(1)

Komisija je 17. decembra 2019 sprejela letno strategijo za trajnostno rast, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2020. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Komisija je 17. decembra 2019 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Estonija ni opredeljena kot ena od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela še priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja.

(2)

Poročilo o državi za Estonijo za leto 2020 je bilo objavljeno 26. februarja 2020. V njem so bili ocenjeni napredek Estonije pri izvajanju priporočil za posamezno državo, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019 (3) (v nadaljnjem besedilu: priporočila za posamezne države iz leta 2019), nadaljnje ukrepanje glede priporočil za posamezne države, sprejetih v preteklih letih, in napredek Estonije pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(3)

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 izbruh COVID-19 uradno razglasila za svetovno pandemijo. To pomeni, da so na področju javnega zdravja nastale hude izredne razmere za državljane, družbe in gospodarstva. Nacionalni zdravstveni sistemi so zaradi tega pod hudim pritiskom, prihaja pa tudi do motenj v svetovnih dobavnih verigah, volatilnosti na finančnih trgih, šokov v povpraševanju potrošnikov ter negativnih učinkov v različnih sektorjih. Ogrožena so delovna mesta in dohodki ljudi ter poslovanje podjetij. Povzročen je bil velik gospodarski šok, ki že ima resne posledice v Uniji. Komisija je 13. marca 2020 sprejela sporočilo, v katerem je pozvala k usklajenemu gospodarskemu odzivu na krizo, ki naj vključuje vse akterje na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(4)

Več držav članic je razglasilo izredne razmere ali uvedlo izredne ukrepe. Vsi izredni ukrepi bi morali biti strogo sorazmerni, potrebni, časovno omejeni ter skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zanje bi morala veljati demokratični nadzor in neodvisni sodni nadzor.

(5)

Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast. Splošna odstopna klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (4), olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija se je v svojem sporočilu z dne 20. marca 2020 menila, da so glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi pandemije COVID-19 izpolnjeni pogoji za uporabo splošne odstopne klavzule, in pozvala Svet, naj potrdi to ugotovitev. Ministri za finance držav članic so 23. marca 2020 potrdili oceno Komisije. Strinjali so se, da se je treba na resen upad gospodarske aktivnosti odzvati odločno, ambiciozno in usklajeno. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

(6)

Potrebno je nadaljnje ukrepanje, da se omeji in nadzira širjenje pandemije COVID-19, okrepi odpornost nacionalnih zdravstvenih sistemov, s podpornimi ukrepi za podjetja in gospodinjstva ublažijo socialno-ekonomske posledice pandemije ter zagotovijo ustrezni zdravstveni in varnostni pogoji na delovnem mestu, da bi se ponovno vzpostavila gospodarska aktivnost. Unija bi morala v celoti izkoristiti različna orodja, ki so ji na voljo za podporo prizadevanjem držav članic na teh področjih. Hkrati bi morale države članice in Unija sodelovati pri pripravi ukrepov, potrebnih za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja naših družb in gospodarstev ter za vnovično doseganje trajnostne rasti, med drugim z vključitvijo zelenega prehoda in digitalne preobrazbe ter ob upoštevanju spoznanj, pridobljenih med krizo.

(7)

Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila prožnost, ki jo v smislu prilagajanja na izredne okoliščine omogoča notranji trg. Da pa bi zagotovili hiter in neoviran prehod v fazo okrevanja ter prosti pretok blaga, storitev in delavcev, bi bilo treba izredne ukrepe, ki ovirajo normalno delovanje notranjega trga, odpraviti takoj, ko niso več nujno potrebni. Trenutna kriza je pokazala, da so v zdravstvenem sektorju potrebni načrti za pripravljenost na krize. Med ključnimi elementi za oblikovanje širših načrtov za pripravljenost na krize so tudi boljše nabavne strategije, diverzificirane dobavne verige in strateške zaloge osnovnih dobrin.

(8)

Zakonodajalec Unije je že spremenil ustrezne zakonodajne okvire, in sicer z uredbama (EU) 2020/460 (5) in (EU) 2020/558 (6) Evropskega parlamenta in Sveta, da bi lahko države članice za ublažitev izrednih učinkov pandemije COVID-19 uporabile vsa neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Te spremembe bodo zagotovile dodatno prožnost ter poenostavljene in racionalizirane postopke. Za zmanjšanje pritiskov na denarni tok lahko države članice v obračunskem letu 2020–2021 uporabijo tudi 100-odstotno stopnjo sofinanciranja iz proračuna Unije. Estonija se spodbuja, da v celoti izkoristi navedene možnosti za pomoč najbolj prizadetim posameznikom in sektorjem.

(9)

Socialno-ekonomske posledice pandemije COVID-19 bodo zaradi različnih vzorcev specializacije po vsej verjetnosti neenakomerno porazdeljene po sektorjih in regijah. To pomeni tveganje poglabljanja razlik v Estoniji. V povezavi s tveganjem začasne prekinitve procesa konvergence med državami članicami sedanje razmere zahtevajo ciljno usmerjene odzive politike.

(10)

Estonija je 30. aprila 2020 predložila nacionalni reformni program za leto 2020, 28. aprila 2020 pa program stabilnosti za leto 2020. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(11)

Za Estonijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Svet je v okviru priporočil za posamezne države, ki jih je sprejel 13. julija 2018 (7), Estoniji priporočil, naj zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (8) v letu 2019 ne bo presegla 4,1 %, kar je ustrezalo letni strukturni prilagoditvi v višini 0,6 % bruto domačega proizvoda (BDP). Celovita ocena Komisije za leto 2019 potrjuje znaten odklon od priporočene prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Vendar glede na uporabo splošne odstopne klavzule nadaljnji ukrepi v okviru postopka zaradi znatnega odklona niso upravičeni.

(12)

V programu stabilnosti za leto 2020 vlada načrtuje, da se bo nominalni saldo poslabšal s primanjkljaja v višini 0,3 % BDP v letu 2019 na primanjkljaj v višini 10,1 % BDP v letu 2020. Primanjkljaj naj bi se v letu 2021 zmanjšal na 3,8 % BDP. Glede na program stabilnosti za leto 2020 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP po zmanjšanju na 8,4 % BDP v letu 2019 povečal na 21,9 % v letu 2020. Na makroekonomske in fiskalne obete vpliva velika negotovost zaradi pandemije COVID-19.

(13)

V odziv na pandemijo COVID-19 je Estonija v okviru usklajenega pristopa Unije sprejela pravočasne proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojega zdravstvenega sistema, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebej prizadeti. Glede na program stabilnosti za leto 2020 so navedeni proračunski ukrepi znašali 4,3 % BDP. Ukrepi vključujejo izboljšanje storitev zdravstvenega varstva, nujno pomoč podjetjem v težavah, začasno subvencioniranje plač in večje javne naložbe. Poleg tega je Estonija napovedala ukrepe, ki ne bodo imeli neposrednega proračunskega učinka, a bodo prispevali k zagotavljanju likvidnostne podpore podjetjem. Ti ukrepi vključujejo posojila in jamstva za posojila podjetjem v višini 8,7 % BDP. Na splošno so ukrepi, ki jih je sprejela Estonija, v skladu s smernicami iz sporočila Komisije z dne 13. marca 2020. Polno izvajanje izrednih ukrepov in podpornih fiskalnih ukrepov ter nato preusmeritev fiskalnih politik v doseganje preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, kadar gospodarske razmere to dopuščajo, bosta srednjeročno prispevala k ohranitvi vzdržnosti javnih financ.

(14)

Glede na spomladansko napoved Komisije 2020 in ob predpostavki nespremenjenih politik naj bi saldo sektorja država Estonije v letu 2020 znašal –8,3 % BDP, v letu 2021 pa –3,4 % BDP. Delež dolga sektorja država naj bi v letih 2020 in 2021 ostal pod 60 % BDP, in sicer naj bi v letu 2021 dosegel 22,6 % BDP. V spomladanski napovedi Komisije 2020 je predviden manjši javnofinančni primanjkljaj za leto 2020 v primerjavi s programom stabilnosti za leto 2020, kar odraža razlike v makroekonomskih projekcijah.

(15)

Komisija je 20. maja 2020 izdala poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe, ker naj bi Estonija v letu 2020 presegla prag primanjkljaja v višini 3 % BDP. V celoti gledano analiza Komisije kaže, da merilo glede primanjkljaja, kakor je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/97, ni izpolnjeno.

(16)

Estonska vlada je od 12. marca 2020 do 17. maja 2020 razglasila izredne razmere zaradi pandemije COVID-19. S takojšnjim odzivom je želela preprečiti nadaljnje širjenje virusa in zagotoviti čim bolj normalno delovanje estonskega gospodarstva. Omejitve za zaustavitev širjenja pandemije so močno vplivale na gospodarstvo. Od razglasitve izrednih razmer se je število registriranih brezposelnih povečalo za 35 %. Največje število na novo brezposelnih je bilo registriranih v sektorjih prodaje na drobno, storitev za stranke, gradbeništva, gostinstva, nastanitev in organizacije dogodkov. Stopnja brezposelnosti naj bi se v letu 2020 povišala na 9,2 %, v letu 2021 pa znižala na 6,5 %. Estonski parlament je 15. aprila 2020 odobril rebalans proračuna za leto 2020. Uvedeni so bili novi ukrepi, katerih cilj je ohraniti delovna mesta, preprečiti množična odpuščanja in zagotoviti likvidnost podjetij. Proračun vsebuje številne ukrepe, vključno s podporo zdravstvenemu sektorju, občinam in nekaterim naložbenim programom ter neciljno usmerjeno likvidnostno podporo podjetjem (kot so jamstvene sheme in odlogi plačila davkov). Nekateri posebni ukrepi so namenjeni mikropodjetjem in turističnemu sektorju, vključno z nekaterimi ciljno usmerjenimi ukrepi za najbolj prizadete regije. Uvedeni so bili dodatni davčni ukrepi, kot je začasno znižanje trošarin na dizelsko gorivo, zemeljski plin in električno energijo. Sveženj ukrepov predvideva začasno prekinitev državnih prispevkov v drugi steber pokojninskega sistema.

(17)

Estonija je sprejela pomembne ukrepe za zajezitev širjenja COVID-19 in njegovega učinka na zdravje. Kljub temu je pandemija COVID-19 razkrila nekatere strukturne pomanjkljivosti zdravstvenega sistema, ki so povezane z omejeno razpoložljivostjo finančnih in človeških virov. Odpornost sistema je ogrožena zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev, neenakega dostopa do primarnega zdravstvenega varstva in razpoložljivosti nujno potrebnih medicinskih izdelkov. Izziv za Estonijo je tudi odprava zaostankov, ki so nastali zato, ker so bila določena zdravljenja zaradi izrednih razmer odložena in nedostopna. Poleg tega so bile neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi (po lastnem poročanju) v Estoniji že pred pandemijo COVID-19 med najvišjimi v Uniji, in sicer zaradi dolgih čakalnih dob za primarno zdravstveno varstvo in specialistično oskrbo. Ti dejavniki in tveganja, povezana z načinom življenja, so očitni razlogi za slabo zdravstveno stanje prebivalstva. Povečanje dostopnosti in odpornosti zdravstvenega sistema je predpogoj za zagotovitev učinkovitega odziva na širjenje pandemije in reševanje izzivov, povezanih z zdravstvenim stanjem prebivalstva.

(18)

Izboljšanje ustreznosti mreže socialne varnosti je dolgotrajni izziv v Estoniji. V primerjavi s povprečjem EU so bile socialne ugodnosti v Estoniji že pred trenutno krizo ocenjene kot manj učinkovite pri zniževanju stopnje revščine. Poleg tega obstajajo vrzeli v pokritosti sistema denarnih nadomestil za brezposelnost za osebe z nestandardnimi oblikami dela in osebe s kratko delovno dobo. Zaradi negativnega učinka pandemije COVID-19 na zaposlovanje in dohodke ter pomanjkanja ustrezne pokritosti bi se lahko povečala revščina, zlasti med gospodinjstvi brez delovno aktivnih članov. Estonija je uvedla začasno shemo skrajšanega delovnega časa kot posebno subvencijo, s katero naj bi prizadetim podjetjem pomagala ohraniti delovna mesta. Ta ukrep je omejen na dva meseca, kar morda ne bo zadostovalo za ublažitev posledic krize, saj lahko težave trajajo dlje in šele pozneje dosežejo nekatere gospodarske sektorje. Zaradi pandemije COVID-19 so se zaostrile težave pri zagotavljanju cenovno dostopnih in razpoložljivih socialnih storitev, vključno s storitvami dolgotrajne oskrbe, zlasti za starejše, invalide in osebe z nizkimi dohodki. Ohranitev načrta za razvoj integriranega zagotavljanja socialnih in zdravstvenih storitev bi pripomogla k reševanju teh izzivov. Pomembno je zagotoviti smiselno in pravočasno vključitev socialnih partnerjev v oblikovanje procesa izhoda iz krize in okrevanja ter povečati njihove zmogljivosti v zvezi s tem.

(19)

Kriza zaradi COVID-19 je prizadela estonska podjetja v številnih sektorjih, najbolj pa mala in srednja podjetja (MSP). Negativni učinek na gospodarske dejavnosti ni bil le posledica omejitev, ampak tudi vse manjšega povpraševanja na izvoznih trgih in motenj svetovnih vrednostnih verig. Ukrepi za likvidnostno podporo, ki jih je sprejela vlada, so zasnovani tako, da pomagajo ublažiti učinek, vendar bo njihovo hitro in učinkovito izvajanje ključnega pomena za podpiranje poslovno vzdržnih podjetij v vseh prizadetih sektorjih in ohranitev odpornosti bančnega sektorja. Poleg tega lahko odlogi plačila davkov in posojil prispevajo k izboljšanju denarnega toka MSP. Okrevanje bo odvisno tudi od tega, kako dobro bodo naložbe usmerjene. V trenutni krizi je prišel do izraza pomen digitalnih in inovativnih rešitev za delovanje gospodarstva. Medtem ko je e-uprava delovala dobro, bi se lahko z nadaljnjo digitalizacijo MSP povečala njihova odpornost, pospešilo okrevanje in srednjeročno povečala produktivnost. V zadnjih letih je gospodarstvo kot celota vse bolj digitalizirano. Vendar je bilo uvajanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij v proizvodnji do zdaj počasno. Medtem ko se je splošna uspešnost Estonije na področju inovacij leta 2019 izboljšala, so stopnje inovacijskih zmogljivosti in dejavnosti, ki temeljijo na raziskavah, v poslovnem sektorju še vedno nizke. Z inovacijami, ki temeljijo na raziskavah, in uvedbo inovativnih rešitev v podjetjih bi se lahko izboljšal konkurenčni položaj države in spodbudila gospodarska rast. Da bi podjetja po krizi zaradi COVID-19 lažje okrevala, bo pomembno zagotoviti zadosten dostop do financiranja, med drugim tudi do lastniškega financiranja za zagonska podjetja.

(20)

Za pospešitev gospodarskega okrevanja bo pomembno dati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe, med drugim z ustreznimi reformami. Kot je navedeno zlasti v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Estonije, njena trajnostna rast temelji na napredku pri razogljičenju z zmanjšanjem ogljične intenzivnosti v energetskem, prometnem in gradbenem sektorju, prestrukturiranjem industrije oljnega skrilavca in izboljšanjem produktivnosti virov, vključno z izvajanjem poslovnih modelov krožnega gospodarstva. Produktivnost virov v Estoniji je med najnižjimi v Uniji, medtem ko so ravni porabe energije nad povprečjem EU. Celovita strategija za krožno gospodarstvo, ki bi dopolnjevala nacionalni energetski in podnebni načrt, bi lahko pripomogla k prehodu v smeri razogljičenja, zmanjšanju negativnih vplivov industrije oljnega skrilavca na okolje in spodbujanju gospodarstva. Ker je Estonija periferna država z nizko gostoto prebivalstva, je dobro delujoč in povezan prometni sistem ključen za njene gospodarske dejavnosti in izvoz. Estonska prometna infrastruktura se sooča z nekaterimi pomanjkljivostmi v smislu povezljivosti in trajnostnosti. Železniški in intermodalni promet še vedno nista dovolj razvita. Emisije toplogrednih plinov iz cestnega prometa so se v zadnjih letih povečale, energija iz obnovljivih virov v prometu pa ostaja pod nacionalnimi cilji. Projekt Rail Baltica in projekti na področju energetskih povezav so med ključnimi prednostnimi naložbami Estonije, katerih cilj je izboljšanje njene varnosti in povezovanja v notranji trg. Spodbujanje naložbenih projektov, ki upoštevajo okoljske in podnebne vidike, je ključnega pomena za trajnostno okrevanje gospodarstva in zmanjšanje regionalnih razlik. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod, ki je obravnavan v predlogu Komisije, za obdobje 2021–2027 bi Estoniji lahko pomagalo nasloviti nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti na območjih iz Priloge D k poročilu o državi za leto 2020. To bi Estoniji omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

(21)

Estonski bančni sektor je na splošno zdrav, vendar tveganja pranja denarja še vedno obstajajo. Čeprav so bili sprejeti ukrepi za omejitev izpostavljenosti tveganjem z zmanjšanjem bančnih vlog nerezidentov, nacionalna ocena tveganja ne zajema drugih produktov, ki bi lahko predstavljali tveganja, kot so skrbniške storitve za nerezidenčne stranke. S posodobitvijo nacionalne ocene tveganja bi se zagotovila ustrezna opredelitev tveganj in omogočilo izvajanje potrebnih blažilnih ukrepov. Čeprav so bili zoper banke in plačilne institucije, ki ne izpolnjujejo zahtev, sprejeti nadzorni ukrepi, je mogoče še bolj povečati učinkovitost nadzora in izvrševanja. Predvsem še ni bil sprejet sklop zakonodajnih aktov za okrepitev preventivnega okvira in zaplemb ter povečanje števila upravnih sankcij. Preiskave primerov pranja denarja napredujejo počasi. Estonski organ za finančni nadzor še nima dovolj okrepljenih zmogljivosti, pri nadzoru, zlasti pri tematskih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, pa se pristop, ki temelji na tveganju, še ne izvaja v celoti. Izmenjava informacij med finančnoobveščevalno enoto in organom kazenskega pregona ni dovolj proaktivna.

(22)

Medtem ko se priporočila za posamezne države iz tega priporočila (v nadaljnjem besedilu: priporočila za posamezne države iz leta 2020) osredotočajo na blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije COVID-19 in spodbujanje gospodarskega okrevanja, so priporočila za posamezne države iz leta 2019 zajemala tudi reforme, ki so bistvene za reševanje srednje- do dolgoročnih strukturnih izzivov. Priporočila za posamezne države iz leta 2019 še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten evropski semester v prihodnjem letu. To vključuje priporočila za posamezne države iz leta 2019 glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Vsa priporočila za posamezne države iz leta 2019 bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju financiranja v sklopu kohezijske politike po letu 2020, vključno z ukrepi za ublažitev posledic trenutne krize in izhodnimi strategijami v zvezi z njo.

(23)

Evropski semester določa okvir za nadaljnje usklajevanje ekonomskih politik in politike zaposlovanja v Uniji, ki lahko prispeva k trajnostnemu gospodarstvu. Države članice so v svojih nacionalnih reformnih programih za leto 2020 ocenile napredek pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih na ravni OZN. Z zagotavljanjem polnega izvajanja priporočil za posamezne države iz leta 2020 bo Estonija prispevala k napredku pri doseganju navedenih ciljev trajnostnega razvoja in k skupnim prizadevanjem za zagotovitev konkurenčne trajnostnosti v Uniji.

(24)

Tesno sodelovanje med gospodarstvi v ekonomski in monetarni uniji je ključno za hitro okrevanje od gospodarskih posledic pandemije COVID-19. Estonija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, poskrbeti, da bodo njene politike še naprej skladne s priporočili za euroobmočje iz leta 2020 in usklajene s politikami drugih držav članic, katerih valuta je euro, ter ob tem upoštevati politične smernice Euroskupine.

(25)

V okviru evropskega semestra za leto 2020 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Estonije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2020. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2020, nacionalni reformni program za leto 2020 in ukrepanje glede priporočil za posamezne države, naslovljenih na Estonijo v preteklih letih. Komisija pri tem ni upoštevala le njihovega pomena z vidika vzdržne fiskalne in socialno-ekonomske politike v Estoniji, temveč – spričo potrebe, da se splošno ekonomsko upravljanje Unije okrepi z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve – tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(26)

Svet je ob upoštevanju navedene ocene preučil program stabilnosti za leto 2020, njegovo mnenje (9) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –

1.

2.

3.

4.