(1)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, potrebni za zajezitev širjenja virusa in zaščito življenj, so povzročili velik in dolgotrajen gospodarski šok v Evropski uniji. V tretjem četrtletju leta 2020 je bil BDP EU za skoraj 4,2 % nižji v primerjavi z istim četrtletjem prejšnjega leta. V drugi polovici leta 2020 je sledilo močno, vendar nepopolno okrevanje, ponovno povečanje števila okužb pa bo po pričakovanjih povzročilo zmerno krčenje, tako da se bo okrevanje zavleklo v drugo polovico leta 2021 (1).

(2)

Odziv politike na pandemijo COVID-19 na nacionalni ravni in ravni EU je bil ključen za omejitev socialno-ekonomskih posledic pandemije. Sheme skrajšanega delovnega časa in podobni ukrepi za ohranjanje delovnih mest so doslej pomagali zajeziti naraščanje brezposelnosti, povezano z upadom gospodarske dejavnosti. Na ravni EU se je stopnja brezposelnosti med prvim in tretjim četrtletjem leta 2020 povečala za manj kot eno odstotno točko. Politike so bile deležne prožnega financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v okviru naložbenih pobud v odziv na koronavirus (CRII (2) in CRII+ (3)) ter iz evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) (4).

(3)

V prihodnosti bodo spremembe potrošniških vzorcev, nastale zaradi krize, ter dvojni zeleni in digitalni prehod ob pomoči evropskega zelenega dogovora (5) in evropske digitalne strategije (6) preoblikovali naša gospodarstva. Nekateri sektorji morda še nekaj časa ali pa sploh nikoli ne bodo v celoti okrevali, podjetja pa lahko po krizi čakajo finančne težave (7). Evropski zeleni dogovor je gonilo naše strategije za rast, prehod na bolj zeleno gospodarstvo pa bo do leta 2050 ustvaril do 2 milijona dodatnih delovnih mest po vsej EU (8), vendar bodo delovna mesta v nekaterih sektorjih in regijah ogrožena. Tak razvoj bi lahko kratkoročno privedel do povečanja brezposelnosti, ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest pa lahko traja nekaj časa, odvisno od gospodarskih obetov in razpoložljivosti usposobljene delovne sile. Naraščajoča brezposelnost in povečana neaktivnost bi pomenili izgubo znanj in spretnosti, kar bi lahko imelo dolgotrajni učinek na zadevne posameznike in gospodarstvo kot celoto. Brez učinkovitih ukrepov za izpopolnjevanje in prekvalificiranje obstaja tveganje, da brezposelnost postane trajna.

(4)

Če ne bo ustreznega odziva politike, bodo najvišjo ceno verjetno plačali mladi. Stopnja brezposelnosti mladih se je med prvim in tretjim četrtletjem leta 2020 povečala za več kot trikrat toliko kot splošna stopnja brezposelnosti (9). Zapoznel vstop na trg dela bi lahko to generacijo zaznamoval še leta in leta.

(5)

Kriza bo verjetno negativno vplivala tudi na položaj na trgu dela skupin, ki so v zapostavljenem položaju ali so na trgu dela premalo zastopane, kot so ženske, starejši delavci, nizko usposobljeni, invalidi, ljudje, ki živijo na podeželskih ali oddaljenih območjih, LGBTIQ osebe, Romi in druge etnične ali rasne manjšine, ki jim še zlasti grozi izključenost ali diskriminacija, ter osebe z migrantskim ozadjem. Čeprav je povprečna stopnja zaposlenosti žensk v EU danes višja kot kdaj koli prej, se številne od njih pri iskanju in ohranjanju zaposlitve še vedno soočajo z ovirami, zato bi bilo treba izboljšati njihovo stopnjo zaposlenosti (10).

(6)

Za postopen prehod med izrednimi ukrepi, sprejetimi v okviru pandemije, in tistimi, ki so potrebni za olajšanje procesa prerazporeditve delovne sile in kapitala pri okrevanju, je potreben strateški pristop na ravni EU in nacionalni ravni. EU in države članice bi morale sodelovati, da bi spodbudile dinamično, vključujoče okrevanje s številnimi novimi delovnimi mesti ter olajšale zeleni in digitalni prehod na evropskem trgu dela. Pozornost bi bilo treba nameniti tveganju, da bi se izredni ukrepi začeli opuščati, ne da bi bile uvedene učinkovite nove politike za podporo delavcem in podjetjem med okrevanjem.

(7)

Za podporo prehajanju na trgu dela med okrevanjem in dvojnim zelenim in digitalnim prehodom je potreben skladen sklop aktivnih politik trga dela, ki ga sestavljajo spodbude za začasno zaposlovanje in prehajanje, politike znanj in spretnosti ter izboljšane službe za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ukrepi učinkovite aktivne podpore zaposlovanju ali ukrepi EASE), za kar je treba v celoti izkoristiti razpoložljiva sredstva EU.

(8)

Pravočasna in dobro zasnovana podpora zaposlovanju lahko koristi delavcem in podjetjem ter gospodarstvu in družbi na splošno. Delavci v gospodarskih sektorjih, ki jih je prizadela kriza, bodo ob pravočasni in aktivni podpori hitreje našli kakovostno zaposlitev v rastočih sektorjih, kot sta zeleni in digitalni sektor, ali v sektorjih z inovativnimi poslovnimi modeli, pa tudi v socialnem gospodarstvu in sektorjih, v katerih primanjkuje usposobljene delovne sile, kot sta sektorja zdravstva in oskrbe.

(9)

Spodbude za začasno zaposlovanje na trgu dela so lahko učinkovite pri spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest v razmerah šibke gospodarske rasti v začetnih fazah okrevanja. Morale bi biti ciljno usmerjene in zasnovane tako, da bi olajšale prehode med zaposlitvami in ustvarjanje delovnih mest, do katerih brez teh spodbud ne bi prišlo. Ciljne skupine lahko vključujejo ranljive in nezadostno zastopane skupine prebivalstva, vključno z mladimi, ki vstopajo na trg dela. Za razvoj znanj in spretnosti, potrebnih na trgu dela, in za pomoč mladim pri zaposlovanju je lahko zlasti učinkovita podpora vajeništvu. Poleg tega lahko spodbude za prehajanje, s katerimi se spodbuja zaposlovanje delavcev, ki jim grozi odpust, s strani novih delodajalcev, prispevajo k olajšanju teh prehodov in povečanju ponudbe znanj in spretnosti v rastočih sektorjih. Takšne ukrepe lahko koristno dopolnjuje podpora podjetništvu s posebnim poudarkom na mladih, ženskah in socialnem podjetništvu; ta podpora vključuje pomoč pri spopadanju z nekaterimi največjimi izzivi MSP, kot so regulativne obveznosti, zamude pri plačilih in dostop do financiranja.

(10)

Ekonomska literatura kaže, da lahko spodbude za zaposlovanje prinesejo večje povprečne koristi pri zaposlovanju kot druge vrste aktivnih politik trga dela. Skupaj s programi usposabljanja imajo največje srednje- do dolgoročne učinke, saj izboljšujejo zaposljivost delavcev ter njihova znanja in spretnosti. Spodbude za zaposlovanje in prehajanje v povezavi z usposabljanjem na delovnem mestu so lahko pri zagotavljanju znanj in spretnosti, pomembnih za trg dela, učinkovitejše kot druge oblike usposabljanja. Tveganje, da bi te spodbude prispevale k delovnim mestom, ki bi bila v vsakem primeru ustvarjena, se lahko ublaži s ciljno usmerjenostjo, spremljanjem in nadaljnjimi zahtevami glede zaposlovanja. Poleg tega je to tveganje manjše v kriznih razmerah, ko je verjetneje, da bodo imeli ukrepi zaposlovanja in preusposabljanja pozitiven učinek (11).

