(1)

Sredstvo za gnojenje, ki izpolnjuje zahteve iz prilog I in II k Uredbi (EU) 2019/1009 za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstev (v nadaljnjem besedilu: FKS) oziroma kategorijo sestavnih materialov (v nadaljnjem besedilu: KSM), je označeno v skladu s Prilogo III k navedeni uredbi in je uspešno prestalo postopek ugotavljanja skladnosti iz Priloge IV k Uredbi (EU) 2019/1009, se lahko označi z oznako CE in lahko prosto kroži na notranjem trgu kot sredstvo za gnojenje EU.

(2)

Med pripravo na prehod na nova harmonizacijska pravila so države članice in zainteresirani deležniki Komisijo obvestili o potrebi po prilagoditvi nekaterih tehničnih določb v prilogah k Uredbi (EU) 2019/1009. Navedene prilagoditve so potrebne za olajšanje dostopa do notranjega trga za sredstva za gnojenje, ki so agronomsko učinkovita in varna ter s katerimi se že obsežno trguje na trgu. Nekatere od navedenih sprememb olajšujejo prosti pretok takih proizvodov, tj. varnih in agronomsko učinkovitih sredstev za gnojenje, z izboljšanjem skladnosti z drugimi pravnimi akti in cilji politike Unije. Druge spremembe so potrebne, da se preprečijo primeri, v katerih bi bile pomembne kategorije sredstev za gnojenje nenamerno izključene iz harmonizacijskih pravil.

(3)

Uredba (EU) 2019/1009, kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1768 (2), proizvajalcem omogoča uporabo nekaterih vrst polimerov v sredstvih za gnojenje EU, če so ti skladni s pogoji, določenimi za KSM 1 in KSM 11 v Prilogi II k Uredbi (EU) 2019/1009. Eden od pogojev je, da je polimer registriran v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Komisija je v sporočilu z naslovom „Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti (4)“ napovedala revizijo Uredbe (ES) št. 1907/2006, s katero je obveznost registracije razširila na nekatere polimere. Zato bi bilo treba zaradi skladnosti in doslednosti obveznost registracije polimerov kot prvi korak urediti z Uredbo (ES) št. 1907/2006, saj razprave o njeni reviziji ponujajo širši kontekst in možnost celostnega pristopa, preden se ta obveznost začne uporabljati v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009.

(4)

Uredba (EU) 2019/1009 določa obveznost registracije magnezijevega oksida v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006. Vendar Uredba (ES) št. 1907/2006 iz obveznosti registracije izvzema magnezijev oksid, ki ni kemično spremenjen, saj se registracija šteje za neprimerno ali nepotrebno za navedeno snov, njeno izvzetje iz obveznosti registracije pa ne ogroža ciljev navedene uredbe. Magnezijev oksid ima dolgo tradicijo uporabe v gnojilih in ni usklajeno razvrščen v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Ob upoštevanju navedenega in za olajšanje dostopa gnojil, ki vsebujejo magnezijev oksid kot sredstva za gnojenje EU, do notranjega trga, se obveznost registracije iz Uredbe (EU) 2019/1009 ne bi smela več uporabljati za magnezijev oksid, ki se uporablja v gnojilih.

(5)

Uredba (EU) 2019/1009 določa zahteve za inhibitorje kot sredstva za gnojenje EU, ki spadajo v FKS 5, in za sredstva za gnojenje EU, ki vsebujejo inhibitorje kot sestavni material, ki spada v KSM 1. Da bi se izognili zmedi, bi bilo treba terminologijo, uporabljeno v navedeni uredbi, spremeniti, da bi odražala razlikovanje med obema primeroma. Zato je treba izraz „inhibirajoča spojina“ uporabljati, kadar se nanaša na snov ali zmes, ki izboljša način sproščanja hranila z zaviranjem ali onemogočanjem delovanja posebnih skupin mikroorganizmov ali encimov. Izraz „inhibitor“ bi bilo treba uporabljati le, kadar se nanaša na sredstva za gnojenje EU, ki spadajo v FKS 5. To razlikovanje je pomembno, saj so lahko inhibitorji zmesi, ki poleg inhibirajočih spojin vsebujejo tudi druge snovi, kot so stabilizatorji. Pravilna uporaba navedenih izrazov je potrebna za olajšanje prostega pretoka sredstev za gnojenje EU z jasno določitvijo pravil, ki se uporabljajo v vsakem primeru.

(6)

Uredba (EU) 2019/1009 vključuje zahteve, ki zagotavljajo, da so inhibirajoče spojine učinkovite, vendar ne določa zahtev glede učinkovitosti gnojila ali mešanice, ki vsebuje tako inhibirajočo spojino. Uporaba učinkovitih proizvodov, ki vsebujejo take snovi, prispeva k preprečevanju onesnaževanja okolja, ki ga povzroča izpiranje dušika. V sporočilih Komisije z naslovoma „Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (6)“ in „Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (7)“ so navedeni skrb za okolje in ambiciozni cilji za zmanjšanje izgube hranil za 50 % do leta 2030. Zato je pomembno zagotoviti, da so sredstva za gnojenje EU, ki vsebujejo inhibirajoče spojine, učinkovita. Zato bi bilo treba Uredbo (EU) 2019/1009 spremeniti, da se vključi zahteva, da so inhibirajoče spojine prisotne v gnojilih (FKS 1) ali mešanici sredstev za gnojenje (FKS 7) v koncentraciji, ki je znotraj območja koncentracij, ki zagotavljajo učinkovitost inhibirajoče spojine. Poleg tega bi bilo treba z dodatnimi zahtevami za označevanje zagotoviti, da proizvajalci inhibitorjev iz FKS 5 zagotovijo jasna navodila o tem, kako mešati take proizvode z gnojilom, da se zagotovi njihova učinkovitost.

(7)

Uredba (EU) 2019/1009 določa pravila o uporabi digestata svežih kmetijskih rastlin in digestata, razen digestata svežih kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: digestat), kot sestavnih materialov v sredstvih za gnojenje EU. Navedena uredba določa pravila za postopke razgradnje. Vendar ne določa nobenih drugih pravil za naknadno obdelavo digestata.

(8)

V poročilu Skupnega raziskovalnega središča (JRC) z naslovom „Merila za prenehanje statusa odpadka za biološko razgradljive odpadke, ki so bili biološko obdelani (kompost in digestat): tehnični predlogi (8)“ je navedeno, da se digestat pogosto uporablja v kmetijstvu bodisi kot celota bodisi po ločitvi v trdno in tekočo frakcijo. Navedeno ločevanje omogoča shranjevanje materialov in njihov prevoz na dolge razdalje, kar je še posebej pomembno za proizvode z oznako CE. Mehansko ločevanje digestata v trdno in tekočo frakcijo je metoda, ki se v nekaterih državah članicah pogosto uporablja in je po nedavni študiji z naslovom „Digestat in kompost kot gnojili: Ocena tveganja in možnosti za obvladovanje tveganja“ (9) videti kot dobro uveljavljena metoda. Ločevanje digestata v trdno in tekočo frakcijo bi lahko pomenilo le omejeno tveganje, če se določijo pogoji v zvezi s postopkom po razgradnji in dodatki, ki se bodo uporabljali. Zato bi bilo treba Uredbo (EU) 2019/1009 spremeniti, da se vključi ta postopek po razgradnji, pod pogojem, da uporabljeni dodatki ne presegajo določene koncentracije in so registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006. Te postopke bi bilo treba omogočiti v Uredbi (EU) 2019/1009, da se olajša dostop do notranjega trga za sredstva za gnojenje EU, ki vsebujejo digestat, in da se zahteve, določene za te kategorije sestavnih materialov, prilagodijo tehničnemu napredku. Ustvarile se bodo tudi nove priložnosti za predelavo bioloških odpadkov, kar je v skladu s splošnimi ambicioznimi načrti za krožno gospodarstvo.

(9)

Poleg mehanskega ločevanja digestata v trdno in tekočo frakcijo se za odstranjevanje vode iz digestata ali njegovih frakcij pogosto uporabljajo drugi postopki. Uredba (EU) 2019/1009 bi morala proizvajalcem omogočiti nadaljnjo obdelavo digestata ali njegovih frakcij za ekstrakcijo vode brez namena za drugačno kemično spremembo sestavnih materialov. Poleg tega se lahko dušik ali fosfor iz digestata predelata z odplinjanjem (stripingom) ali obarjanjem. Za zaprtje zanke je pomembno ne le ustvariti možnost predelave teh hranil iz digestata, temveč tudi omogočiti uporabo preostalega digestata v sredstvih za gnojenje EU, saj vsebuje različna druga hranila in organske snovi. Poleg tega bi bilo treba določiti zahteve za uporabo dodatkov, potrebnih za take postopke.

(10)

Uredba (EU) 2019/1009 se uporablja brez poseganja v Uredbo (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki določa splošna pravila, ki se uporabljajo za obstojna organska onesnaževala. Uredba (EU) 2019/1009 določa mejno vrednost za dioksinu nepodoben PCB v višini 0,8 mg/kg suhe snovi za materiale s pirolizo in uplinjanjem, ki spadajo v KSM 14. Vendar v skladu z Uredbo (EU) 2019/2021 PCB ne smejo biti prisotni v snoveh ali zmeseh, danih na trg EU. Za zagotovitev skladnosti z Uredbo (EU) 2019/1021 in jasnosti glede dejstva, da sredstva za gnojenje EU z materiali za pirolizo ali uplinjanje ne smejo vsebovati dioksinu nepodobne PCB, bi bilo treba navedeno mejno vrednost iz Uredbe (EU) 2019/1009 črtati.

(11)

Uredbo (EU) 2019/1009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –