekoliko višjo realno rast BDP v višini 1,8 % v letu 2023 in nekoliko nižjo rast v višini 1,2 % v letu 2024. To je predvsem posledica majhnih razlik v obetih glede domačega povpraševanja v obeh letih.

(18)

Vlada v programu stabilnosti za leto 2023 pričakuje, da se bo delež primanjkljaja sektorja država v letu 2023 povečal na 3,0 % BDP. Povečanje v letu 2023 odraža predvsem stroške energetskega svežnja, naraščajoče odhodke za obresti in načrte o dodatni porabi, povezane z družbenimi izzivi, kot so zeleni prehod, izobraževanje in ponudba stanovanj. Glede na program stabilnosti za leto 2023 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP zmanjšal z 49,3 % konec leta 2022 na 48,4 % konec leta 2023. V spomladanski napovedi Komisije 2023 je za leto 2023 predviden javnofinančni primanjkljaj v višini 2,1 % BDP. To je nižje od primanjkljaja, napovedanega v programu stabilnosti za leto 2023, predvsem zaradi dejstva, da so se podatki o rezultatih javnofinančnega salda za leto 2022 izkazali kot boljši, kot je bilo predvideno v programu stabilnosti za leto 2023. Spomladanska napoved Komisije 2023 predvideva večji dolg sektorja država kot odstotek BDP, in sicer v višini 49,3 % BDP konec leta 2023. Razlika je posledica dejstva, da so se podatki o rezultatih za leto 2022 zaradi visoke prilagoditve stanj in tokov v letu 2022 izkazali za višje, kot je bilo predvideno v programu stabilnosti za leto 2023.

(19)

Pričakuje se, da bodo na saldo sektorja država v letu 2023 še naprej vplivali fiskalni ukrepi, sprejeti za ublažitev gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energije. Ti vključujejo ukrepe, ki so bili podaljšani od leta 2022, zlasti znižanje trošarine za bencin in dizelsko gorivo ter podpora gospodinjstvom z nizkimi dohodki, pa tudi nove ukrepe, kot sta cenovna kapica za električno energijo in plin ter shema podpore za energetsko intenzivna MSP. Glede na spomladansko napoved Komisije 2023 naj bi neto proračunski stroški podpornih ukrepov v letu 2023 znašali 1,1 % BDP (11). Zdi se, da večina ukrepov v letu 2023 ni usmerjena v najranljivejša gospodinjstva ali podjetja in ne ohranja cenovnega signala za zmanjšanje povpraševanja po energiji in povečanje energetske učinkovitosti. Zato je znesek ciljno usmerjenih podpornih ukrepov, ki ga je treba upoštevati pri oceni skladnosti s Priporočilom Sveta z dne 12. julija 2022 (12), v spomladanski napovedi Komisije 2023 ocenjen na 0,5 % BDP v letu 2023 (v primerjavi z 0,1 % BDP v letu 2022). Proračunski stroški začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine naj bi v primerjavi z letom 2022 ostali stabilni.

(20)

V svojem priporočilu je Svet 12. julija 2022 Nizozemski priporočil, naj sprejme ukrepe za zagotovitev, da bo v letu 2023 rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov v skladu s splošno nevtralno naravnanostjo politike (13), ob upoštevanju nadaljnje začasne in ciljno usmerjene podpore gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za povišanja cen energije, ter ljudem, ki bežijo iz Ukrajine. Nizozemska bi morala biti pripravljena prilagoditi trenutno porabo spreminjajočim se razmeram. Nizozemski je bilo priporočeno tudi, naj razširi javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, ob upoštevanju pobude REPowerEU, med drugim tudi z uporabo mehanizma in drugih sredstev Unije.

(21)

V letu 2023 naj bi bila fiskalna naravnanost glede na spomladansko napoved Komisije 2023 ekspanzivna (‒ 1,1 % BDP) ob visoki inflaciji. To sledi ekspanzivni fiskalni naravnanosti v letu 2022 (‒ 0,5 % BDP). Rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov) naj bi imela v letu 2023 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,9 % BDP. V to je vključeno zvišanje stroškov ciljno usmerjenih podpornih ukrepov za gospodinjstva in podjetja, ki so najbolj ranljiva za povišanje cen energije, za 0,4 % BDP. Ekspanzivni učinek nacionalno financiranih neto tekočih primarnih odhodkov je torej le delno posledica ciljne podpore gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za povišanje cen energije, ter ljudem, ki bežijo iz Ukrajine. Ekspanzivna rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov) je tudi posledica energetskih ukrepov, ki niso ciljno usmerjeni, trajnega povišanja plač v javnem sektorju in socialnih prejemkov ter višje porabe za zdravstvo. Napovedana rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov torej ni v skladu s Priporočilom Sveta z dne 12. julija 2022. Odhodki, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma in drugimi sredstvi Unije, so v letu 2023 znašali 0,2 % BDP, nevtralen učinek nacionalno financiranih naložb na fiskalno naravnanost pa je znašal 0,0 odstotne točke. Zato Nizozemska načrtuje financiranje dodatnih naložb prek mehanizma in drugih sredstev Unije, ohranile pa naj bi se nacionalno financirane naložbe (14). Nizozemska načrtuje financiranje javnih naložb za zeleni in digitalni prehod ter za energetsko varnost, kot so spodbujanje razvoja vetrnih elektrarn na morju in vlaganje vanj, spodbujanje uporabe vodika ter izboljšanje digitalne pismenosti učencev, ki se delno financirajo iz mehanizma in drugih sredstev Unije.

(22)

Glede na program stabilnosti za leto 2023 naj bi se primanjkljaj sektorja država v letu 2024 zmanjšal na 2,6 % BDP. Zmanjšanje v letu 2024 odraža predvsem postopno odpravo energetskih ukrepov. Glede na program stabilnosti za leto 2023 se pričakuje, da se bo dolg sektorja država kot odstotek BDP konec leta 2024 povečal na 48,7 %. Na podlagi ukrepov politike, znanih na presečni datum napovedi, spomladanska napoved Komisije 2023 v letu 2024 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 1,7 % BDP. To je nižje od primanjkljaja, napovedanega v programu stabilnosti za leto 2023, predvsem zaradi učinka osnove nižjega napovedanega deleža primanjkljaja v BDP v letu 2023. Spomladanska napoved Komisije 2023 predvideva podoben dolg sektorja država kot odstotek BDP, in sicer v višini 48,8 % BDP konec leta 2024.

(23)

V programu stabilnosti za leto 2023 je predvideno postopno opuščanje vseh energetskih podpornih ukrepov v letu 2024. Tudi Komisija predvideva popolno postopno odpravo energetskih podpornih ukrepov v letu 2024. To temelji na predpostavki, da se cene energije ne bodo ponovno povišale.

(24)

Uredba (ES) št. 1466/97 poziva k letnemu izboljšanju strukturnega proračunskega salda v smeri srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je referenčno merilo 0,5 % BDP (15). Ob upoštevanju pomislekov, povezanih z vzdržnostjo javnih financ, bi bilo po mnenju Komisije primerno, da bi se strukturni saldo za leto 2024 izboljšal za vsaj 0,3 % BDP. Za zagotovitev takega izboljšanja in v skladu z metodologijo Komisije rast neto nacionalno financiranih primarnih odhodkov (16) v letu 2024 ne bi smela preseči 3,5 %, kot je izraženo v tem priporočilu. Hkrati bi bilo treba postopoma odpraviti preostale energetske podporne ukrepe (ki jih Komisija trenutno ocenjuje na 1,1 % BDP v letu 2023), odvisno od razvoja energetskega trga in začenši z najmanj ciljno usmerjenimi ukrepi, s tem povezane prihranke pa bi bilo treba uporabiti za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Po ocenah Komisije bi to privedlo do rasti neto primarnih odhodkov pod priporočeno najvišjo stopnjo rasti za leto 2024. Vendar pa glede na spomladansko napoved Komisije 2023 rast neto nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov v letu 2023 ni v skladu s Priporočilom Sveta z dne 12. julija 2022. Če se to potrdi, bi bila primerna nižja rast neto primarnih odhodkov v letu 2024.

(25)

Ob predpostavki nespremenjenih politik spomladanska napoved Komisije 2023 predvideva, da se bodo neto nacionalno financirani primarni odhodki v letu 2024 povečali za 1,7 %, kar je pod priporočeno stopnjo rasti. Prilagoditev, predvidena v spomladanski napovedi Komisije 2023, je v skladu s prihranki od popolne postopne odprave energetskih podpornih ukrepov.

(26)

Glede na program stabilnosti za leto 2023 naj bi se javne naložbe povečale s 3,4 % BDP v letu 2023 na 3,5 % BDP v letu 2024. Višje naložbe odražajo višje nacionalno financirane naložbe in naložbe, ki jih financira Unija, in sicer prek mehanizma. Program stabilnosti za leto 2023 se nanaša na reforme in naložbe, za katere se pričakuje, da bodo prispevale k vzdržnosti javnih financ ter trajnostni in vključujoči rasti. Te reforme in naložbe vključujejo reforme in naložbe na področjih izobraževanja, raziskav in razvoja, trga dela ter zelenega in digitalnega prehoda, ki so prav tako del načrta za okrevanje in odpornost.

(27)

V programu stabilnosti za leto 2023 je opisana srednjeročna fiskalna usmeritev do leta 2027. Glede na program stabilnosti za leto 2023 naj bi se primanjkljaj sektorja država do leta 2026 povečal na 2,8 %, v letu 2027 pa na 3,2 % BDP. Primanjkljaj sektorja država naj bi zato do leta 2026 ostal pod 3 % BDP, v letu 2027 pa naj bi presegel 3 % BDP. Glede na program stabilnosti za leto 2023 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP povečal z 48,7 % konec leta 2024 na 52,7 % do konca leta 2027.

(28)

Hitro rastoče cene stanovanj v zadnjih letih so privedle do precenjenosti trga stanovanjskih nepremičnin. Vendar je prišlo na navedenem trgu sredi leta 2022 do preobrata zaradi zaostrovanja finančnih pogojev, saj so se cene stanovanj zaradi naraščajočih hipotekarnih obrestnih mer začele zniževati. Hipotekarni dolg glede na BDP na Nizozemskem po mednarodnih standardih ostaja visok. Razlog za to so razmeroma visoke omejitve zadolževanja (razmerje med vrednostjo posojila in vrednostjo zastavljene nepremičnine) in znatne davčne olajšave za hipotekarna plačila. Čeprav se davčna olajšava za hipotekarne obresti postopoma znižuje, ostaja visoka. Zaradi posledično visoke zadolženosti gospodinjstev so slednja občutljiva na gospodarske šoke, kar je še zlasti pomembno zdaj, ko so se tveganja za popravke cen stanovanj povečala. Hkrati je trg zasebnih najemnih stanovanj razmeroma majhen, kar omejuje cenovno dostopne in razpoložljive alternative nakupu hiše. Pomanjkanje cenovno dostopnih najemnih stanovanj ogroža tudi mobilnost delovne sile. Odprava ovir za naložbe, med drugim tudi v gradnjo stanovanj, bi lahko vladi omogočila, da uspešno izvede svoje načrte za povečanje ponudbe stanovanj, ter bi zato lahko prispevala k zunanjemu uravnoteženju in boljšemu delovanju trga stanovanjskih nepremičnin.

(29)

V skladu s členom 19(3), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 in merilom 2.2 iz Priloge V k Uredbi načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen nabor reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in ki jih je treba izvesti do leta 2026. Čeprav je bil nizozemski načrt za okrevanje in odpornost sprejet šele leta 2022, se zdaj izvaja. Hitro nadaljevanje pogajanj o dokumentu o operativnih ureditvah bo pomagalo pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost in je potrebno za predložitev prvega zahtevka za plačilo, ki se pričakuje do konca leta 2023. Izvajanje je v teku, vendar se v tej fazi zdi, da so tveganja za nečrpanje sredstev zaradi razmeroma majhnih dodeljenih finančnih sredstev omejena. Trenutno se pripravlja poglavje REPowerEU. Hitra vključitev novega poglavja REPowerEU v načrt za okrevanje in odpornost bo omogočila financiranje dodatnih reform in naložb v podporo strateškim ciljem Nizozemske na področju energije in zelenega prehoda. Sistematično in učinkovito vključevanje lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev in drugih ustreznih deležnikov ostaja pomembno za uspešno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter drugih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki presegajo načrt, da se zagotovi široko prevzemanje odgovornosti za celoten program politik.

(30)

Komisija je vse programske dokumente Nizozemske za kohezijsko politiko odobrila leta 2022. Nadaljevanje hitrega izvajanja programov kohezijske politike ob dopolnjevanju in v sinergiji z načrtom za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, je ključnega pomena za dosego zelenega in digitalnega prehoda, povečanje gospodarske in socialne odpornosti ter zagotovitev uravnoteženega teritorialnega razvoja na Nizozemskem.

(31)

Poleg gospodarskih in socialnih izzivov, obravnavanih v načrtu za okrevanje in odpornost ter programih kohezijske politike, se Nizozemska sooča z vrsto dodatnih izzivov, povezanih s segmentacijo trga dela, pomanjkanjem delovne sile in spretnosti, odvisnostjo od fosilnih goriv in čezmernimi usedlinami dušika.

(32)

Delež prožnih zaposlitev (delavci s prožnimi in začasnimi pogodbami ter samozaposleni, ki nimajo drugih zaposlenih) na trgu dela na Nizozemskem ostaja visok. To kaže na vse večje tveganje segmentacije trga dela, ki ima še posebej izkrivljajoče učinke na obrobju trga dela, kar lahko poveča neenakost možnosti in negativno vpliva na produktivnost. Določena stopnja prožnosti na trgu dela lahko prispeva k prilagodljivosti gospodarstva in lahko tudi bolje upošteva individualne preference. Vendar lahko prekomerna uporaba prožnih oblik zaposlitve negativno vpliva na delavce in širše gospodarstvo. Udeležba v usposabljanju in vseživljenjskem učenju je na primer izziv za tiste s prožnimi pogodbenimi ureditvami o zaposlitvi, kar posledično zmanjšuje naložbe v spretnosti. Nizozemska vlada namerava v sodelovanju s socialnimi partnerji obravnavati razlike med stalnimi in prožnimi ureditvami dela. Načrti vključujejo ukinitev pogodb brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, nadomestitev pogodb „na zahtevo“ v njihovi sedanji obliki z novo vrsto pogodbe, ki delavcem zagotavlja večjo dohodkovno varnost, ter izboljšanje varnosti zaposlitve delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela. Hiter napredek pri izvajanju teh načrtov bo pomemben za zagotovitev, da bo izbira določene vrste pogodbe o zaposlitvi temeljila na potrebah, specifičnih za posamezno delovno mesto, ali željah zaposlenih, hkrati pa se bo izboljšal zaposlitveni in socialni položaj ljudi s prožno zaposlitvijo ter zmanjšala segmentacija trga dela.

(33)

Pomanjkanje delovne sile in spretnosti je bilo na nizozemskem trgu dela prisotno že pred pandemijo COVID-19, vendar je od takrat postalo bolj razširjeno po sektorjih. Sektorji, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), zdravstvo, izobraževanje in tehnična delovna mesta, se soočajo s strukturnim pomanjkanjem, ki je obstajalo že pred pandemijo COVID-19 in naj bi se nadaljevalo, deloma tudi zaradi demografskega razvoja. Kljub visoki splošni stopnji aktivnosti je na Nizozemskem še vedno veliko neizkoriščenih oziroma premalo izkoriščenih potencialnih delavcev, kot so osebe z migrantskim ozadjem in osebe, zaposlene za krajši delovni čas. Po zaposlitvi za krajši delovni čas se le malo zaposlenih odloči povečati število opravljenih ur. To je mogoče delno pojasniti z visokimi mejnimi davčnimi stopnjami, obveznostmi (ali predvidevanjem prihodnjih obveznosti) v zvezi z neformalno oskrbo otrok ali drugih družinskih članov in/ali kakovostjo dela ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Za odpravo pomanjkanja delovne sile in spretnosti bo treba sprejeti celovit pristop, hkrati pa obravnavati potrebe in ovire posameznih sektorjev ter naložbe za povečanje produktivnosti. V zvezi s tem bi lahko razmislili o kombinaciji politik, ki bi lahko vključevale: (i) nadaljnje znižanje mejne davčne stopnje in/ali izboljšanje preglednosti mejne davčne stopnje, s katero se soočajo posamezniki; (ii) zvišanje plač v sektorjih s strukturnim pomanjkanjem, zlasti tistih, v katerih so skoncentrirani javni in poljavni delodajalci; (iii) spodbujanje kakovosti dela ter usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; (iv) izboljšanje karierne orientacije ter (v) izboljšanje dostopa do visokokakovostnega in cenovno dostopnega otroškega varstva. Pomanjkanje delovne sile in spretnosti bi bilo mogoče ublažiti tudi s povečanjem možnosti za izpopolnjevanje ali preusposabljanje prek ciljno usmerjenih in prilagojenih ukrepov, zlasti za tiste, ki so na robu trga dela, in neaktivne, s čimer bi se izboljšali družbeni rezultati.

(34)

Čeprav je Nizozemska uvedla ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, sta nafta in zemeljski plin predstavljala 38 % oziroma 41 % mešanice energijskih virov, zaradi česar je nizozemsko gospodarstvo občutljivo na svetovna gibanja cen. Potrebna so dodatna prizadevanja, da bi Nizozemska do leta 2030 dosegla cilje Unije glede energije iz obnovljivih virov. Kljub večjim ambicijam glede vzpostavitve dodatnih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov je delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije leta 2021 znašal le 13,0 %, kar je pod politično dogovorjenim ciljem na ravni Unije in povprečjem Unije, ki znaša 21,8 %. Zato je Nizozemska še naprej med najmanj uspešnimi državami članicami v smislu deleža obnovljivih virov v bruto končni porabi energije ter ima eno največjih vrzeli med deležem za leto 2021 in cilji za leto 2030. Razširitev elektroenergetskega omrežja (tako za prenos kot tudi za distribucijo) je bistvena, da se pospeši vzpostavitev infrastrukture za energijo iz obnovljivih virov na kopnem in morju. Zaradi vse večje prezasedenosti elektroenergetskega omrežja so upravljavci omrežij pogosto prisiljeni zavrniti zahteve za dostop do omrežja, ki jih vložijo novi proizvajalci in odjemalci električne energije. Ker poraba plina v stanovanjih predstavlja približno 25 % skupne porabe zemeljskega plina na Nizozemskem, lahko izboljšave energetske učinkovitosti stavbnega fonda, na primer z minimalnimi standardi energetske učinkovitosti, ki bi privedli do prenovitve in strožjega izvrševanja zahtev za energetske preglede za industrijo, znatno prispevajo k nadaljnjemu zmanjšanju emisij ogljika in odvisnosti od fosilnih goriv. Poraba zemeljskega plina na Nizozemskem se je v obdobju od avgusta 2022 do marca 2023 zmanjšala za 29 % v primerjavi s povprečno porabo plina v enakem obdobju v predhodnih petih letih, s čimer je bil presežen cilj 15-odstotnega zmanjšanja, določen v Uredbi Sveta (EU) 2022/1369 (17). Nizozemska naj nadaljuje prizadevanja za začasno zmanjšanje povpraševanja po plinu do 31. marca 2024 v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2023/706 (18).

(35)

Zaradi negativnih učinkov čezmernih usedlin dušika na naravnih območjih, ki so predvsem posledica intenzivnega kmetijskega sektorja na Nizozemskem, je izdajanje dovoljenj za nekatere projekte, ki povzročajo emisije dušika, zlasti gradbene projekte, trenutno blokirano. Nizozemska vlada sprejema ukrepe za zmanjšanje usedlin dušika, zlasti s celostnimi območnimi programi na ravni provinc. Potrebna je dodatna podpora, da bi kmetijstvo postalo bolj trajnostno in da bi se zagotovila konkurenčnost, na primer s podporo za zmanjšanje živine, pospešitvijo prehoda na krožno in/ali ekološko kmetijstvo ter okrepitvijo digitalizacije in inovacij.

(36)

Pomanjkanje delovne sile in spretnosti v sektorjih in poklicih, ki so ključni za zeleni prehod, med drugim v proizvodnji ter pri namestitvi in vzdrževanju neto ničelnih tehnologij, je ovira pri prehodu na neto ničelno gospodarstvo. Visokokakovostni sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki se odzivajo na spreminjajoče se potrebe trga dela, ter ciljno usmerjeni ukrepi izpopolnjevanja in preusposabljanja so ključni za zmanjšanje pomanjkanja spretnosti ter spodbujanje vključevanja in prerazporejanja delovne sile. Da bi se sprostila neizkoriščena ponudba delovne sile, morajo biti ti ukrepi dostopni, zlasti za posameznike ter v sektorjih in regijah, ki jih bo zeleni prehod najbolj prizadel. Leta 2022 se je v zvezi z Nizozemsko poročalo o pomanjkanju delovne sile za 108 poklicev, ki zahtevajo posebne spretnosti ali znanja za zeleni prehod, kot so strokovnjaki za varstvo okolja, izolaterji in gradbeni inženirji.

(37)

Svet je ob upoštevanju ocene Komisije preučil program stabilnosti za leto 2023, njegovo mnenje (19) pa je izraženo v priporočilu 1.

(38)

Zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev držav članic euroobmočja in njihovega skupnega prispevka k delovanju ekonomske in monetarne unije je Svet priporočil, da države članice euroobmočja tudi prek svojih načrtov za okrevanje in odpornost ukrepajo tako, da (i) v letu 2023 ohranijo vzdržnost dolga in se vzdržijo širše osnovane podpore agregatnemu povpraševanju, bolj ciljno usmerijo fiskalne ukrepe, sprejete za ublažitev učinka visokih cen energije, ter razmislijo o ustreznih načinih za postopno odpravo podpore, ko se bodo pritiski na cene energije zmanjšali; (ii) ohranijo visoko raven javnih naložb in spodbujajo zasebne naložbe za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu; (iii) podprejo razvoj plač, ki blaži izgubo kupne moči, hkrati pa omejuje sekundarne učinke na inflacijo, nadalje izboljšajo aktivne politike trga dela in poskušajo odpraviti pomanjkanje spretnosti; (iv) izboljšajo poslovno okolje in zagotovijo, da bo energetska podpora podjetjem stroškovno učinkovita, začasna in usmerjena na podjetja, ki so sposobna preživeti, ter da ohranja spodbude za zeleni prehod, ter (v) ohranijo -makrofinančno stabilnost in spremljajo tveganja, pri tem pa nadaljujejo delo za dokončanje bančne unije. Kar zadeva Nizozemsko, priporočila 1, 2, 3 in 4 prispevajo k izvajanju prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega priporočila iz priporočila glede euroobmočja za leto 2023.

(39)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in njene cene preučil nacionalni reformni program za leto 2023 in program stabilnosti za leto 2023. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilu 1. Politike iz priporočila 1 prispevajo k obravnavanju ranljivosti, povezanih z visokim zasebnim dolgom in velikim presežkom na tekočem računu. Priporočili 2 in 4 prispevata k obravnavi priporočila 1, kar zadeva višje naložbe. Priporočilo 1 prispeva k odpravljanju neravnotežij in izvajanju priporočila iz priporočila glede euroobmočja za leto 2023 v skladu z uvodno izjavo 38 –