(1)

V skladu s členom 11(3), točka (a), Uredbe (ES) št. 549/2004 je Komisija odgovorna, da za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja določi vseevropske cilje uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti. Podrobna pravila v zvezi z določitvijo navedenih vseevropskih ciljev uspešnosti s strani Komisije so določena v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(2)

Vseevropski cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje, ki zajema koledarska leta 2025 do vključno 2029, je treba sprejeti do 1. junija 2024.

(3)

V skladu s členom 9(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 mora Komisija pri pripravi navedenih vseevropskih ciljev uspešnosti objaviti okvirne razpone ciljev za vsako ključno področje uspešnosti, ki zajemajo letne najnižje in najvišje vrednosti, s katerimi namerava Komisija določiti vseevropske cilje uspešnosti. Komisija mora navedene okvirne razpone ciljev uporabiti za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi iz člena 10(3) Uredbe (ES) št. 549/2004, drugimi zadevnimi osebami in organizacijami ter, kar zadeva varnostne vidike, z Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: EASA).

(4)

Organ za oceno uspešnosti, ki ga je Komisija imenovala v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 549/2004, je v poročilu, ki ga je Komisiji predložil 29. septembra 2023, predlagal okvirne razpone vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(5)

Organ za oceno uspešnosti je v navedenem poročilu podrobno predstavil predpostavke, utemeljitev in analizo, na katerih temeljijo predlagani okvirni razponi ciljev na ključnih področjih uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti. Kar zadeva razvoj prometa, predviden za četrto referenčno obdobje, je organ za oceno uspešnosti uporabil najnovejšo razpoložljivo osnovno napoved prometa službe Eurocontrola za statistiko in napovedi STATFOR, objavljeno 31. marca 2023.

(6)

Okvirni razponi vseevropskih ciljev uspešnosti, določeni v tem sklepu, bi morali temeljiti na vrednostih, ki jih je organ za oceno uspešnosti predlagal v svojem poročilu iz uvodnih izjav (4) in (5), ter na zanesljivi metodologiji, izčrpnih podatkih in obsežni kvantitativni in kvalitativni analizi, predstavljenih v navedenem poročilu.

(7)

V zvezi s ključnim področjem uspešnosti glede varnosti bi bilo treba upoštevati izboljšave učinkovitosti upravljanja varnosti, dosežene v tretjem referenčnem obdobju, in nadaljnje izboljšave, potrebne glede na najnovejši regulativni in operativni razvoj.

(8)

Za izračun okvirnih razponov vseevropskih ciljev uspešnosti za ključno področje uspešnosti glede okolja bi bilo treba upoštevati preteklo uspešnost, doseženo na navedenem ključem področju uspešnosti, ocenjene koristi, ki izhajajo iz ukrepov iz različice načrta za izboljšanje evropskega omrežja rut iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/123 (3), objavljene julija 2023 (4), in posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini za tokove zračnega prometa v zračnem prostoru. Poleg tega bi bilo treba pri predlaganih okvirnih razponih vseevropskih ciljev uspešnosti na ključem področju uspešnosti glede okolja upoštevati rezultate študije organa za oceno uspešnosti o soodvisnosti med ključnima področjema uspešnosti glede okolja in zmogljivosti, ki se je uporabila za oceno vpliva pričakovanih omejitev zmogljivosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja v četrtem referenčnem obdobju.

(9)

Za izračun okvirnih razponov vseevropskih ciljev uspešnosti za ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti bi bilo treba najprej upoštevati preteklo zmogljivost izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti na zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa zaradi omejitev zmogljivosti kontrole zračnega prometa (ATC) ali z njo povezanih kadrovskih razlogov. Upoštevati bi bilo treba tudi pretekle motnje navigacijskih služb zračnega prometa zaradi vzrokov, ki niso povezani s kontrolo zračnega prometa, skupaj z vplivom slabih vremenskih razmer na zagotavljanje zmogljivosti. Nazadnje bi bilo treba upoštevati še načrte za izboljšanje zmogljivosti navigacijskih služb zračnega prometa, ki so vključeni v priloge k evropskemu načrtu delovanja omrežja iz člena 9 Izvedbene uredbe (EU) 2019/123, objavljene aprila 2023 (5). V zvezi s pričakovanimi operativnimi koristmi v četrtem referenčnem obdobju v okviru dela prvega skupnega projekta Skupnega podjetja SESAR, ki zadeva funkcionalnosti upravljanja zračnega prometa, in določenimi v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/116 (6), bi bilo treba pri oblikovanju okvirnih razponov vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje upoštevati analizo, ki jo je pripravil upravitelj uvedbe SESAR in je priložena poročilu organa za oceno uspešnosti.

(10)

V zvezi s ključnim področjem uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti bi bilo treba predhodne podatke o stroških in prometu za četrto referenčno obdobje, ki jih države članice predložijo do 1. junija 2023, uporabiti kot enega od vhodnih podatkov za izračun okvirnih razponov vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje. Okvirne razpone vseevropskih ciljev uspešnosti dodatno utemeljuje v prihodnost usmerjena strokovna analiza organa za oceno uspešnosti o stroškovnih osnovah za četrto referenčno obdobje in o možnostih za izboljšanje stroškovne učinkovitosti v četrtem referenčnem obdobju ob upoštevanju soodvisnosti z drugimi ključnimi področji uspešnosti. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi analizi ocenjene stroškovne neučinkovitosti pri izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na ruti v okviru načrta izvedbe in ureditve pristojbin –