(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1355/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK). Ti ukrepi so bili izrečeni v obliki posebnih dajatev za posamezne družbe, ki se gibljejo med 361,4 EUR in 531,2 EUR na tono neto mase izdelka.

(2)

Te ukrepe je Sodišče Evropske unije 22. marca 2012 (3) razglasilo za neveljavne, vendar so bili z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 158/2013 (4)18. februarja 2013 ponovno uvedeni.

(3)

Ukrepi so se ohranili z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1313/2014 (5) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Federacija Federación Nacional de Asociaciones de Transformados Vegetales y Alimentos Procesados (v nadaljnjem besedilu: Fenaval ali vložnik) je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnega ukrepa (6) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100 % celotne proizvodnje nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) v Uniji, zahtevala začetek pregleda zaradi izteka ukrepa. Fenaval je trdil, da bi iztek ukrepa verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

(5)

Komisija je 10. decembra 2019 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (7) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek pregleda zaradi izteka veljavnih ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Zlasti je vzpostavila stik z vložnikom, znanimi proizvajalci izvozniki iz LRK, znanimi nepovezanimi uvozniki v Uniji in organi LRK.

(8)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku, navedenem v obvestilu o začetku, izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Imele so tudi možnost, da zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(10)

Vložnik je predložil seznam 33 kitajskih izvoznikov/proizvajalcev zadevnega izdelka (8). Komisija je zaradi očitno velikega števila izvoznikov/proizvajalcev v LRK v obvestilu o začetku predvidela vzorčenje.

(11)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo LRK v Uniji, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(12)

Pet proizvajalcev ali skupin proizvajalcev iz LRK je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Glede na to, da je v LRK veliko znanih izvoznikov/proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje, se je stopnja sodelovanja štela za nizko.

(13)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe začasno izbrala vzorec, sestavljen iz enega proizvajalca in dveh skupin proizvajalcev z največjo količino zmogljivosti in izvoza v Evropsko unijo. Dve od izbranih skupin družb sta znatne količine prodajali tudi na domačem trgu LRK. Ta vzorec je zajemal 69 % prijavljene količine, izvožene v Evropsko unijo v obdobju od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019. Vprašalnik za izvoznike je bil dan na voljo na spletu (9) na dan začetka, povezava do spletišča pa je bila poslana vsem zainteresiranim stranem. Vzorčene družbe so imele na voljo 30 dni, da predložijo izpolnjen vprašalnik.

(14)

Vendar pa sta ena vzorčena skupina in en vzorčeni proizvajalec odstopila od sodelovanja. Zato se je Komisija odločila, da bo nadaljevala preiskavo na podlagi vseh preostalih sodelujočih družb (dve družbi in ena skupina družb). Kmalu po obvestilu Komisije, da morajo vse sodelujoče izvozne družbe izpolniti vprašalnik za proizvajalce izvoznike, sta dva proizvajalca izvoznika odstopila od sodelovanja. Zahtevane informacije je predložila le ena skupina proizvajalcev izvoznikov. Ta skupina predstavlja približno [45 % do 65 %] vsega izvoza iz LRK v Unijo.

(15)

Da bi se lahko odločili, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrali vzorec, so bili vsi znani uvozniki/distributerji pozvani, naj izpolnijo obrazec za vzorčenje, priložen obvestilu o začetku.

(16)

Obrazec za vzorčenje so izpolnili le štirje uvozniki, zato se vzorčenje ni štelo za potrebno.

(17)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe v LRK. Vprašalniki za proizvajalce Unije, uvoznike, uporabnike in proizvajalce izvoznike v LRK so bili na dan začetka preiskave objavljeni na spletu (10).

(18)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od dveh proizvajalcev Unije, trinajstih dobaviteljev surovin in enega proizvajalca izvoznika iz LRK. En uvoznik in en uporabnik sta predložila nepopolno izpolnjen vprašalnik. Kitajska vlada ni izpolnila vprašalnika o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK.

(19)

Zaradi ukrepov omejitve gibanja in potovanj, ki so bili uvedeni zaradi izbruha COVID-19 po svetu in v Uniji, načrtovani preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe nazadnje niso bili opravljeni v prostorih naslednjih pravnih subjektov:

proizvajalca Unije:

proizvajalec izvoznik iz LRK in povezani trgovec:

(20)

Ker zaradi izbruha COVID-19 ni bilo mogoče opraviti preveritvenega obiska v prostorih zgoraj omenjenih družb, je Komisija skladno z obvestilom o posledicah izbruha COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (11) z dne 16. marca 2020 štela, da so strani ustrezno predložile informacije (na primer izpolnjene vprašalnike ali odgovore na pozive k dopolnitvi).

(21)

Komisija je na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Na daljavo je izvedla navzkrižna preverjanja dveh proizvajalcev Unije in sodelujočo skupino proizvajalcev izvoznikov.

(22)

Dve zainteresirani strani, in sicer kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz živil, domačih izdelkov in živalskih stranskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCC) v imenu več kitajskih proizvajalcev izvoznikov ter skupina Yiguan, sta 16. januarja 2020 predložili pripombe o pritožbi in začetku preiskave (12).

(23)

Zbornica CCC je trdila predvsem, da začetek tega postopka pregleda zaradi izteka ukrepa ni upravičen in da bi ga bilo treba nemudoma zaključiti iz naslednjih razlogov:

(24)

Komisija je zavrnila vse argumente zbornice CCC. Natančna utemeljitev zavrnitve argumentov je navedena v:

(25)

Komisija je 5. avgusta 2020 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje), in strani pozvala, naj predložijo pripombe. Pripombe je predložila samo zbornica CCC.

(26)

Prejetih ni bilo nobenih zahtev za zaslišanje.

(27)

Komisija je 7. septembra 2020 vsem zainteresiranim stranem predložila dodatno dokončno razkritje, v katerega je vključila klavzulo o spremljanju. Za vse zainteresirane strani je bil določen tridnevni rok, v katerem so lahko predložile pripombe v zvezi z dodatnim dokumentom o dokončnem razkritju. Komisija pripomb ni prejela.

(28)

Zadevni izdelek, ki se obravnava v tem pregledu, je izdelek iz prvotne preiskave, tj. pripravljene ali konzervirane mandarine (vključno s tangerinami in satsumami), klementine, wilking mandarine in drugi podobni hibridi agrumov, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ne glede na to, ali jim je dodan sladkor oziroma drugo sladilo ali ne, in kot so trenutno opredeljeni pod tarifno številko HS 2008, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), ki je trenutno uvrščen pod oznake KN 2008 30 55, 2008 30 75 in ex 2008 30 90 (v nadaljnjem besedilu: konzervirane mandarine).

(29)

Zadevni izdelek je pridobljen tako, da se nekatere vrste drobnih agrumov (predvsem satsum) olupijo in razdelijo na krhlje, ti pa se nato v sladkornem sirupu, soku ali vodi zapakirajo v embalažah različnih velikosti, kakršne ustrezajo posebnim potrebam različnih trgov.

(30)

Za satsume, klementine in druge drobne agrume je uveljavljeno skupno poimenovanje „mandarine“. Večina teh različnih sort sadja je primerna za uporabo kot sveži izdelek ali za predelavo. Med seboj so si podobne, zato so – pripravljene ali konzervirane – obravnavane kot enoten proizvod.

(31)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne lastnosti in enake osnovne uporabe:

(32)

Komisija je sklenila, da so ti izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(33)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(34)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz konzerviranih mandarin nadaljeval na podobnih ravneh kot pri prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa (ta se je nanašala na obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013). V absolutnem smislu je uvoz iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 19 152 ton. Sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov predstavlja približno [17 % do 25 %] trga Unije.

(35)

Skupna prijavljena proizvodna zmogljivost sodelujoče skupine proizvajalcev izvoznikov je znašala približno 5 % celotne ocenjene proizvodne zmogljivosti Kitajske. Komisija je zaradi nizke stopnje sodelovanja uporabila člen 18 ter ugotovitve glede kitajskega trga konzerviranih mandarin, vključno s proizvodnjo, zmogljivostjo in neizkoriščeno zmogljivostjo, utemeljila na razpoložljivih dejstvih.

(36)

Spodaj navedene ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga so temeljile zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled, statističnih podatkih na podlagi podatkov, ki so jih države članice sporočile Komisiji v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka iz člena 14(6)), ter odgovorih na obrazcih za vzorčenje, predloženih ob začetku, izpolnjenih vprašalnikih, ki jih je predložila skupina Yiguan, in informacijah, ki jih je predložila zbornica CCC. Poleg tega je Komisija uporabila druge vire javno dostopnih informacij, kot sta podatkovni zbirki Global Trade Atlas (13) (v nadaljnjem besedilu: GTA) in Orbis Bureau van Dijk (14) (v nadaljnjem besedilu: Orbis).

(37)

Glede na zadostne razpoložljive dokaze iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa na začetku preiskave, ki so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj na domačem trgu v LRK v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija menila, da bi bilo primerno začeti preiskavo v zvezi z LRK na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(38)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je zato v obvestilu o začetku pozvala vse znane proizvajalce iz LRK, naj predložijo informacije, zahtevane v Prilogi III k obvestilu o začetku, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Ustrezne informacije je predložilo pet proizvajalcev.

(39)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji na domačem trgu v LRK v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi. Odgovora ni bilo. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Komisija od kitajske vlade ni prejela odgovora.

(40)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v 37 dneh po datumu objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo podporne dokaze v zvezi s primernostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v zvezi z LRK.

(41)

Zbornica CCC in skupina Yiguan sta podali pripombo o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK. Komisija je te trditve obravnavala v uvodni izjavi 54.

(42)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost za proizvajalce izvoznike na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(43)

Komisija je 23. januarja 2020 s prvim obvestilom k dokumentaciji (15) (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo k dokumentaciji) pozvala vse zainteresirane strani, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih lahko Komisija uporabi za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike iz LRK v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija, delo in odpadki, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo v proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, v tej fazi opredelila Turčijo kot najustreznejšo reprezentativno državo.

(44)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Komisija je prejela pripombe federacij Fenaval in FRUCOM (16).

(45)

Komisija je navedene pripombe obravnavala v drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti z dne 29. maja 2020 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo k dokumentaciji). V navedenem obvestilu je dodatno opredelila seznam proizvodnih dejavnikov in ponovila ugotovitev, da je Turčija najustreznejša reprezentativna država na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(46)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(47)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da če se „ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu imenujejo PSU-stroški). Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in nepredložitve utemeljenih trditev s strani proizvajalcev izvoznikov primerna.

(48)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je znatno izkrivljanje „izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(49)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prejšnje določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj upošteva možni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške zadevnega izdelka v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnih izkrivljanj ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanj se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(50)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(51)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (17), v katerem opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo), ter v določenih sektorjih (na primer jeklarstvo in kemikalije). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v dokumentacijo preiskave. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v spisu preiskave izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo.

(52)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom, o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi.

(53)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 23, sta zbornica CCC in skupina Yiguan predložili pripombe v zvezi s tem. Obe sta trdili, da uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe ni niti pravno niti objektivno upravičena. Po njunih navedbah se namreč v členu 2.2 protidampinškega sporazuma STO koncept znatnega izkrivljanja ne priznava. Poleg tega po njunem mnenju izračun računsko določene normalne vrednosti, ki ga je pripravila EU, ni skladen s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO in razlago tega člena, kot jo je Pritožbeni organ podal v primeru EU – biodizel (Argentina), v skladu s katerim je določitev normalne vrednosti dovoljena le, če „prodaje enakega proizvoda ni v redni trgovini na domačem trgu države izvoznice ali če zaradi določenih tržnih razmer […] taka prodaja ne dopušča prave primerjave“. Zbornica CCC je trdila, da prisotnost znatnih izkrivljanj ne spada niti v kategorijo prodaje, ki ni v „redni trgovini“, niti v „določene tržne razmere“. Poleg tega sta se zbornica CCC in skupina Yiguan sklicevali na domnevno pomanjkanje dokazov, kako natančno poseganje vlade vpliva na cene in posledično vodi do izkrivljanj. Nadalje sta vprašali, ali podporne sheme, ki obstajajo na podlagi skupne kmetijske politike Unije in/ali španskega nacionalnega prava, ne bi povzročile vladnega posredovanja ter posledično izkrivljanj zadevnih stroškov in cen proizvajalcev konzerviranih mandarin v Uniji. Glede na to zahtevata, naj Komisija ne uporabi člena 2(6a) zaradi posebnosti kmetijskega sektorja, ki je po njunem mnenju edinstven sektor, za katerega vse države na svetu izvajajo neko podporno politiko.

(54)

Komisija je za namen te preiskave v uvodni izjavi 110 sklenila, da je primerno uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe. Ni se strinjala s stališčem zbornice CCC in skupine Yiguan, da ne sme uporabiti člena 2(6a). Nasprotno, menila je, da se člen 2(6a) lahko uporablja in da ga je v okoliščinah obravnavane zadeve treba uporabiti. Poleg tega je menila, da je ta določba skladna z obveznostmi Evropske unije v okviru STO. V zvezi s tem je prav tako opozorila, da se spor DS473 EU – biodizel (Argentina) ne nanaša na uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, ki je ustrezna pravna podlaga za določitev normalne vrednosti v tej preiskavi. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(55)

Kar zadeva sklicevanje zbornice CCC in skupine Yiguan na skupno kmetijsko politiko Unije in/ali podporne sheme, ki domnevno obstajajo na podlagi španskega nacionalnega prava, je Komisija opozorila, da se za določitev obstoja znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe morebitni vpliv enega ali več elementov iz navedene določbe analizira glede na cene in stroške v državi izvoznici. Struktura stroškov in mehanizmi oblikovanja cen na drugih trgih, vključno s splošnimi kvalitativnimi ocenami posebnih razmer v sektorju, v tem okviru niso upoštevani. Argument zbornice CCC in skupine Yiguan je zato brezpredmeten in je bil zavrnjen.

(56)

Zbornica CCC je v svojih pripombah na dokončno razkritje ponovila svoje argumente iz uvodne izjave 53 in poudarila, da člen 2(6a) osnovne uredbe, ki jo je enostransko pripravila EU, presega obstoječe pravne določbe protidampinškega sporazuma STO, ki ne vsebuje ustrezne določbe. Poleg tega je zbornica CCC navedla, da je Pritožbeni organ, ki je odločal v sporu DS473, opredelil pravila za določitev normalnih vrednosti in da mora EU upoštevati odločitve Pritožbenega organa.

(57)

Komisija je ponovila, kot je navedeno že v uvodni izjavi 54, da se spor DS473 ne nanaša na uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, ki je ustrezna pravna podlaga za določitev normalne vrednosti v tej preiskavi. V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe bi morala normalna vrednost v državi porekla odražati neizkrivljeno ceno surovin v reprezentativni državi. Poleg tega je Pritožbeni organ, ki je odločal v sporu DS473, potrdil, da obstajajo okoliščine, v katerih se lahko normalna vrednost v državi porekla računsko določi z upoštevanjem informacij iz reprezentativne tretje države.

(58)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne tržne razmere v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Kot je navedeno v oddelkih 3.2.1.2 do 3.2.1.9, se na podlagi te analize argument v zvezi s pomanjkanjem dokazov, kako vladno posredovanje vpliva na cene v sektorju konzerviranih mandarin, zavrne.

(59)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Navedeni koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (18). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (19).

(60)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajsko zakonodajo razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „Socialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „Glavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (20). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor, znotraj katerega v določenih mejah delujejo sile prostega trga.

(61)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (21). Orodja interventne ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(62)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov, čeprav je bilo to običajno v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo dodeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.1.5 v nadaljevanju) (22).

(63)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne zgolj ocenjevati ekonomske prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.1.8) (23). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (24).

(64)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, kar ogroža tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (25). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (26).

(65)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki predvidevajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (27).

(66)

Zbornica CCC je v svojih pripombah na dokončno razkritje pripomnila, da Komisija meni, da sta socialistično tržno gospodarstvo, v katerem ima gospodarstvo v državni lasti prevladujoč položaj na Kitajskem, in KKP, ki tak položaj krepi, razlog za uporabo drugačne metodologije določanja normalne vrednosti. V zvezi s tem je zbornica CCC kritizirala Komisijo, ker naj bi nasprotovala razvoju države z „izkrivljanjem trga“. Po mnenju zbornice CCC je povsem običajno, da so politične stranke zaskrbljene za gospodarstvo svoje države in poskušajo izboljšati življenjski standard v njej. Zato je zbornica CCC menila, da je pristop Komisije politično usmerjen in v precejšnji meri pristranski.

(67)

Komisija je zavrnila trditev o tem, da je pristranska. Kot je navedeno že v uvodni izjavi 48, se analiza iz člena 2(6a) osnovne osredotoča le na znatna izkrivljanja, tj. izkrivljanja, do katerih pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Komisija se je tako oprla na dejanske okoliščine v državi izvoznici.

(68)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(69)

Kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s prisotnostjo članov stranke v izvršnih organih družb v državni lasti in strankarskih celic v družbah (glej tudi oddelek 3.2.1.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju podjetij v državni lasti (28). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih proizvodnih sredstev, vključno s financiranjem (29).

(70)

V sektorju konzerviranega sadja je veliko malih proizvajalcev, za sektor pa je na splošno značilno veliko število malih in srednjih podjetij. Zato ni bilo mogoče določiti razmerja med podjetji v državni lasti in družbami v zasebni lasti. Ker ni bilo nobenih informacij, ki bi dokazovale nasprotno, je Komisija menila, da je država precej prisotna tudi v tem sektorju. Ne glede na lastništvo teh družb pa za vse proizvajalce vsekakor veljajo smernice kitajske države za to politiko, kot je podrobneje opisano v oddelku 3.2.1.5.

(71)

Poleg tega da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (30), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu Komunistične partije Kitajske (31)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa je KKP vsaj od leta 2016 okrepila svoje zahteve po nadzoru poslovnih odločitev v podjetjih v državni lasti kot stvar političnega načela. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (32). Leta 2017 se je poročalo o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (33). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci konzerviranih mandarin in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(72)

Čeprav so glede prisotnosti države v samem sektorju konzerviranih mandarin zaradi njegove razdrobljenosti na voljo le omejene informacije, je preiskava pokazala, da jeklo predstavlja približno 21 % proizvodnih stroškov ter je poleg agrumov (ki predstavljajo približno 25 % do 30 % proizvodnih stroškov) najpomembnejša surovina za proizvodnjo konzerviranih mandarin. V jeklarskem sektorju pa je prevladujoči položaj države znaten (34). V tem sektorju so številni proizvajalci jekla v državni lasti. Nekateri so v „Načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020 (35)“ posebej navedeni kot primeri dosežkov 12. petletnega obdobja načrtovanja (kot so Baosteel, Anshan Iron and Steel, Wuhan Iron and Steel itd.). Ker je jeklo pomemben vložek, ki se uporablja pri proizvodnji pločevink, proizvajalcem konzerviranih mandarin koristi vsako izkrivljanje cen zaradi vmešavanja države v jeklarski sektor.

(73)

Zbornica CCC je v svojih pripombah na dokončno razkritje kritizirala pristop Komisije. Po njenem mnenju je Komisija priznala, da je prisotnost države v industriji agrumov precej omejena, nato pa je to vprašanje obšla tako, da je začela namesto o prisotnosti v samem sektorju agrumov govoriti o vložku surovin iz jeklarskega sektorja.

(74)

Komisija je to pripombo zavrnila. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 96 in 97, tiste značilnosti kitajskega sistema, ki povzročajo znatna izkrivljanja, veljajo za vso državo in vse sektorje, kar velja tudi za proizvodne dejavnike v proizvodnji konzerviranih mandarin. Glede na pomen jekla kot vložka in glede na to, da vsi vložki razen dela sladkorja izvirajo iz LRK, so stroški konzerviranih mandarin očitno izpostavljeni takim sistemskim izkrivljanjem, tudi zaradi znatnega prevladujočega položaja države v jeklarskem sektorju.

(75)

Prisotnost in poseganje države v finančne trge (glej tudi oddelek 3.2.1.8) ter zagotavljanje dodatnih surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (36).

(76)

Prisotnost in poseganje države v družbah, vključno s podjetji v državni lasti, in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(77)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (37).

(78)

Zlasti v sektorju konzerviranih mandarin je jeklo pomemben vložek za proizvodnjo, kot je navedeno že v uvodni izjavi 72. Sektor konzerviranih mandarin je res manjša industrijska panoga, ki ni posebej zajeta v glavnih načrtih kitajske vlade, vendar pa njihovim proizvajalcem koristijo izkrivljanja cen surovin, ki jih uporabljajo, predvsem jekla in železa.

(79)

Kitajska vlada šteje jeklarsko industrijo za ključno (38). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih, osredotočenih na jeklo, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, na primer načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije za obdobje 2016–2020. V njem je navedeno, da je jeklarstvo „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva in nacionalni temelj“ (39). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (40). V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (41) (v nadaljnjem besedilu: katalog) sta železarstvo in jeklarstvo navedeni kot spodbujani industriji. Veljavnost kataloga je bila potrjena z nedavno protisubvencijsko preiskavo nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz LRK (42).

(80)

Kitajska vlada usmerja razvoj sektorja v skladu z raznovrstnimi povezanimi orodji in smernicami politike, ki med drugim zajemajo: sestavo in prestrukturiranje trga, surovine, naložbe, zmanjšanje zmogljivosti, obseg izdelkov, premestitev, nadgradnjo itd. S temi in drugimi sredstvi kitajska vlada usmerja in nadzira skoraj vse vidike razvoja in delovanja jeklarskega sektorja (43).

(81)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo železa in jekla kot glavnih surovin za proizvodnjo zadevnega izdelka. Taki ukrepi preprečujejo normalno delovanje trga.

(82)

Zbornica CCC je v svojih pripombah na dokončno razkritje navedla, da argument Komisije zveni, kot da se sredstva v LRK dodeljujejo brez upoštevanja tržnih sil in s tem ovirajo splošni gospodarski razvoj države, kar ne drži. Poudarila je tudi, da vsi gospodarski subjekti v EU, tako tisti v državni kot tisti v zasebni lasti, prav tako delujejo v skladu z načrti EU oziroma politikami držav članic.

(83)

V zvezi s tem je Komisija ponovila, da teme, kot je splošni gospodarski razvoj ali izboljšanje življenjskega standarda, niso predmet analize iz člena 2(6a) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 48, se analiza namesto tega osredotoča samo na to, v kolikšni meri sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. V zvezi z navedbo zbornice CCC glede delovanja gospodarskih subjektov v EU je Komisija, kot je navedeno že v uvodni izjavi 55, opozorila, da analiza znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe vključuje morebitni učinek enega ali več elementov iz navedene določbe na cene in stroške v državi izvoznici. Delovanje gospodarskih subjektov na drugih trgih v tem okviru ni bilo upoštevano.

(84)

V skladu z informacijami v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno nizko glede na obseg gospodarstva države, ne nazadnje tudi zato, ker je v postopkih v primeru insolventnosti veliko pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (44).

(85)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (45). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in v skladu s tržnimi cenami, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (46). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (47).

(86)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce konzerviranih mandarin veljajo splošna pravila kitajske zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini. To pomeni, da tudi na te družbe vplivajo izkrivljanja od zgoraj navzdol, ki izhajajo iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo te ugotovitve, medtem ko sta zbornica CCC in skupina Yiguan zgolj trdili, da dodeljevanje zemljišč ne pomeni omejevanja ali prepovedovanja komercialne uporabe zemljišč, pa tudi, da vse države ščitijo kmete, ker je kmetijstvo ključni del gospodarskih dejavnosti vsake države, ki so tesno povezane z družbeno stabilnostjo in varnostjo. Komisija je zato predhodno sklenila, da kitajsko stečajno in stvarno pravo ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Na podlagi razpoložljivih dokazov in glede na odsotnost informacij, ki bi dokazovale nasprotno, se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor konzerviranih mandarin.

(87)

Po dokončnem razkritju sta zbornica CCC in skupina Yiguan trdili, da Komisija ni mogla najti dokazov v podporo svoji ugotovitvi o izkrivljanjih trga zaradi pomanjkanja dejanskih podatkov za industrijo agrumov in se je zato preusmerila v splošno gospodarsko strukturo Kitajske, za katero je značilno „socialistično gospodarstvo“, upravni ustroj kitajske vlade in vlogo KKP. Zbornica CCC je svojih pripombah navedla, da v sektorju agrumov niso prisotni elementi, kot so pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje.

(88)

Vendar argumenti zbornice CCC niso bili sprejeti. Komisija je opozorila, da se splošno uporablja kitajska zakonodaja o stečaju, družbah ali lastnini (48), kar velja tudi za sektor konzerviranih mandarin. Ni točnih in ustreznih dokazov, ki bi lahko potrdili, da na sektor agrumov ne vplivajo izkrivljanja zaradi pomanjkanja zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje.

(89)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v sektorju konzerviranih mandarin, tudi v zvezi z zadevnim izdelkom, diskriminatorna oziroma je bilo njuno izvrševanje neustrezno.

(90)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (49). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (50). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega sklopa prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (51). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(91)

Nobeni dokazi niso bili predloženi o tem, da za sektor konzerviranih mandarin ne bi veljal opisani kitajski sistem delovnega prava. Ravno nasprotno, zbornica CCC in skupina Yiguan sta navedli, da znaten delež delovne sile družb, ki delujejo na področju agrumov, običajno predstavljajo začasni ali sezonski delavci, ki prihajajo s podeželja in z družbami ne sklenejo pogodbe o zaposlitvi ter katerih plačilo v celoti temelji na njihovi učinkovitosti na podlagi proizvedene ali predelane količine. Zbornica CCC in skupina Yiguan nista predložili nobenih informacij, ki bi nasprotovale ugotovitvam iz uvodne izjave 90. Namesto tega sta navedli samo, da se Kitajska nesporno vse hitreje urbanizira in da premiki milijonov ljudi v številnih mestih dokazujejo obstoj mobilnosti ljudi na Kitajskem. Kot je navedeno v uvodni izjavi 90, pa tu ne gre za fizično mobilnost delavcev, temveč bolj za posledice sistema prijave gospodinjstev, ki povzroča izkrivljanja plač zaradi ranljivosti nekaterih kategorij delavcev. Poleg tega sta se CCC in skupina Yiguan sklicevali na prvotno preiskavo, nista pa opozorili na nobeno posebno ugotovitev v tej preiskavi, ki bi izpodbijala obstoj znatnih izkrivljanj iz pete alinee člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Komisija je v zvezi s tem navedla, da prvotna preiskava ni podprla stališča zbornice CCC in skupine Yiguan, temveč je poudarila številne nepravilnosti v zvezi z načinom sklenitve pogodbe o zaposlitvi in plačila delavcev.

(92)

Po dokončnem razkritju je zbornica CCC ponovila svoje argumente v zvezi z dvema skupinama delavcev v industriji predelave sadja, tj. zaposlenih s polnim delovnim časom in sezonskih delavcev. V zvezi s tem je zbornica CCC vztrajala, da zaposlovanje sezonskih delavcev iz severnega dela LRK s strani podjetij za predelavo sadja kaže tako na svobodno zaposlovanje delavcev kot na svobodno odločitev delavcev o zaposlitvi. Zbornica CCC zato meni, da so dejstva v oceni Komisije glede izkrivljanj v zvezi s plačami napačna.

(93)

Komisija pa ni trdila, da bi znatna izkrivljanja povzročal sam obstoj različnih kategorij delavcev, kot so zaposleni s polnim delovnim časom ali sezonski delavci. Nasprotno, nepravilnosti in izkrivljanje plač, opisane v uvodni izjavi 90, povzročajo značilnosti sistema delovnega prava skupaj s sistemom prijave gospodinjstev in odsotnostjo kolektivnih organizacij dela, ki bi zastopale interese delavcev. Argumentov zbornice CCC zato ni bilo mogoče sprejeti.

(94)

Tako so izkrivljanja stroškov plač sektor konzerviranih mandarin prizadela neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(95)

Za dostop družb v LRK do kapitala so značilna različna izkrivljanja.

(96)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (52), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (53), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (54). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (55).

(97)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil varnega in skrbnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe le drugotno vlogo pri uporabi različnih pravnih instrumentov.

(98)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen družbe za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (56).

(99)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (57). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih družb in družb v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(100)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedaven porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(101)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Dejansko delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je manjši od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil, in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Umetno nizke obrestne mere povzročajo prenizke cene in s tem prekomerno uporabo kapitala.

(102)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečal. Kitajska vlada, ki se je znašla v razmerah naraščanja tveganih posojil, se je odločila, da se izogne neplačilom. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(103)

Kljub nedavnim ukrepom, ki so bili sprejeti za liberalizacijo trga, na sistem kreditiranja podjetij v LRK vplivajo pomembna izkrivljanja zaradi še vedno razširjene vloge države na kapitalskih trgih.

(104)

Dokazi o tem, da bi bil sektor konzerviranih mandarin izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem, niso bili predloženi. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(105)

Zbornica CCC je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da je Komisija po navedbi, da državno lastništvo finančnih ustanov na Kitajskem in prisotnost KKP izkrivljata financiranje in obrestne mere, napačno sklenila, da obstajajo izkrivljanja v kmetijstvu in njegovem predelovalnem sektorju. Zbornica CCC je navedla, da Komisija ni pojasnila, ali ima sektor agrumov težave pri dostopu do financiranja, nato pa izrazi mnenje, da je spremenjeni instrument trgovinske zaščite EU očitno namenjen oblikovanju novih določb, ki niso vključene v protidampinški sporazum STO.

(106)

Komisija je v odziv na te pripombe poudarila, da njena zgoraj omenjena analiza izkrivljanj v skladu s šesto alineo člena 2(6a)(b) temelji na objektivnih dokazih, ki so bili vloženi v spis in glede katerih je imela zbornica CCC možnost, da predloži pripombe. V okviru razpoložljivega nabora dokazov Komisija ni našla točnih in ustreznih dokazov, da dostop do financiranja ni izkrivljen. Pripombe zbornice CCC glede združljivosti člena 2(6a) osnovne uredbe s pravili STO so bile obravnavane že v uvodnih izjavah 54 in 57.

(107)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor je opisan v oddelkih 3.2.1.1 do 3.2.1.5 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni v oddelkih 3.2.1.6 do 3.2.1.8 in delu B poročila.

(108)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo konzerviranih mandarin potrebni številni različni vložki. Glede na dokaze v spisu je sodelujoči proizvajalec izvoznik v LRK nabavil vse svoje vložke, razen dela sladkorja. Ko proizvajalci konzerviranih mandarin kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(109)

Posledica tega je, da domače prodajne cene konzerviranih mandarin niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, poleg tega pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov, da to ne bi veljalo.

(110)

Analiza iz oddelkov 3.2.1.2 do 3.2.1.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v njeno gospodarstvo na splošno ter v sektor konzerviranih mandarin (vključno z zadevnim izdelkom), je pokazala, da cene ali stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(111)

Komisija je zato računsko določila normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku.

(112)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

(113)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 43 do 45, je Komisija dala zainteresiranim stranem na voljo dve obvestili k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti. Komisija je v drugem obvestilu k dokumentaciji sklenila, da Turčija velja za ustrezno reprezentativno državo v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija ni prejela nobenih pripomb glede izbire reprezentativne države.

(114)

Komisija je v prvem obvestilu k dokumentaciji navedla, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, vir, ki se bo uporabil za določitev neizkrivljenih stroškov dela, energije in odpadkov, pa bo odvisen od izbrane reprezentativne države.

(115)

Poleg tega je Komisija na podlagi odločitve o uporabi Turčije kot reprezentativne države, kot je navedeno v drugem obvestilu k dokumentaciji, obvestila zainteresirane strani, da namerava za določitev neizkrivljenih stroškov za proizvodne dejavnike uporabiti GTA, za določitev neizkrivljenih stroškov dela in energije pa podatke turškega statističnega urada.

(116)

Komisija je v prvem in drugem obvestilu k dokumentaciji navedla, da namerava pri računski določitvi normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabiti naslednje vire:

(117)

V naslednji preglednici so povzeti proizvodni dejavniki, uporabljeni pri izračunih, z ustreznimi oznakami HS in vrednostmi na enoto iz GTA ali turških podatkovnih zbirk, vključno z uvoznimi dajatvami in stroški prevoza.

Preglednica 1

(118)

Ker Komisija ni imela na voljo informacij o trgu reprezentativne države, je pri vseh surovinah izhajala iz uvoznih cen. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen LRK, na enoto. Podobno se niso upoštevali niti podatki o uvozu v reprezentativno državo iz držav, ki niso članice STO in so naštete v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (61). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v navedenih državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti in da so taki podatki o uvozu v vsakem primeru zanemarljivi. Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je sklenila, kot je navedeno v oddelku 3.2.1.10, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Komisija je ugotovila, da je uvoz iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen in je zajemal od 70 % do 100 % celotnega uvoza v Turčijo.

(119)

Komisija si je prizadevala določiti neizkrivljene cene surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo konzerviranih mandarin in kot so bile dostavljene na vhod tovarne proizvajalca izvoznika, kot se zahteva v prvi alinei člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. V ta namen je za vsako zadevno državo porekla uporabila uvozno dajatev reprezentativne države in uvozni ceni dodala domače stroške prevoza. Domači stroški prevoza za vse surovine so bili ocenjeni na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki in ki zaradi zaupnosti niso vključeni na seznam referenčnih vrednosti iz preglednice 1.

(120)

Komisija je opredelila statistiko stroškov dela iz turškega statističnega urada, ki objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Uporabila je plače, sporočene za turški proizvodni sektor za leto 2016 (najnovejši razpoložljivi podatki), in sicer za gospodarsko dejavnost C.10 (proizvodnja živil) po klasifikaciji NACE Rev. 2 v Turčiji, da bi določila neizkrivljene stroške dela (62) glede na klasifikacijo NACE Rev. 2 (63). Te informacije ne omogočajo razlikovanja med pisarniškimi in fizičnimi delavci. Tako kot pri prejšnjih preiskavah je bila povprečna mesečna vrednost za leto 2016 ustrezno prilagojena glede na inflacijo z uporabo indeksa domačih cen proizvajalcev (64), ki ga je objavil turški statistični urad.

(121)

Za določitev referenčne vrednosti električne energije je Komisija uporabila tarife za električno energijo, ki jih je objavil turški statistični urad (65). Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijske uporabnike v ustrezni skupini porabe.

(122)

Zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov in skupnega zanemarljivega vpliva nekaterih surovin pri skupnih proizvodnih stroških (kot so citronska kislina, tekoče baze, klorovodikova kislina, kalcijev laktat, različni embalažni materiali), ki skupaj predstavljajo manj kot 2 % skupnih proizvodnih stroškov, in dejstva, da je bil damping že določen na podlagi drugih glavnih proizvodnih dejavnikov, je Komisija izračunala normalno vrednost na podlagi naslednjih dejavnikov: satsume, sladkor, pločevinka, ovoj, karton, kartonasta posoda in papirnata nalepka. Preostali proizvodni dejavniki so bili združeni pod postavko potrošno blago.

(123)

Komisija je izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin na podlagi sodelujočega proizvajalca izvoznika in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih cen.

(124)

Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(125)

Komisija je za PSU-stroške in dobiček uporabila finančne podatke turškega proizvajalca (66), ki so javno dostopni za obdobje od januarja do decembra 2019, kot je napovedano v drugem obvestilu k dokumentaciji.

(126)

Posledično so bili neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodani naslednji elementi:

(127)

Komisija je pri računski določitvi normalne vrednosti upoštevala naslednje korake.

(128)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje konzerviranih mandarin. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujoče skupine proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto.

(129)

Drugič, Komisija je neizkrivljenim stroškom proizvodnje konzerviranih mandarin prištela režijske stroške proizvodnje, določene, kot je opisano zgoraj, da bi določila neizkrivljene stroške proizvodnje.

(130)

In nazadnje, v neizkrivljenih stroških proizvodnje je Komisija uporabila PSU-stroške in dobiček, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 126.

(131)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(132)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov izvažala izdelek, ki se pregleduje, neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za izdelek, ki se pregleduje, ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(133)

Komisija je računsko določeno normalno vrednost v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna.

(134)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen. Prilagoditve so se izvedle za stroške kopenskega prevoza, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške v višini od 2 % do 8 %, stroške kredita v višini od 0,1 % do 3 %, provizije v višini od 0,1 % do 3 % ter bančne stroške v višini od 0,1 % do 3 %.

(135)

Komisija je, kadar je bilo to upravičeno, prilagodila računsko določeno normalno vrednost z deležem DDV za izvozno prodajo, ki ni bil povrnjen.

(136)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(137)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, za skupino Yiguan znašala 184 %.

(138)

Komisija je povprečno stopnjo dampinga izračunala tudi za nesodelujoče proizvajalce izvoznike. Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva.

(139)

Prvič, Komisija je za določitev normalne vrednosti uporabila povprečno normalno vrednost sodelujoče skupine proizvajalcev izvoznikov. Drugič, za določitev izvozne cene je uporabila zbirko podatkov iz člena 14(6), potem ko je odštela izvoz sodelujoče skupine proizvajalcev izvoznikov. Za primerjavo je prilagodila izvozno ceno na raven franko tovarna z uporabo povprečnih preverjenih popravkov, vključno s prevoznimi stroški, sodelujoče skupine proizvajalcev izvoznikov.

(140)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašala 206 %.

(141)

Zato ni dvoma, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(142)

Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(143)

Komisija je po ugotovitvi nadaljevanja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom analizirala, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se iztekla veljavnost ukrepov. Pri tem je proučila kitajsko proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost, ravnanje kitajskih izvoznikov na drugih trgih, razmere na domačem trgu LRK in privlačnost trga Unije.

(144)

Kot je navedeno zgoraj, se je le pet kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov javilo in izpolnilo Prilogo I k obvestilu o začetku. Informacije o proizvodni in neizkoriščeni zmogljivosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki jih je Komisija imela na voljo, so bile torej omejene.

(145)

Večina ugotovitev v zvezi z nadaljevanjem ali ponovnim pojavom dampinga, predstavljenih v nadaljevanju, je zato morala temeljiti na drugih virih, in sicer zbirkah podatkov Eurostata in GTA ter informacijah, ki sta jih predložili zbornica CCC in industrija Unije v zahtevku za pregled. Rezultati analize navedenih informacij so predstavljeni v nadaljevanju.

(146)

Kitajska je daleč največja proizvajalka konzerviranih mandarin na svetu, pri čemer njena ocenjena proizvodna zmogljivost znaša med 540 000 tonami in 700 000 tonami (67).

(147)

Kar zadeva skupno kitajsko proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost, Komisija ni pridobila skupnih informacij za LRK. Zato se je pri ugotovitvah oprla na informacije, ki jih je predložilo pet proizvajalcev/skupina proizvajalcev, ki so izpolnili vprašalnik za izbor vzorca. Kitajska neizkoriščena zmogljivost, o kateri je poročalo pet proizvajalcev/skupina proizvajalcev, je bila približno 40 000 do 60 000 ton (tj. približno 40 % njene proizvodne zmogljivosti), kar je že več od celotnega obsega prodaje industrije Unije.

(148)

Kitajska izvozna cena na trgih tretjih držav je bila v OPP določena na podlagi podatkov, ki so bili na voljo iz statističnih podatkov GTA o izvozu (68), in sicer na podlagi količin in vrednosti izvoza iz LRK (na ravni FOB). Unija je tretji najpomembnejši izvozni trg za kitajske proizvajalce izvoznike. Povprečna cena na enoto za Unijo je 1,17 USD na kilogram. Prvi in drugi najpomembnejši izvozni trg sta ZDA in Japonska. Povprečna cena na enoto je 1,19 USD na kilogram oziroma 1,15 USD na kilogram.

(149)

Po podatkih GTA in zbornice CCC se je obseg izvoza v ZDA med letoma 2018 in 2019 znatno zmanjšal, in sicer s 195 066 ton na 139 682 ton (razlika v višini 55 384 ton je enaka celotni potrošnji Unije). To zmanjšanje je v glavnem mogoče pojasniti z uvedbo dodatne 25-odstotne tarife za konzervirane mandarine (del večjega svežnja tarif, uvedenih z ukrepi za kitajski uvoz na podlagi člena 301 ameriškega trgovinskega zakona) (69).

(150)

Trg Unije je precej manjši od razpoložljivih neizkoriščenih zmogljivosti kitajskih proizvajalcev. Poleg tega so kitajski proizvajalci zaradi trgovinskih težav z ZDA (70) izgubili približno 55 000 ton izvoza v ZDA, ki ga je mogoče zlahka preusmeriti na trg Unije. Ta količina je precej večja od potrošnje Unije. Pred uvedbo protidampinških ukrepov je bila Unija tradicionalen trg za Kitajsko, saj je bil obseg izvoza v Unijo več kot trikrat tolikšen, kot je trenutno. Povprečna izvozna cena na trgu Unije (1,17 USD/kg) je nekoliko višja kot izvozna cena na Japonsko (1,15 USD/kg) in bistveno višja v primerjavi s ceno izvoza na Tajsko (1,04 USD/kg). Prav tako je razpon izvozne cene v ZDA (1,19 USD/kg) podoben razponu izvozne cene v Uniji.

(151)

Če povzamemo, glede na veliko proizvodno zmogljivost, ki je na voljo na Kitajskem (in s tem zmožnost hitrega povečanja obsega proizvodnje), in njeno preteklo dampinško prakso je razumno sklepati, da bi se ob razveljavitvi sedanjih ukrepov dampinški uvoz na trg Unije povečal.

(152)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v primeru izteka veljavnosti sedanjih ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga. Zlasti raven normalnih vrednosti, določenih za kitajske izvoznike/proizvajalce, raven izvoznih cen sodelujočega proizvajalca na trgih tretjih držav, privlačnost trga Unije in razpoložljivost precejšnje proizvodne zmogljivosti v LRK kažejo na veliko verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve sedanjih ukrepov.

(153)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 165, je kitajski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostal znaten v primerjavi s potrošnjo Unije. Preiskava je pokazala, da je kitajski uvoz še naprej vstopal na trg Unije po dampinških cenah. Poleg tega ugotovljene stopnje dampinga potrjuje analiza cen izvoza v druge tretje države, za katere se zdi, da so še nižje od navedenih v uvodni izjavi 150. Ob upoštevanju elementov, proučenih v oddelkih 3.7.2 in 3.7.3, je Komisija sklenila tudi, da je zelo verjetno, da bi kitajski proizvajalci v primeru izteka veljavnosti ukrepov izvažali znatne količine zadevnega izdelka v Unijo po dampinških cenah. Zato obstajajo dokazi o verjetnosti nadaljevanja dampinga in v vsakem primeru verjetnosti ponovitve dampinga v primeru izteka veljavnosti ukrepov.

(154)

Mandarine se obirajo jeseni in pozimi, pri čemer se sezona obiranja in predelave začne na začetku oktobra in konča približno konec januarja (za nekatere sorte februarja ali marca) naslednjega leta. Pogajanja za večino kupoprodajnih pogodb potekajo v prvih mesecih posamezne sezone. V industriji konzerviranih mandarin se kot osnova za primerjavo običajno uporablja sezona (obdobje od 1. oktobra enega leta do 30. septembra drugega leta). To prakso je Komisija kot že v prvotni preiskavi v analizi upoštevala.

(155)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom sta dva sodelujoča proizvajalca Unije proizvajala podoben izdelek. Do konca sezone 2017/2018 so delovali trije proizvajalci Unije. Tretji proizvajalec Unije (71) je ustavil proizvodnjo ob koncu sezone 2017/2018. Podatki o tem nekdanjem proizvajalcu so bili vključeni v nekatere makrokazalnike v skladu s standardno prakso Komisije glede vključevanja vseh znanih podatkov, povezanih z obravnavanim obdobjem, za namen analize škode, da se kar najbolje prikažejo gospodarske razmere industrije Unije, kot je določeno v členu 4(1) osnovne uredbe.

(156)

Celotna proizvodnja podobnega izdelka v Uniji je bila določena na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki sta jih za obravnavano obdobje predložila sodelujoča proizvajalca Unije. Proizvodnja nekdanjega proizvajalca je temeljila na podatkih, ki jih je v pritožbi predložila federacija Fenaval, in odraža stanje do sezone 2017/2018.

(157)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija sklenila, da sodelujoča proizvajalca Unije, ki predstavljata skupno proizvodnjo Unije, pomenita industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(158)

Ker industrijo Unije sestavljata le dva proizvajalca, so vse številke, povezane z občutljivimi podatki, zaradi zaupnosti indeksirane ali navedene v razponu.

(159)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo določeno, da je proizvodnja Unije med 18 000 tonami in 24 000 tonami.

(160)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in podatkov Eurostata o uvozu. Medtem ko je proizvodnja izdelka v preiskavi sezonska, je potrošnja enakomerno porazdeljena čez leto.

(161)

Ob upoštevanju tega je mogoče reči, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije razvijala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

(162)

V obravnavanem obdobju je potrošnja Unije nihala v odvisnosti od kakovosti letine v Uniji.

(163)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi zbirke podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo Unije, kot je prikazana v preglednici 2.

(164)

Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(165)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza iz LRK zmanjšal za 35 %. Podobno kot obseg uvoza se je tudi kitajski tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal, in sicer za 34 %. Kljub temu zmanjševanju je tržni delež zadevnega izdelka ostal znaten.

(166)

Komisija je gibanje cen kitajskega uvoza določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata. Povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 4

Cene uvoza

(167)

Kot je razvidno iz zgornje preglednice, so se v obravnavanem obdobju cene kitajskega uvoza enakomerno poviševale in so se skupno povišale za 16 %.

(168)

Ker je obseg uvoza edinega sodelujočega izvoznika predstavljal približno 45–65 % (razpon je naveden zaradi zaupnosti) celotnega kitajskega uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bilo na podlagi statističnih podatkov o uvozu nelojalno nižanje cen proučeno še za celoten kitajski uvoz.

(169)

V ta namen so se tehtane povprečne prodajne cene sodelujočih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke na trgu Unije primerjale s podatki Eurostata o ustreznih tehtanih povprečnih cenah CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) uvoza iz LRK. Cene CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) so bile prilagojene za kritje stroškov, povezanih s carinjenjem, in sicer carinske tarife in stroškov po uvozu. V odgovor na pripombo zbornice CCC na dokončno razkritje je Komisija potrdila, da pri svoji analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen veljavne protidampinške dajatve ni dodala tehtanim povprečnim vrednostim CIF.

(170)

Na tej podlagi je primerjava pokazala, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uvoz zadevnega izdelka nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za od 9 % do 11 %, če se upoštevajo uvozne cene brez protidampinških dajatev. Ob upoštevanju protidampinških dajatev Komisija ni ugotovila nelojalnega nižanja prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(171)

Pri pregledu ustrezno prilagojenih uvoznih cen, ki jih je navedel le sodelujoči kitajski izvoznik, bi bilo mogoče za obdobje preiskave v zvezi s pregledom ugotoviti nelojalno znižanje prodajnih cen za od 9 % do 11 %, če se ne upoštevajo veljavne protidampinške dajatve. Tudi v tem primeru Komisija ob upoštevanju protidampinških dajatev ni ugotovila nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(172)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju izrazito povečal. Večina tega uvoza (82 % v obravnavanem obdobju) je izvirala iz Turčije.

Preglednica 5

Uvoz iz drugih tretjih držav

(173)

Prodaja turških izvoznikov in proizvajalcev na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečala. Kljub temu povečanju pa so kitajski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostali največji dobavitelj zadevnega izdelka za Unijo.

(174)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(175)

Makroekonomski kazalniki (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, rast, tržni delež, zaposlenost, produktivnost in višina stopenj dampinga) so bili določeni na ravni celotne industrije Unije. V ta namen je Komisija uporabila podatke iz pritožbe, podatke, zbrane od proizvajalcev Unije pred začetkom preiskave in po njem, ter izpolnjene vprašalnike proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 156, je Komisija pri tretjem proizvajalcu, ki je nehal delovati konec sezone 2017/2018, upoštevala podatke, ki jih je Fenaval predložil v pritožbi.

(176)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, zaloge, plače in proizvodni stroški) je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvedena na ravni dveh sodelujočih proizvajalcev Unije.

(177)

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so se pri treh proizvajalcih Unije, dejavnih v obravnavanem obdobju, gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(178)

V obravnavanem obdobju je skupni obseg proizvodnje v Uniji v povprečju ostal stabilen, nihanja pa so bila povezana s kakovostjo letine (v sezoni 2016/2017 je bila letina posebno dobra, v naslednji sezoni pa slaba) in dejstvom, da je tretji proizvajalec Unije ustavil proizvodnjo ob koncu sezone 2017/2018. Zato sta v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zadevni izdelek proizvajala le dva sodelujoča proizvajalca Unije.

(179)

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je v obravnavanem obdobju sistematično ostala pod 50 %. To razmeroma nizko stopnjo je mogoče pojasniti z dejstvom, da je glavna surovina, ki jo uporabljajo proizvajalci konzerviranih mandarin, sveže sadje, ki se hitro pokvari. Posledično mora biti na vrhuncu sezone obiranja na voljo zadostna zmogljivost, da se lahko sveže sadje razmeroma hitro predela.

(180)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije na trgu Unije sta se za tri proizvajalce Unije, dejavne v obravnavanem obdobju, gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(181)

Prodaja industrije Unije je na splošno sledila podobnemu vzorcu kot proizvodnja Unije. Na splošno se je prodaja industrije Unije med sezono 2015/2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 14 %, čeprav je potrošnja v istem obdobju ostala razmeroma stabilna. Poleg tega se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 4 odstotne točke.

(182)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(183)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju na splošno povečala za 18 %. Produktivnost, izražena z obsegom proizvodnje na zaposlenega, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala, najnižjo točko pa je dosegla v sezoni 2017/2018, ko je eden od proizvajalcev Unije prenehal opravljati svojo dejavnost. V zvezi s tem je Komisija navedla, da na produktivnost te industrije vplivata kakovost in količina razpoložljivega svežega sadja, kar pomeni, da se v letih z dobro letino produktivnost poveča, v letih s slabo pa zmanjša. Sezona 2016/2017 je bila za agrume še posebej dobra, zato je bila produktivnost v tej sezoni največja.

(184)

Potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju nihala, obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije pa se je zmanjšal za 14 %, deloma zaradi zaustavitve delovanja enega proizvajalca v obravnavanem obdobju. Industrija Unije je tako izgubila tržni delež (4 odstotne točke), zmanjšal pa se je tudi tržni delež uvoza iz zadevne države (za 17 odstotnih točk).

(185)

Povprečna prodajna cena na enoto (v EUR/tono) proizvajalcev Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi.

Preglednica 9

Prodajne cene na prostem trgu v Uniji

(186)

V zgornji preglednici je prikazano tudi gibanje povprečne prodajne cene na enoto na trgu Unije v primerjavi z ustreznimi proizvodnimi stroški. Prodajna cena se je v obravnavanem obdobju zvišala za 4 %, proizvodni stroški pa so v istem obdobju ostali razmeroma stabilni. Proizvodni stroški so izjemoma dosegli najvišjo vrednost v sezoni 2017/2018 zaradi slabe letine.

(187)

Industriji Unije je v obravnavanem obdobju na splošno uspelo omejiti proizvodne stroške in zvišati svoje prodajne cene za 4 %, s čimer je zagotovila, da se je njena dobičkonosnost v obravnavanem obdobju znatno izboljšala.

(188)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(189)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so v celotnem obravnavanem obdobju ostali nespremenjeni in so se večinoma izognili težavam, povezanim s sezono 2017/2018.

(190)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(191)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka na trgu Unije izrazila kot delež prihodkov od navedene prodaje.

(192)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju znatno povečala. Podatki o dobičkonosnosti kažejo izrazito zmanjšanje v sezoni 2017/2018. V skladu z zgornjim pojasnilom so v sezoni 2017/2018 nastale izgube predvsem zaradi posebno slabih vremenskih razmer in s tem povezanih višjih stroškov. Vendar je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom spet postala dobičkonosna in je skoraj dosegla svoj ciljni dobiček v višini 6,8 %.

(193)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. V obravnavanem obdobju je razvoj denarnega toka večinoma ustrezal razvoju dobičkonosnosti industrije Unije za zadevni izdelek.

(194)

Industrija Unije je med obravnavanim obdobjem vlagala v vzdrževanje in optimizacijo obstoječih proizvodnih strojev, da bi omejila stroške. Raven naložb se je povečala zlasti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, najverjetneje pa jo je spodbudila raven pričakovanega dobička v navedeni sezoni, predvidenega zaradi zgodnjih obetov dobre letine. Naložbe so bile izvedene tudi za izboljšanje skladnosti z okoljskimi predpisi.

(195)

Donosnost naložb je v obravnavanem obdobju tesno sledila gibanju dobičkonosnosti.

(196)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 12

Zaloge

(197)

Proizvajalci Unije so v OPP znatno povečali svoje zaloge. Industrija Unije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarila znatne zaloge, opozoriti pa je treba tudi, da je hkrati dosegla zdravo raven dobička. Vzdrževanje določene ravni zalog je potrebno, da se pokrije prodaja tik pred začetkom proizvodnje iz nove letine. Zato se to ne more šteti kot znak, da je industrija Unije utrpela škodo.

(198)

Ugotovljene stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis in trenutne ravni ukrepov (glej uvodno izjavo 137). Poleg tega se glede na neizkoriščeno zmogljivost in cene uvoza iz LRK (glej uvodni izjavi 147 in 167) vpliv dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije ne more šteti kot zanemarljiv.

(199)

Prvotni ukrepi so bili uvedeni decembra 2008. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je industrija Unije prvič od takrat približala ciljnemu dobičku v višini 6,8 %, ki je bil določen v prvotni preiskavi. Ob upoštevanju splošnega stanja industrije Unije in še vedno znatnega obsega uvoza iz LRK v zadnjih letih je mogoče sklepati, da je industrija Unije še vedno občutljiva in ranljiva.

(200)

Industrija Unije si je opomogla od učinkov preteklega škodljivega dampinga. Veljavni ukrepi so pripomogli k zajezitvi dampinškega uvoza, in ker se navedena težava zdi obvladana, se položaj industrije Unije znova izboljšuje. Ukrepi so pripomogli tudi k temu, da se je industrija Unije osredotočila na pošteno konkurenco v okolju, kjer število mednarodnih novih udeležencev hitro narašča. In nazadnje, veljavne dajatve so bile dejavnik pri odločitvah o naložbah, sprejetih v celotnem obravnavanem obdobju.

(201)

Vendar ni mogoče sklepati, da je industrija Unije varna. Čeprav nekateri kazalniki škode v zvezi s finančno uspešnostjo proizvajalcev Unije – zlasti dobičkonosnost, naložbe in donosnost naložb ter denarni tok – kažejo na stabilnejši položaj, to niso neizpodbitni dosežki. Drugi kazalniki škode, zlasti obseg prodaje, tržni delež in proizvodnja, so ostali praktično nespremenjeni. Kazalniki na svetovni ravni jasno kažejo znake izboljšanja, vendar pa je industrija še vedno precej občutljiva.

(202)

Glede na navedeno se ugotovi, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(203)

Med pripombami zbornice CCC na dokončno razkritje se je več pripomb nanašalo na gospodarski položaj industrije Unije in dejavnike, kot so splošno ozračje in uvoz iz Turčije, ki bi lahko prispevali k škodljivemu položaju za industrijo Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 202, pa je Komisija ugotovila, da industrija Unije ni utrpela znatne škode. Zato so te pripombe brezpredmetne.

(204)

Ker industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode, je Komisija ocenila, ali bi v primeru izteka veljavnosti ukrepa proti LRK v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe obstajala verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz LRK.

(205)

Trg konzerviranega sadja v Uniji je trenutno stabilen in konkurenčen. Preiskava je pokazala, da očitno ni dejavnikov, ki bi ogrožali domačo industrijo, kot so zmanjševanje povpraševanja, spremembe potrošniških navad, tehnološki razvoj ali izvoz. Poleg tega je industrija Unije med preiskavo trdila, da se ne boji nedavnega povečanja uvoza iz tretjih držav, razen iz LRK, ker proizvajalci iz tretjih držav konkurirajo po poštenih cenah in je njihova zmogljivost omejena.

(206)

Da bi Komisija ugotovila, ali je ta strah upravičen, je proučila obseg proizvodnje in neizkoriščene zmogljivosti v LRK, privlačnost trga Unije in morebiten vpliv razvoja obsega in cen uvoza iz Kitajske, pa tudi vpliv takega razvoja na obseg prodaje, cene in dobičkonosnost industrije Unije.

(207)

Kot je podrobno navedeno že v uvodnih izjavah 146 in 147, so v LRK na voljo znatne neizkoriščene zmogljivosti. LRK je največja proizvajalka svežih mandarin na svetu, njeni proizvajalci izvozniki pa lahko oskrbujejo trge, ki so nekajkrat večji od trga Unije. Ti proizvajalci so močno usmerjeni in spodbujeni k prodaji velikih količin izdelkov na izvoznih trgih. Nedavno se je pokazalo tudi, da se lahko kitajski proizvajalci izvozniki hitro prilagodijo in oskrbujejo trg Unije z dampinškim uvozom. Opozoriti je treba, da se je uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK eksponentno povečal po sodbi o razglasitvi neveljavnosti, s katero je bila marca 2012 razveljavljena prvotna uredba (72).

(208)

V zvezi z ravnmi uvoznih cen je preiskava pokazala, da bi v primeru razveljavitve ukrepov ter ob predpostavki, da bi uvozna cena iz zadevne države in cena industrije Unije ostali enaki kot v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, uvozne cene nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije za 9 %–11 % (vse vrste zadevnega izdelka). Zato bo industrija Unije verjetno izgubila obseg prodaje in tržne deleže na trgu Unije.

(209)

Komisija je izvedla simulacijo, da bi ocenila verjetni vpliv povečanja obsega uvoza iz Kitajske na industrijo Unije. Takoj ko se prodaja in obseg proizvodnje industrije Unije zaradi povečanja kitajskega uvoza konzerviranih mandarin zmanjšata za 6 200 ton, se proizvodni stroški na enoto povečajo za 7,1 %, s čimer se položaj proizvajalcev Unije tako poslabša, da začnejo ustvarjati izgubo. Kitajski proizvajalci izvozniki bi zlahka dosegli to povečanje obsega, saj imajo veliko neizkoriščeno zmogljivost, kot je bilo ugotovljeno v oddelku 3.7.1.

(210)

Ker 82 % uvoza iz tretjih držav razen LRK prihaja iz Turčije, ni nemogoče, da bi dampinške kitajske konzervirane mandarine nadomestile del tega obsega uvoza. Hkrati je povprečna prodajna cena turškega uvoza v Unijo nižja od povprečne prodajne cene industrije Unije, kar pomeni, da bi v primeru, če bi se prisotnost kitajskih dampinških konzerviranih mandarin na trgu Unije povečala, te najprej pridobile tržni delež na račun industrije Unije, preden bi prevzele tržni delež izvoza turških proizvajalcev v Unijo. Glede na neizkoriščeno zmogljivost kitajskih proizvajalcev pa bi v vsakem primeru zlahka prevzele tržni delež drugih tretjih držav (vključno s Turčijo) in tržni delež proizvajalcev Unije.

(211)

Velikost trga Unije – ki je tretji največji trg na svetu – je jasno pomemben dejavnik, ki prispeva k njegovi privlačnosti. Poleg tega dejstvo, da se je uvoz iz LRK kljub veljavnim ukrepom nadaljeval, kaže, da se zdi kitajskim proizvajalcem izvoznikom trg Unije privlačen in želijo na njem še naprej prodajati. Kot je bilo ugotovljeno po sodbi o razglasitvi neveljavnosti, s katero je bila marca 2012 razveljavljena prvotna uredba, bi kitajski proizvajalci izvozniki poleg tega izvoz v druge tretje države v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov verjetno preusmerili na trg Unije z višjimi cenami. Za kitajske proizvajalce izvoznike zdaj veljajo tudi dodatne tarife v višini 25 % za izvoz na njihov največji izvozni trg, tj. Združene države Amerike (73). Te nove tarife so posledica trenutnih trgovinskih napetosti med LRK in Združenimi državami Amerike. So del tarifnih ukrepov Združenih držav Amerike v okviru trenutne preiskave na podlagi oddelka 301 glede Kitajske (74).

(212)

Glede na navedeno bi razveljavitev ukrepov najverjetneje povzročila takojšen in drastičen cenovni pritisk LRK, podprt z znatnimi razpoložljivimi zalogami in zmogljivostmi. To bi industrijo Unije prisililo, da zniža svoje cene ali zmanjša obseg prodaje. Če bi industrija znižala svoje cene, bi se njen dobiček kratkoročno spremenil v izgubo. Če bi industrija zmanjšala svoj obseg prodaje, bi se povečali njeni stroški na enoto, njena dobičkonosnost pa bi se še zmanjšala. Dolgoročno bi morala industrija Unije prilagoditi svoje proizvodne zmogljivosti (jih zmanjšati).

(213)

Glede na razmeroma negotov položaj industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 201, bi hitro povečanje sedanjega obsega dampinškega uvoza iz Kitajske najverjetneje škodljivo vplivalo na stanje industrije Unije in povzročilo hitro poslabšanje njenega finančnega položaja.

(214)

Glede na navedeno bi razveljavitev ukrepov najverjetneje povzročila takojšen in drastičen pritisk LRK na obseg in cene, podprt z znatnimi prostimi zmogljivostmi. To bi industrijo Unije prisililo, da zniža svoje cene ali zmanjša obseg prodaje. Če bi industrija znižala svoje cene, bi se njen dobiček kratkoročno spremenil v izgubo. Če bi industrija zmanjšala svoj obseg prodaje, bi izgubila svoj tržni delež, njeni stroški na enoto bi se povišali, njena dobičkonosnost pa bi se zmanjšala ali izničila.

(215)

Glede na opisani položaj industrije Unije bi se finančni položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepa verjetno hitro poslabšal, tudi če bi se odločila konkurirati glede obsega ali cene. Zato je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila ponovitev škode industriji Unije.

(216)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov proti LRK v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(217)

V obravnavanem obdobju je industriji Unije spet uspelo postati dobičkonosna. V primeru razveljavitve ukrepov bi bila industrija Unije v veliko slabšem položaju, kot je opisano v oddelku 5 (Verjetnost ponovitve škode). Glede na pričakovani obseg in cene uvoza zadevnega izdelka iz LRK bi bila industrija Unije dejansko resno ogrožena, saj bi se njene prodajne cene znižale in bi začela spet ustvarjati izgubo (glej uvodno izjavo 212). Nove naložbe, katerih cilj je krepitev podjetij in izboljšanje njihove konkurenčnosti na trgu podobnega izdelka, bi bile prav tako prizadete.

(218)

Zato bi bilo nadaljevanje ukrepov v interesu Unije, saj bi si lahko tako dodatno opomogla od učinkov nenehnega dampinga. Ukinitev ukrepov pa bi zaustavila okrevanje industrije Unije in resno ogrozila njeno finančno trdnost in posledično njen obstoj ter tako zmanjšala zalogo in konkurenco na trgu.

(219)

Komisija je poslala vprašalnike štirim nepovezanim uvoznikom/trgovcem. Nanj je delno odgovorilo samo eno podjetje.

(220)

Na podlagi tega ni bilo znakov, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na uvoznike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

(221)

Komisija je poslala vprašalnika dvema uporabnikoma zadevnega izdelka. Samo eden od teh uporabnikov je vrnil vprašalnik, ki je bil nepopolno izpolnjen.

(222)

Na podlagi tega ni bilo znakov, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na uporabnike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

(223)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v interesu Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz LRK.

(224)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala ohraniti obstoječe protidampinške ukrepe za uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz LRK.

(225)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za nekatere pripravljene ali konzervirane agrume (mandarine itd.) s poreklom iz Kitajske.

(226)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(227)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(228)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev [odvisno od primera se lahko doda odstotek], bi se takšno povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledična uvedba dajatve na ravni države.

(229)

Če družba, ki ima individualno protidampinško stopnjo, naknadno spremeni ime svojega subjekta, lahko zahteva nadaljnjo uporabo te stopnje. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (75). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja.

(230)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (76) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(231)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –