(1)

Proizvajalci Audi AG, Bayerische Motoren Werke AG, Daimler AG, FCA Italy S.p.A, Ford-Werke GmbH, Honda Motor Europe Ltd, Hyundai Motor Europe Technical Center GmbH, Jaguar Land Rover LTD, Renault, Volkswagen AG in Volkswagen Nutzfahrzeuge ter dobavitelja Valeo Electrical systems in Mitsubishi Electric Corporation so 24. oktobra 2019 vložili skupno vlogo (v nadaljnjem besedilu: prva vloga) za odobritev tehnologije, ki se uporablja v 48-voltnem učinkovitem motornem generatorju z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC za uporabo v osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih s pogonskim sistemom z motorjem z notranjim zgorevanjem na bencin ali dizelsko gorivo (v nadaljnjem besedilu: konvencionalni pogonski sistem ICE) in nekaterih hibridnih električnih vozilih brez zunanjega polnjenja (v nadaljnjem besedilu: NOVC-HEV) navedenih kategorij, kot inovativne tehnologije.

(2)

Dobavitelj Valeo Electrical systems je 8. novembra 2019 vložil vlogo (v nadaljnjem besedilu: druga vloga) za odobritev iste tehnologije, tj. tehnologije, ki se uporablja v 48-voltnem učinkovitem motornem generatorju z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC za uporabo v vozilih istih kategorij in z istima pogonskima sistemoma.

(3)

Obe vlogi sta bili ocenjeni v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2019/631, izvedbenima uredbama Komisije (EU) št. 725/2011 (2) in (EU) št. 427/2014 (3) ter tehničnimi smernicami za pripravo vlog za odobritev inovativnih tehnologij v skladu z uredbama (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (različico iz julija 2018 (6)). Vlogama je bilo v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2019/631 priloženo poročilo o preverjanju neodvisnega in priglašenega organa.

(4)

Obe vlogi se nanašata na prihranke emisij CO2, ki jih morda ni mogoče dokazati z meritvami, opravljenimi v skladu z novim evropskim voznim ciklom (NEDC), kot je določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 692/2008 (7).

(5)

Glede na to, da se obe vlogi nanašata na isto inovativno tehnologijo in da bi morali za njeno uporabo v zadevnih vozilih veljati isti pogoji, je primerno obe vlogi obravnavati v enem samem sklepu.

(6)

48-voltni motorni generator lahko deluje kot električni motor, ki pretvarja električno energijo v mehansko energijo, ali kot generator, ki pretvarja mehansko energijo v električno energijo, tj. kot standardni alternator. 48/12-voltni pretvornik DC/DC omogoča 48-voltnemu motornemu generatorju, da proizvaja električno energijo pri napetosti, ki je potrebna za napajanje 12-voltnega električnega sistema vozila in/ali polnjenje 12-voltne baterije.

(7)

Komisija je že odobrila visokoučinkovit 48-voltni motorni generator z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC, ki ga dobavlja SEG Automotive Germany GmbH, kot inovativno tehnologijo za uporabo v osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim pogonskim sistemom ICE in nekaterih NOVC-HEV navedenih kategorij z izvedbenima sklepoma (EU) 2019/313 (8) in (EU) 2019/314 (9).

(8)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri ocenjevanju vlog, ki jih je vložil dobavitelj SEG Automotive Germany GmbH, in informacij, predloženih s tema vlogama, je bilo zadovoljivo in prepričljivo dokazano, da 48-voltni učinkovit motorni generator z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC izpolnjuje merila iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/631 ter merila za upravičenost iz člena 9(1)(a) izvedbenih uredb (EU) št. 725/2011 in (EU) št. 427/2014.

(9)

Zadevna inovativna tehnologija bi se morala uporabljati v osebnih avtomobilih ali lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim pogonskim sistemom ICE ali samo v takih NOVC-HEV navedenih kategorij, za katera se lahko v skladu s Prilogo 8 k Pravilniku št. 101 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (10) uporabljata nepopravljeni izmerjeni vrednosti porabe goriva in emisij CO2.

(10)

V obeh vlogah je predlagana metodologija preizkušanja, ki temelji na „ločeni metodi“ iz točke 3 Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/313 oziroma (EU) 2019/314.

(11)

Metodologija, predlagana v prvi vlogi, se razlikuje od „ločene metode“ iz navedenih sklepov glede ravni napetosti za merjenje izkoristka 48-voltnega motornega generatorja, za katero se predlaga, da se namesto na 52 voltov nastavi na 48 voltov. Poleg tega je v obeh vlogah predlagana sprememba izhodnega toka za merjenje izkoristka 48/12-voltnega pretvornika DC/DC, tako da je izhodni tok, namesto nazivne moči pretvornika DC/DC, deljene s 14,3 volta, opredeljen kot polovica nazivne moči pretvornika DC/DC, deljena s 14,3 volta. V obeh vlogah je predlagana tudi uvedba postopka utekanja za 48-voltni motorni generator.

(12)

V zvezi s spremembama, predlaganima za „ločeno metodo“ iz izvedbenih sklepov (EU) 2019/313 in (EU) 2019/314 glede ravni napetosti za merjenje izkoristka 48-voltnega motornega generatorja in izhodnega toka za merjenje izkoristka 48/12-voltnega pretvornika DC/DC je bilo ugotovljeno, da navedeni spremembi lahko privedeta do manj konzervativnih rezultatov v smislu prihrankov emisij CO2. Vložniki trdijo, da sta spremembi upravičeni, saj bi bili bolj reprezentativni za dejanske vozne razmere. Vendar se dokazi, predloženi v podporo navedeni trditvi, ne morejo šteti za zadostne, zlasti zaradi omejenih študij, izvedenih v podporo vlogi, in odsotnosti dokazov, ki bi podprli spremembo izhodnega toka za merjenje izkoristka 48/12-voltnega pretvornika DC/DC. Glede na navedeno se ugotavlja, da se ta vidika „ločene metode“ iz točke 3 Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/313 oziroma (EU) 2019/314 ne bi smela spremeniti na podlagi informacij iz vlog.

(13)

Kar zadeva predlagano vključitev postopka utekanja za motorni generator v metodologijo preizkušanja, v nobeni izmed obeh vlog ni dovolj natančno določeno, kako bi se morala taka utekanja izvajati in kako bi bilo treba upoštevati njihove učinke. Ker se izkoristek 48-voltnega učinkovitega motornega generatorja z 48/12-voltnim pretvornikom določa na podlagi povprečja rezultatov meritev, se lahko vsi učinki utekanja, pozitivni ali negativni, ustrezno upoštevajo pri končni določitvi izkoristka, po potrebi s povečanjem števila meritev. Glede na navedeno ni primerno, da se metodologija preizkušanja dopolni z dodatnim posebnim postopkom utekanja, kot je predlagan v vlogah.

(14)

Glede na navedeno se zdi primerno, da se „ločena metoda“ iz točke 3 Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/313 oziroma (EU) 2019/314 uporablja tudi za namene tega sklepa.

(15)

Proizvajalci bi morali imeti možnost, da pri homologacijskem organu vložijo vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe inovativne tehnologije, če so izpolnjeni pogoji iz tega sklepa. Proizvajalci bi morali v ta namen zagotoviti, da je vlogi za certificiranje priloženo poročilo o preverjanju, v katerem neodvisni in priglašeni organ potrjuje, da inovativna tehnologija izpolnjuje pogoje iz tega sklepa in da so bili prihranki določeni v skladu z metodologijo preizkušanja iz tega sklepa.

(16)

Da bi se olajšalo obsežnejše uvajanje inovativne tehnologije v novih vozilih, bi moral proizvajalec imeti tudi možnost, da vloži enotno vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi več 48-voltnih učinkovitih motornih generatorjev z 48/12-voltnimi pretvorniki DC/DC. Vendar je primerno zagotoviti, da se v primeru uporabe navedene možnosti uporabi mehanizem, ki spodbuja uvajanje samo tistih ekoloških inovacij, ki zagotavljajo največje prihranke emisij CO2.

(17)

Homologacijski organ mora temeljito preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe inovativne tehnologije iz tega sklepa. Če se prihranki certificirajo, mora homologacijski organ zagotoviti, da so vsi elementi, upoštevani za certificiranje, evidentirani v poročilu o preizkusu in se hranijo skupaj s poročilom o preverjanju, ter da so te informacije na zahtevo na voljo Komisiji.

(18)

Za namene določanja splošne kode ekološke inovacije, ki se uporablja v zadevnih homologacijskih dokumentih v skladu s prilogami I, VIII in IX k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), je treba določiti posamično kodo, ki se uporablja za inovativno tehnologijo.

(19)

Od leta 2021 se mora skladnost proizvajalcev s cilji specifičnih emisij CO2 v skladu z Uredbo (EU) 2019/631 ugotavljati na podlagi emisij CO2, določenih v skladu z globalno usklajenim preizkusnim postopkom za lahka vozila (WLTP) iz Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 (12). Prihranki emisij CO2 zaradi inovativne tehnologije, certificirane s sklicevanjem na ta sklep, se zato lahko upoštevajo pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalcev samo za koledarsko leto 2020 –