(11)

Priložnosti za izpopolnjevanje in prekvalificiranje, prilagojene potrebam trga dela, lahko koristijo vsem podjetjem in delavcem, zlasti pa tistim, ki so bili odpuščeni ali jim grozi odpust zaradi znatnih strukturnih sprememb na trgih dela. Ti ukrepi bi morali temeljiti na ustreznih spoznanjih o znanjih in spretnostih ter individualiziranem pristopu, ki bi delavcem zagotavljal dostop do individualnih pravic do usposabljanja. Kratki tečaji usposabljanja imajo lahko pomembno vlogo in jih je mogoče certificirati z mikrokvalifikacijami, poleg tega pa podpirajo partnerstva med javnimi in zasebnimi deležniki.

(12)

Učinkovite politike, ki spodbujajo prehode med zaposlitvami, bi morale spremljati dobro delujoče službe za zaposlovanje z okrepljenimi institucionalnimi zmogljivostmi in zmožnostjo zagotavljanja prilagojene podpore iskalcem zaposlitve, tudi z večjo uporabo digitalnih orodij.

(13)

Evropski okvir za kakovostna in učinkovita vajeništva (12) ter okvir za kakovost pripravništev (13) zagotavljata smernice in najboljše prakse, ki bodo med okrevanjem še toliko bolj pomembne. Mala in srednja podjetja (MSP) bi bilo treba še posebej podpirati pri ponujanju vajeništev, po potrebi tudi z začasnimi dodatki za zaposlovanje ali znižanjem stroškov dela.

(14)

Socialni partnerji imajo ključno vlogo pri boljši obnovi naših gospodarstev, hkrati pa prek dialoga prispevajo k reševanju zaposlitvenih in socialnih posledic pandemije ter izzivov dvojnega prehoda. Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje med drugim spodbuja vključevanje socialnih partnerjev v prestrukturiranje, predvidevanje sprememb in opredeljevanje potreb po znanjih in spretnostih.

(15)

V okviru prestrukturiranja podjetij bo ključnega pomena olajšanje prerazporeditve delovne sile. Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta (14) zagotavlja, da imajo podjetja v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, dostop do učinkovitih orodij za zgodnje opozarjanje in okvirov preventivnega prestrukturiranja za nadaljnje poslovanje. Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje (15) opisuje dobre prakse za predvidevanje potreb po znanjih in spretnostih ter usposabljanju v postopkih prestrukturiranja podjetij.

(16)

Cilj nove industrijske strategije za Evropo (16) je vzpostaviti globalno konkurenčno, podnebno nevtralno, čisto, krožno in digitalizirano evropsko industrijo. Osredotoča se na evropske industrijske ekosisteme, ki zajemajo vse akterje, ki delujejo v vrednostni verigi: od podjetij do akademskih krogov, raziskovalnih subjektov, ponudnikov storitev in dobaviteljev. Opredelitev ekosistemov je lahko koristen okvir za kartiranje potreb po znanjih in spretnostih.

(17)

V skladu z evropskim stebrom socialnih pravic ima vsakdo pravico do pomoči za izboljšanje možnosti za zaposlitev ali samozaposlitev, kar vključuje pomoč pri iskanju zaposlitve in usposabljanju, pri pogojih za zaposlitev pa bi se morala upoštevati merila kakovosti (17).

(18)

Spodbujanje vključevanja zahteva zagotavljanje enakih možnosti pri prehajanjih na trgu dela ne glede na spol, rasno ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Nizkokvalificirani/nizkousposobljeni odrasli in osebe z migrantskim ozadjem bi morali ostati v središču pozornosti. Prav tako ne sme biti zapostavljeno nobeno območje, od velikih mest do podeželskih, obalnih ali oddaljenih območij po vsej EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami.

(19)

Zaradi posebnih težav, s katerimi se soočajo mladi po vsej EU, je bil sprejet sveženj za podporo zaposlovanju mladih (18), da bi jim zagotovili odskočno desko, ki prispeva k njihovemu stabilnemu vključevanju na trg dela. V odgovor so države članice sprejele dve priporočili Sveta za okrepitev jamstva za mlade (19) ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja (20), ki ju zdaj izvajajo.

(20)

Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (21) določa celovit načrt za podporo razvoju več boljših znanj in spretnosti za lažje prilagajanje spreminjajočemu se trgu dela. Poleg tega pakt za znanja in spretnosti (22) poziva javne in zasebne organizacije, naj združijo moči in sprejmejo konkretne ukrepe za izpopolnjevanje in prekvalificiranje ljudi v Evropi.

(21)

V splošnem okviru vzdržnih javnih financ bodo svežnji ukrepov učinkovite aktivne podpore zaposlovanju najučinkovitejši, če bodo podprti s pravimi okvirnimi pogoji, vključno s sodobnimi institucijami trga dela, odpravo ovir za naložbe, vstop, rast in izstop podjetij, učinkovitim sistemom davčnih ugodnosti in dobro delujočo javno upravo. Izvajanje s tem povezanih priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel v okviru evropskega semestra, je še toliko pomembnejše za spodbujanje gospodarskega okrevanja in zagotovitev, da bo imelo trajne učinke.

(22)

Pri reševanju izzivov na trgu dela v okviru okrevanja in dvojnega prehoda je treba nameniti ustrezna sredstva za financiranje ukrepov učinkovite aktivne podpore zaposlovanju. Države članice morajo po vseh sektorjih zagotoviti, da ne prihaja do dvojnega financiranja iz programov in instrumentov Unije. Prav tako morajo zagotoviti, da so ti podporni ukrepi oblikovani tako, da so po potrebi skladni s pravili o državni pomoči.

(23)

Aktivni ukrepi trga dela in ukrepi, namenjeni izboljšanju zmogljivosti javnih služb za zaposlovanje, so lahko upravičeni do podpore v okviru strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) (23) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) (24), ter Sklada za pravični prehod (25), Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) (26), pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU) (27) in rezerve za prilagoditev na brexit (28). Države članice lahko izkoristijo tudi podporo iz instrumenta za tehnično podporo (29) za oblikovanje in izvajanje reform na področju znanj in spretnosti ter aktivnih politik trga dela.

(24)

Ukrepi iz tega priporočila za podporo ustvarjanju delovnih mest in zaposlovanju, zlasti tisti, ki obravnavajo ustrezne izzive, opredeljene v zadevnih priporočilih za posamezne države, se lahko podprejo z mehanizmom za okrevanje in odpornost kot del usklajenih svežnjev reform in naložb. Ukrepi učinkovite aktivne podpore zaposlovanju, ki jih države članice predlagajo v svojih načrtih za okrevanje in odpornost, bi morali upoštevati merila za upravičenost in ocenjevanje, določena v uredbi o ustanovitvi mehanizma (30). Z mehanizmom se praviloma, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ne morejo financirati tekoči odhodki, temveč le reforme in naložbe, ki imajo trajen učinek in vodijo v strukturne spremembe v upravljanju ali ustreznih politikah. Financiranje v okviru mehanizma bo zagotovljeno šele, ko bo Komisija pozitivno ocenila posamezne ukrepe, ki jih predlagajo države članice, ko bo Svet odobril načrte ter ko bodo zadovoljivo izpolnjeni z njimi povezani mejniki in cilji.

(25)

Sklepi Sveta o evropskem semestru 2021 (31) spodbujajo države članice, naj v svoje načrte za okrevanje in odpornost vključijo bistvene reforme in naložbe na področju trga dela, socialne politike, zdravstvenega varstva ter izobraževanja in usposabljanja. V smernicah Komisije za države članice o načrtih (32) je poudarjeno, da bi morali biti ti načrti priložnost za spodbujanje močnega odziva politike s podpiranjem zasuka v politikah zaposlovanja, da se od ohranjanja delovnih mest preusmerijo na ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, ter za podpiranje prehajanja med delovnimi mesti, da bi olajšali in pospešili strukturne spremembe –

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.