(1)

Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 (2) določa izvedbene ukrepe za pravila v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, vključno z zahtevami glede uporabe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov kot goriva v kurilnih napravah.

(2)

Mesno-kostna moka je živalska beljakovina, pridobljena s predelavo snovi kategorije 1 ali 2. V zadnjih desetletjih se je mesno-kostna moka odstranjevala kot odpadek s sežiganjem ali sosežiganjem v skladu s členom 12(a) ali (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009. Industrija je za trajnostno rabo virov energije razvila tehnologijo za uporabo mesto-kostne moke kot goriva v kurilnih napravah v skladu s členom 12(e) navedene uredbe, da bi se uporabila toplota, ki se proizvaja s tem sežiganjem.

(3)

Člen 6 Uredbe (EU) št. 142/2011 določa pravila za odobritev kurilnih naprav, ki uporabljajo gnoj rejnih živali kot gorivo za zgorevanje. Navedeni člen je treba spremeniti, da bo vključeval pravila o uporabi mesno-kostne moke kot goriva za zgorevanje.

(4)

V poglavju V Priloge III k Uredbi (EU) št. 142/2011 so določena pravila za vrste naprav in goriv, ki se lahko uporabljajo za zgorevanje, in posebne zahteve za posebne vrste naprav. Primerno je določiti pravila v zvezi s kurilnimi napravami, v katerih se mesno-kostna moka uporablja kot gorivo za zgorevanje, vključno z mejnimi vrednostmi emisij in zahtevami glede spremljanja. Da bi se dosegli ustrezni okoljski standardi, bi morale mejne vrednosti emisij in zahteve glede spremljanja, ki se uporabljajo za kurilne naprave, ki kot gorivo uporabljajo perutninski gnoj, veljati tudi za kurilne naprave s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, ki ni večja od 50 MW, ki kot gorivo uporabljajo mesno-kostno moko.

(5)

Ta uredba ne bi smela posegati v obveznosti iz Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki zagotavlja obsežen sklop pravil za celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, ki ga povzročajo industrijske dejavnosti. Ta direktiva določa tudi pravila za preprečevanje, ali če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla ter za preprečevanje nastajanja odpadkov, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote. Naprave, ki obdelujejo živalske stranske proizvode, spadajo na področje uporabe navedene direktive, če njihova zmogljivost obdelave presega 10 ton na dan. V skladu z Direktivo morajo vse naprave, ki spadajo v njeno področje uporabe, imeti dovoljenje, ki temelji na najboljših razpoložljivih tehnikah (v nadaljnjem besedilu: BAT). Zaključki o BAT, ki so del referenčnih dokumentov o BAT, ki jih objavi Evropska komisija, so referenca za določanje pogojev v dovoljenju (4).

(6)

Direktiva (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je uvedla mejne vrednosti emisij za nekatera onesnaževala iz srednje velikih kurilnih naprav s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, ki ni večja od 50 MW, v zrak in zajela vse vrste trdnih goriv. Poleg tega je Uredba (EU) št. 142/2011 celovito določila ukrepe in pogoje za zgorevanje posebnih živalskih stranskih proizvodov v takih napravah. Vendar ukrepi in pogoji za uporabo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, razen perutninskega gnoja, kot goriva v kurilnih napravah takrat niso bili določeni. Zato je treba v okviru zakonodaje o živalskih stranskih proizvodih opredeliti pravila in zahteve, vključno s specifičnimi mejnimi vrednostmi emisij, za uporabo mesno-kostne moke kot goriva v kurilnih napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, ki ni večja od 50 MW.

(7)

Zahteve iz Uredbe (EU) št. 142/2011 bi morale biti dovolj stroge, da bi bile v skladu z mejnimi vrednostmi emisij za druga trdna goriva iz Direktive (EU) 2015/2193. Ta uredba zagotavlja tudi, da morebitni škodljivi vplivi na okolje ali zdravje ljudi, ki so posledica zgorevanja kostno-mesne moke, niso večji od tistih, ki jih povzroča zgorevanje odpadkov.

(8)

Mejne vrednosti emisij za uporabo različnih snovi kot goriva v kurilnih napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, ki je večja od 50 MW, so določene v Direktivi 2010/75/EU, ki se uporablja v primeru uporabe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, vključno z mesno-kostno moko, kot goriva v takih kurilnih napravah.

(9)

Zato bi bilo treba člen 6 Uredbe (EU) št. 142/2011 in Prilogo III k navedeni uredbi ustrezno spremeniti.

(10)

Poleg tega bi bilo treba s to uredbo pristojnim organom omogočiti, da obstoječim kurilnim napravam odobrijo prehodno obdobje za izpolnitev zahtev glede nadzorovanega porasta temperature izpušnega plina, pod pogojem, da v tem prehodnem obdobju emisije ne pomenijo tveganja za zdravje ljudi in živali ali okolje. Zakonodaja o živalskih stranskih proizvodih ne preprečuje državam članicam, da bi uporabile ustrezna pravila za izračun mejnih vrednosti emisij, določenih v Direktivi (EU) 2015/2193, kadar mesno-kostna moka zgoreva skupaj z drugimi gorivi ali odpadki.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –