(1)

„svetlobni vir“ pomeni električni izdelek, namenjen oddajanju svetlobe ali, če gre za nežareč svetlobni vir, morebitni nastavitvi za oddajanje svetlobe ali obojemu, pri čemer imajo vse naslednje optične značilnosti:

ki kot svetlobno tehniko uporablja žarenje, fluorescenco, visokointenzivnostno razelektritev, anorganske svetleče diode (LED) ali organske svetleče diode (OLED) ali kombinacijo teh in ki se lahko preveri kot svetlobni vir po postopku iz Priloge IV.

Visokotlačni natrijevi (HPS) svetlobni viri, ki ne izpolnjujejo pogoja (a), se za namene te uredbe štejejo za svetlobne vire.

Svetlobni viri ne zajemajo:

(2)

„krmilna naprava“ pomeni eno ali več naprav, ki so lahko fizično vgrajene v svetlobni vir in so namenjene za pripravo omrežnega napajanja za električno obliko, ki jo zahteva eden ali več posebnih svetlobnih virov v okviru mejnih pogojev, določenih z električno varnostjo in elektromagnetno združljivostjo. Lahko zajema spremembo napajalne in vžigne napetosti, omejevanje obratovalnega toka in toka predogrevanja, preprečevanje hladnega vžiga, popravek faktorja moči in/ali zmanjšanje radijskih motenj.

Izraz „krmilna naprava“ ne zajema napajalnikov, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 278/2009 (14). Izraz tudi ne zajema delov za upravljanje razsvetljave in delov, ki niso namenjeni razsvetljavi (kakor so opredeljeni v Prilogi I), čeprav so lahko taki deli fizično vgrajeni v krmilno napravo ali so skupaj z njo dani na trg kot en izdelek.

Stikalo za napajanje prek eterneta (PoE) ni krmilna naprava v smislu te uredbe. „Stikalo za napajanje prek eterneta“ ali „PoE-stikalo“ pomeni opremo za napajanje in obdelavo podatkov, ki je nameščena med električnim napajanjem ter pisarniško opremo in/ali svetlobnimi viri za prenos podatkov in napajanje;

(3)

„ločena krmilna naprava“ pomeni krmilno napravo, ki ni fizično vgrajena v svetlobni vir in je na trg dana kot ločen izdelek ali kot del vsebujočega izdelka;

(4)

„vsebujoči izdelek“ pomeni izdelek, ki vsebuje enega ali več svetlobnih virov ali ločenih krmilnih naprav ali oboje. Primeri vsebujočih izdelkov so svetilke, ki se lahko razstavijo, da je mogoče ločeno preverjanje vsebovanih svetlobnih virov, gospodinjski aparati, ki vsebujejo svetlobne vire, pohištvo (police, ogledala, vitrine), ki vsebuje svetlobne vire. Če vsebujočega izdelka ni mogoče razstaviti za preverjanje svetlobnega vira in ločene krmilne naprave, se celoten vsebujoči izdelek šteje za svetlobni vir;

(5)

„svetloba“ pomeni elektromagnetno sevanje z valovno dolžino med 380 nm in 780 nm;

(6)

„omrežno napajanje“ ali „omrežna napetost“ (ON) pomeni oskrbo z električno energijo z napetostjo 230 (± 10 %) voltov, izmeničnim tokom in frekvenco 50 Hz;

(7)

„LED-čip“ pomeni majhen blok svetlečega polprevodniškega materiala, na katerem je izdelano funkcionalno LED-vezje;

(8)

„paket LED“ pomeni posamezen električni del, ki je v glavnem sestavljen iz vsaj enega LED-čipa. Ne vključuje krmilne naprave ali njenih delov, vznožka ali aktivnih elektronskih komponent in ni neposredno priključen na omrežno napetost. Vključuje lahko enega ali več: optičnih elementov, pretvornikov svetlobe (fosfor), toplotnih, mehanskih in električnih vmesnikov ali delov za odpravo težav z elektrostatično razelektritvijo. Vse svetleče naprave, namenjene neposredni uporabi v LED-svetilki, se štejejo za svetlobne vire;

(9)

„kromatičnost“ pomeni lastnost barvnega dražljaja, ki ga opredeljujeta njegovi kromatski koordinati (x in y);

(10)

„svetlobni tok“ (Φ), izražen v lumnih (lm), pomeni količino, izvedeno iz sevalnega toka (moč sevanja) z vrednotenjem elektromagnetnega sevanja glede na spektralno občutljivost človeškega očesa. Nanaša se na celotni svetlobni tok, ki ga svetlobni vir odda v prostorskem kotu 4π steradianov v pogojih (na primer električni tok, napetost, temperatura), opredeljenih v veljavnih standardih. Nanaša se na začetni svetlobni tok pri nezatemnjenem svetlobnem viru po kratkem času delovanja, razen če je jasno navedeno, da se navezuje na svetlobni tok v pogojih zatemnitve ali svetlobni tok po določenem času delovanja. Pri svetlobnih virih, ki se lahko nastavijo tako, da oddajajo različne svetlobne spektre in/ali različne največje svetilnosti, se nanaša na svetlobni tok v „referenčnih krmilnih nastavitvah“, kakor so opredeljene v Prilogi I;

(11)

„indeks barvne reprodukcije“ (CRI) pomeni merilo za učinek svetila na barvni videz predmetov z zavestno ali podzavestno primerjavo z njihovim barvnim videzom pod referenčnim svetilom in je povprečni Ra barvne reprodukcije za prvih 8 preizkusnih barv (R1–R8), opredeljenih v standardih;

(12)

„žarenje“ pomeni pojav, pri katerem toplota ustvari svetlobo, ki se v svetlobnih virih običajno ustvari z nitkastim prevodnikom („žarilno nitko“), ki se pri pretoku električnega toka segreje;

(13)

„halogenski svetlobni vir“ pomeni žareč svetlobni vir z nitkastim prevodnikom iz volframa, obkroženim s plinom, ki vsebuje halogene ali halogenske spojine;

(14)

„fluorescenca“ ali „fluorescenčni svetlobni vir“ (FS) pomeni pojav ali svetlobni vir, ki uporablja vrsto razelektritve v živosrebrnem plinu pri nizkem tlaku, pri čemer večino svetlobe oddajajo ena ali več plasti fosforja, ki jih vzbuja ultravijolično sevanje, ki nastane pri razelektritvi. Za oskrbo z električno energijo imajo lahko fluorescenčni svetlobni viri en priključek („vznožek“), tj. priključek z enim vznožkom, ali dva priključka, tj. priključek z dvojnim vznožkom. V tej uredbi se za fluorescenčne svetlobne vire štejejo tudi svetlobni viri z magnetno indukcijo:

(15)

„visokointenzivnostna razelektritev“ pomeni razelektritev v plinu, v kateri se svetlobni oblok stabilizira s temperaturo stene, v obločni komori pa je obremenitev stene balona večja od 3 wattov na kvadratni centimeter. Svetlobni viri z visokointenzivnostno razelektritvijo so omejeni na vrste kovinskih halogenidov, natrija pod visokim tlakom in živega srebra pod visokim tlakom, kakor so opredeljene v Prilogi I;

(16)

„razelektritev v plinu“ pomeni pojav, pri katerem se svetloba neposredno ali posredno ustvari z razelektritvijo v plinu, plazmi, kovinski pari ali zmesi plinov in hlapov;

(17)

„anorganska svetleča dioda“ (LED) pomeni tehnologijo, pri kateri svetlobo ustvarja polprevodniška naprava, ki vključuje pn-spoj iz anorganskih snovi. Spoj ob prevajanju električnega toka oddaja optično sevanje;

(18)

„organska svetleča dioda“ (OLED) pomeni tehnologijo, pri kateri svetlobo ustvarja polprevodniška naprava, ki vključuje pn-spoj iz organskih snovi. Spoj ob prevajanju električnega toka oddaja optično sevanje;

(19)

„visokotlačni natrijev svetlobni vir“ (HPS) pomeni svetlobni vir, ki deluje z visokointenzivnostno razelektritvijo in v katerem večji del svetlobe nastane neposredno ali posredno s sevanjem natrijeve pare pri parcialnem tlaku velikosti 10 kilopascalov. Za oskrbo z električno energijo imajo visokotlačni natrijevi svetlobni viri lahko en priključek, tj. „enojni“ priključek, ali dva priključka, tj. „dvojni“ priključek.

(20)

„enakovreden model“ pomeni model, ki ima enake tehnične lastnosti, relevantne za zahteve za okoljsko primerno zasnovo, vendar ga je isti proizvajalec ali uvoznik dal na trg ali v uporabo kot drug model z drugačno identifikacijsko oznako modela;

(21)

„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model izdelka razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali istega imena proizvajalca ali uvoznika;

(22)

„končni uporabnik“ pomeni fizično osebo, ki kupi ali namerava kupiti izdelek za namene, ki ne spadajo na področje njegove trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti.

(a)

določitve strožjih zahtev glede energijske učinkovitosti za vse vrste svetlobnih virov, zlasti za vrste svetlobnih virov, ki ne uporabljajo tehnologije LED, in za ločene krmilne naprave;

(b)

določitve zahtev glede delov za upravljanje razsvetljave;

(c)

določitve strožjih zahtev glede flikerja in stroboskopskih efektov ter njihove razširitve, da bi zajemale tudi ločene krmilne naprave;

(d)

določitve zahtev glede zatemnjevanja, vključno z interakcijo s flikerjem;

(e)

določitve strožjih zahtev glede moči v (omrežnem) stanju pripravljenosti;

(f)

zmanjšanja ali odprave prištevka moči za barvno nastavljive svetlobne vire in odprave izjeme za visoko barvno čistost;

(g)

določitve zahteve glede življenjske dobe;

(h)

določitve strožjih zahtev glede informacij v zvezi z življenjsko dobo, tudi za krmilne naprave;

(i)

nadomestitve indeksa barvne reprodukcije s primernejšim merilom;

(j)

preučitve ustreznosti lumna kot samostojne mere za količino vidne svetlobe;

(k)

izjem;

(l)

določitve dodatnih zahtev glede učinkovite rabe virov za izdelke v skladu z načeli krožnega gospodarstva, zlasti v zvezi z odstranljivostjo in zamenljivostjo svetlobnih virov in krmilnih naprav.

(1)

„omrežni svetlobni vir“ (MLS) pomeni svetlobni vir, ki lahko deluje neposredno prek omrežne oskrbe z električno energijo. Svetlobni viri, ki delujejo neposredno prek omrežnega napajanja in ki lahko delujejo tudi posredno prek omrežnega napajanja z uporabo ločene krmilne naprave, se štejejo za omrežne svetlobne vire;

(2)

„neomrežni svetlobni vir“ (NMLS) pomeni svetlobni vir, ki za delovanje s priključitvijo na električno omrežje potrebuje ločeno krmilno napravo;

(3)

„usmerjeni svetlobni vir“ (DLS) pomeni svetlobni vir, ki ima najmanj 80 % celotnega svetlobnega toka v prostorskem kotu π sr (kar ustreza stožcu s kotom 120°);

(4)

„neusmerjeni svetlobni vir (NDLS)“ pomeni svetlobni vir, ki ni usmerjeni svetlobni vir;

(5)

„povezani svetlobni vir“ (CLS) pomeni svetlobni vir, vključno z deli za podatkovno povezavo, ki jih ni mogoče fizično ali funkcionalno ločiti od svetlečih delov za ohranjanje „referenčnih krmilnih nastavitev“. Svetlobni vir ima lahko fizično vgrajene dele za podatkovno povezavo v enem neločljivem ohišju, lahko pa se kombinira s fizično ločenimi deli za podatkovno povezavo, ki se na trg dajejo skupaj s svetlobnim virom kot en izdelek;

(6)

„povezana ločena krmilna naprava“ (CSCG) pomeni ločeno krmilno napravo, vključno z deli za podatkovno povezavo, ki jih ni mogoče fizično ali funkcionalno ločiti od delov dejanske krmilne naprave za ohranjanje „referenčnih krmilnih nastavitev“. Ločena krmilna naprava ima lahko fizično vgrajene dele za podatkovno povezavo v enem neločljivem ohišju, lahko pa se kombinira s fizično ločljivimi deli za podatkovno povezavo, ki se na trg dajejo skupaj s krmilno napravo kot en izdelek;

(7)

„deli za podatkovno povezavo“ pomeni dele, ki opravljajo katero koli od naslednjih funkcij:

(8)

„barvno nastavljivi svetlobni vir“ (CTLS) pomeni svetlobni vir, ki se lahko nastavi tako, da oddaja svetlobo z veliko različnimi barvami zunaj razpona, opredeljenega v členu 2, lahko pa se nastavi tudi tako, da oddaja belo svetlobo v razponu, opredeljenem v členu 2, za katerega svetlobni vir spada na področje uporabe te uredbe.

Svetlobni viri z nastavljivo belo barvo, ki se lahko nastavijo le za oddajanje svetlobe z različnimi najbližjimi barvnimi temperaturami v razponu, opredeljenem v členu 2, in svetlobni viri z zatemnitvijo v toplejši barvi, ki pri zatemnitvi oddano belo svetlobo spremenijo v najbližjo nižjo barvno temperaturo, s čimer simulirajo vedenje žarečih svetlobnih virov, se ne štejejo za CTLS;

(9)

„čistost vzbujanja“ pomeni odstotek, izračunan za CTLS, nastavljen za oddajanje svetlobe določene barve, z uporabo postopka, podrobneje opredeljenega v standardih, z zarisom ravne črte na grafu barvnega prostora (z osema x in y) od točke z barvnima koordinatama x = 0,333 in y = 0,333 (točka akromatičnega dražljaja), ki gre skozi točko, ki predstavlja barvni koordinati (x in y) svetlobnega vira (točka 2), in se konča na zunanjem robu barvnega prostora (krivulja; točka 3). Čistost vzbujanja se izračuna tako, da se razdalja med točkama 1 in 2 deli z razdaljo med točkama 1 in 3. Celotna dolžina črte predstavlja stoodstotno barvno čistost (točka na krivulji). Točka akromatičnega dražljaja predstavlja ničodstotno barvno čistost (bela svetloba);

(10)

„visokosvetilnostni svetlobni vir“ (HLLS) pomeni svetlobni vir LED, katerega povprečna svetilnost je večja od 30 cd/mm2 v smeri največje svetilnosti;

(11)

„svetilnost“ (v dani smeri in v dani točki na dejanski ali imaginarni površini) pomeni svetlobni tok, ki ga odda elementarni svetlobni snop, ki poteka skozi dano točko in se širi v prostorskem kotu v dani smeri, deljen s ploščino preseka tega snopa, ki vsebuje tudi dano točko (cd/m2);

(12)

„povprečna svetilnost“ (svetilnost HLLS) svetlobnega vira LED pomeni povprečno svetilnost svetleče površine, kjer je svetilnost večja od 50 % največje svetilnosti (cd/mm2);

(13)

„deli za upravljanje razsvetljave“ pomeni dele, ki so vgrajeni v svetlobni vir ali v ločeno krmilno napravo ali ki so fizično ločeni, vendar se dajejo na trg skupaj s svetlobnim virom ali ločeno krmilno napravo kot en izdelek, in ki niso nujno potrebni za to, da bi svetlobni vir oddajal svetlobo pri polni obremenitvi ali da bi ločena krmilna naprava dovajala električno moč, ki svetlobnim virom omogoča oddajanje svetlobe pri polni obremenitvi, ki pa omogočajo ročno ali samodejno, neposredno ali daljinsko krmiljenje svetilnosti, kromatičnosti, najbližje barvne temperature, svetlobnega spektra in/ali kota svetlobnega snopa. Za dele za upravljanje razsvetljave se štejejo tudi zatemnilniki.

Izraz prav tako zajema dele za podatkovno povezavo, ne zajema pa izdelkov, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1275/2008;

(14)

„deli, ki niso namenjeni razsvetljavi“, pomeni dele, ki so vgrajeni v svetlobni vir ali v ločeno krmilno napravo ali ki so fizično ločeni, vendar se dajejo na trg skupaj s svetlobnim virom ali ločeno krmilno napravo kot en izdelek, in ki niso potrebni za to, da bi svetlobni vir oddajal svetlobo pri polni obremenitvi ali da bi ločena krmilna naprava dovajala električno moč, ki svetlobnim virom omogoča oddajanje svetlobe pri polni obremenitvi, in ki niso deli za upravljanje razsvetljave. Primeri med drugim vključujejo: zvočnike, kamere, ponavljalnike za komunikacijske signale, ki širijo domet (na primer Wi-Fi), dele, ki podpirajo ravnotežje v elektroenergetskem omrežju (s preklopom na lastne notranje baterije po potrebi), polnjenje baterij, vidno sporočanje dogodkov (prispetje pošte, zvonjenje zvonca pri vratih, alarm), uporabo Li-Fi (dvosmerne, popolnoma omrežne brezžične komunikacijske tehnologije visoke hitrosti).

Izraz vključuje tudi dele za podatkovno povezavo, ki se uporabljajo za funkcije, ki niso povezane s krmiljenjem oddajanja svetlobe;

(15)

„koristni svetlobni tok“ (Φuse) pomeni del svetlobnega toka svetlobnega vira, upoštevan pri določitvi njegove energijske učinkovitosti:

(16)

„kot svetlobnega snopa“ usmerjenega svetlobnega vira pomeni kot med navideznima črtama v ravnini skozi optično os snopa, tako da črti potekata skozi središče sprednjega dela svetlobnega vira in skozi točke, v katerih je svetilnost enaka 50 % svetilnosti v središču snopa, pri čemer je svetilnost v središču snopa enaka svetilnosti, merjeni na optični osi snopa.

Pri svetlobnih virih z različnimi koti svetlobnega snopa v različnih ravninah se upošteva največji kot svetlobnega snopa.

Pri svetlobnih virih, pri katerih lahko uporabnik upravlja kot svetlobnega snopa, se upošteva kot svetlobnega snopa, ki ustreza „referenčni krmilni nastavitvi“;

(17)

„polna obremenitev“ pomeni:

(18)

„stanje brez obremenitve“ pomeni stanje ločene krmilne naprave, pri katerem je njen dovod energije priključen na vir omrežnega napajanja, njen izhodni priključek pa je namenoma odklopljen od svetlobnih virov ter, kot je ustrezno, od delov za upravljanje razsvetljave in delov, ki niso namenjeni razsvetljavi. Če teh delov ni mogoče odklopiti, se izklopijo, njihova zahtevana moč pa se čim bolj zmanjša v skladu z navodili proizvajalca. Stanje brez obremenitve velja le za ločeno krmilno napravo, za katero proizvajalec ali uvoznik v tehnični dokumentaciji navede, da je zasnovana za to stanje;

(19)

„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje svetlobnega vira ali ločene krmilne naprave, v katerem je ta priključen/-a na napajanje, vendar svetlobni vir namenoma ne oddaja svetlobe ter svetlobni vir ali krmilna naprava čaka krmilni signal za vrnitev v stanje oddajanja svetlobe. Deli za upravljanje razsvetljave, ki omogočajo funkcijo pripravljenosti, so v krmilnem načinu. Deli, ki niso namenjeni razsvetljavi, se odklopijo ali izklopijo ali pa se njihova zahtevana moč čim bolj zmanjša v skladu z navodili proizvajalca;

(20)

„omrežno stanje pripravljenosti“ pomeni stanje CLS ali CSCG, pri katerem je ta priključen/-a na napajanje, vendar svetlobni vir namenoma ne oddaja svetlobe ali pa krmilna naprava ne dovaja električne energije, ki svetlobnim virom omogoča oddajanje svetlobe, in čaka sprožilo, sproženo na daljavo, za vrnitev v stanje oddajanja svetlobe. Deli za upravljanje razsvetljave so v krmilnem načinu. Deli, ki niso namenjeni razsvetljavi, se odklopijo ali izklopijo ali pa se njihova zahtevana moč čim bolj zmanjša v skladu z navodili proizvajalca;

(21)

„krmilni način“ pomeni stanje delov za upravljanje razsvetljave, pri katerem so ti priključeni na svetlobni vir in/ali ločeno krmilno napravo ter svoje funkcije opravljajo tako, da se lahko notranje proizvede krmilni signal ali da se žično ali brezžično prejme sprožilo, sproženo na daljavo, in obdela tako, da pride do spremenjenega oddajanja svetlobe svetlobnega vira ali do ustrezne želene spremembe pri napajanju z ločeno krmilno napravo;

(22)

„sprožilo, sproženo na daljavo“, pomeni signal, ki se prenese po mreži in izvira zunaj svetlobnega vira ali ločene krmilne naprave;

(23)

„krmilni signal“ pomeni analogni ali digitalni signal, ki se v svetlobni vir ali krmilno napravo prenese brezžično ali žično z modulacijo napetosti v ločenih krmilnih kablih ali z moduliranim signalom v napajalni napetosti. Prenos signala se ne opravi po mreži, temveč iz notranjega vira ali daljinskega upravljalnika, dobavljenega z izdelkom;

(24)

„mreža“ pomeni komunikacijsko infrastrukturo, sestavljeno iz povezav in arhitekture, vključno s fizičnimi komponentami, organizacijskimi načeli ter komunikacijskimi postopki in formati (protokoli);

(25)

„moč v stanju delovanja“ (Pon), izražena v wattih, pomeni moč, ki jo svetlobni vir zahteva pri polni obremenitvi, pri čemer so vsi deli za upravljanje razsvetljave in deli, ki niso namenjeni razsvetljavi, odklopljeni. Če teh delov ni mogoče odklopiti, se izklopijo ali pa se njihova zahtevana moč čim bolj zmanjša v skladu z navodili proizvajalca. Če gre za NMLS, ki za delovanje potrebuje ločeno krmilno napravo, se Pon lahko izmeri neposredno pri dovodu energije v svetlobni vir ali pa se določi z uporabo krmilne naprave z znanim izkoristkom, katere zahtevana moč se nato odšteje od izmerjene vrednosti vhodne omrežne moči;

(26)

„moč brez obremenitve“ (Pno), izražena v wattih, je moč, ki jo ločena krmilna naprava zahteva v stanju brez obremenitve;

(27)

„moč v stanju pripravljenosti“ (Psb), izražena v wattih, je moč, ki jo svetlobni vir ali ločena krmilna naprava zahteva v stanju pripravljenosti;

(28)

„moč v omrežnem stanju pripravljenosti“ (Pnet), izražena v wattih, je moč, ki jo CLS ali CSCG zahteva v omrežnem stanju pripravljenosti;

(29)

„referenčne krmilne nastavitve“ (RCS) pomeni krmilno nastavitev ali kombinacijo krmilnih nastavitev, ki se uporablja za preverjanje skladnosti svetlobnega vira s to uredbo. Te nastavitve so pomembne pri svetlobnih virih, ki končnemu uporabniku omogočajo, da ročno ali samodejno, neposredno ali na daljavo upravlja svetilnost, barvo, najbližjo barvno temperaturo, spekter in/ali kot svetlobnega snopa oddajane svetlobe.

Načeloma so referenčne krmilne nastavitve tiste, ki jih proizvajalec vnaprej določi kot tovarniške privzete vrednosti in s katerimi se uporabnik sreča ob prvi namestitvi (vrednosti „iz škatle“). Če namestitveni postopek med prvo namestitvijo predvideva samodejno posodobitev programske opreme ali če ima uporabnik možnost opraviti tako posodobitev, se upošteva (morebitna) nastala sprememba nastavitev.

Če so vrednosti „iz škatle“ namenoma nastavljene drugače kot referenčna krmilna nastavitev (na primer če je zaradi varnosti nastavljena manjša moč), proizvajalec v tehnični dokumentaciji navede, kako ponastaviti referenčne krmilne nastavitve za preverjanje skladnosti, ter poda tehnično utemeljitev, zakaj so vrednosti „iz škatle“ drugačne od referenčnih krmilnih nastavitev.

Proizvajalec svetlobnega vira referenčne krmilne nastavitve opredeli tako, da:

Pri svetlobnih virih, ki proizvajalcu vsebujočega izdelka omogočajo izvedbene izbire, ki vplivajo na značilnosti svetlobnega vira (na primer opredelitev obratovalnih tokov; toplotna zasnova), in ki jih končni uporabnik ne more upravljati, referenčnih krmilnih nastavitev ni treba opredeliti. V takem primeru veljajo nazivni preizkusni pogoji, kakor jih opredeli proizvajalec svetlobnega vira;

(30)

„visokotlačni živosrebrni svetlobni vir“ pomeni visokointenzivnosten svetlobni vir, v katerem večji del svetlobe neposredno ali posredno nastane s sevanjem večinoma uparjenega živega srebra pri parcialnem tlaku nad 100 kilopascali;

(31)

„kovinskohalogenidni svetlobni vir“ (MH) pomeni visokointenzivnosten svetlobni vir, pri katerem svetloba nastane s sevanjem zmesi kovinske pare, kovinskih halogenidov in razpadnih produktov kovinskih halogenidov. Za oskrbo z električno energijo imajo kovinskohalogenidni svetlobni viri lahko en priključek, tj. „enojni“ priključek, ali dva priključka, tj. „dvojni“ priključek. Material za obločno cevko svetlobnih virov MH je lahko kremen (QMH) ali keramika (CMH);

(32)

„kompaktni fluorescenčni svetlobni vir“ (CFL) pomeni fluorescenčni svetlobni vir z enim vznožkom, ki je izdelan v obliki zvite cevi in zasnovan za namestitev v majhnih prostorih. CFL je lahko primarno spiralno oblikovan (tj. lahko je vijakaste oblike), lahko pa je tudi primarno oblikovan kot več povezanih vzporednih cevi z drugim žarnici podobnim ovojem ali brez njega. CFL so na voljo s fizično vgrajeno krmilno napravo (CFLi) ali brez nje (CFLni);

(33)

„T2“, „T5“, „T8“, „T9“ in „T12“ pomeni cevasti svetlobni vir s premerom približno 7, 16, 26, 29 oziroma 38 mm, kakor je opredeljeno v standardih. Cev je lahko ravna (linearna) ali zvita (na primer v obliki črke U, krožna);

(34)

„LFL T5-HE“ je visokoučinkovit linearen fluorescenčni svetlobni vir T5 z gonilnim tokom, manjšim od 0,2 A;

(35)

„LFL T5-HO“ je visokoučinkovit linearen fluorescenčni svetlobni vir T5 z gonilnim tokom, enakim ali večjim od 0,2 A;

(36)

„2-čeveljski LFL T8“, „4-čeveljski LFL T8“ ali „5-čeveljski LFL T8“ pomeni linearen fluorescenčni svetlobni vir T8, ki je dolg približno 600 mm (2 čevlja), 1 200 mm (4 čevlje) oziroma 1 500 mm (5 čevljev), kakor je opredeljeno v standardih;

(37)

„svetlobni vir z magnetno indukcijo“ pomeni svetlobni vir, ki uporablja fluorescenčno tehnologijo, pri čemer se energija namesto z uporabo elektrod, nameščenih v razelektritveni sijalki, v plinsko razelektritveno sijalko prenese prek induciranega visokofrekvenčnega magnetnega polja. Magnetni induktor je lahko zunaj ali znotraj razelektritvene cevke;

(38)

„G4“, „GY6.35“ in „G9“ pomeni električni vmesnik svetlobnega vira, sestavljen iz dveh majhnih nožic na razdaljah 4, 6.35 oziroma 9 mm, kakor je opredeljeno v standardih;

(39)

„HL R7s“ pomeni linearen halogenski svetlobni vir z dvojnim vznožkom za napajanje z omrežno napetostjo in s premerom vznožka 7 mm;

(40)

„K39d“ pomeni električni vmesnik svetlobnega vira, sestavljen iz dveh žic z očescem, ki ju je mogoče pritrditi z vijakoma;

(41)

„G9.5“, „GX9.5“, „GY9.5“, „GZ9.5“, „GZX9.5“, „GZY9.5“, „GZZ9.5“, „G9.5HPL“, „G16“, „G16d“, „GX16d“, „GY16“, „G22“, „G38“, „GX38“ in „GX38Q“ pomeni električni vmesnik svetlobnega vira, sestavljen iz dveh nožic na razdaljah 9.5, 16, 22 oziroma 38 mm, kakor je opredeljeno v standardih. „G9.5HPL“ vključuje odvodnik toplote posebnih mer, kakor se uporablja pri visokozmogljivostnih halogenskih sijalkah, in lahko zajema dodatne nožice za ozemljitev;

(42)

„P28s“, „P40s“, „PGJX28“, „PGJX36“ in „PGJX50“ pomeni električni vmesnik svetlobnega vira, ki uporablja stik s prirobnico za pravilno namestitev (predhodno fokusiranje) svetlobnega vira v reflektorju, kakor je opredeljeno v standardih;

(43)

„QXL (sijalka za hitro zamenjavo)“ pomeni električni vmesnik svetlobnega vira, ki je na strani svetlobnega vira sestavljen iz dveh stranskih jezičkov, ki vključujeta električne kontaktne površine, na nasprotni (zadnji) strani pa iz središčne izbokline, ki omogoča prijem svetlobnega vira z dvema prstoma. Zasnovan je posebej za uporabo v posebni vrsti svetil za odrsko razsvetljavo, pri čemer se svetlobni vir vstavi z zadnje strani svetila in pritrdi ali odstrani s četrt vrtljaja;

(44)

„baterijski“ pomeni izdelek, ki deluje le z enosmernim tokom (DC), ki ga dovaja vir, vsebovan v istem izdelku, brez neposredne ali posredne priključitve na omrežno napajanje;

(45)

„drugi ovoj“ pomeni drugi zunanji ovoj pri svetlobnem viru z visokointenzivnostno razelektritvijo (HID), ki ni potreben za proizvodnjo svetlobe, kakršen je zunanji ovoj, ki ob zlomu sijalke prepreči izpust živega srebra in stekla v okolje. Pri ugotavljanju drugega ovoja se obločne cevke za visokointenzivnostno razelektritev ne štejejo za ovoj;

(46)

„neprozorni ovoj“ za svetlobni vir z visokointenzivnostno razelektritvijo pomeni neprozoren zunanji ovoj ali zunanjo cev, v kateri obločna cevka, v kateri nastaja svetloba, ni vidna;

(47)

„zaslonka proti bleščanju“ pomeni mehansko ali optično odsevno ali neodsevno neprepustno zaščito za blokiranje neposrednega vidnega sevanja, ki ga oddaja svetlobno sevalo v usmerjenem svetlobnem viru, da se prepreči začasna delna slepota (zaslepitev) pri opazovalcu, ki gleda neposredno vanj. Ne vključuje površinskega premaza svetlobnega sevala v usmerjenem svetlobnem viru;

(48)

„izkoristek krmilne naprave“ pomeni izhodno moč za napajanje svetlobnega vira, deljeno z vhodno močjo ločene krmilne naprave z uporabo pogojev in metod, opredeljenih v standardih. Vsi deli za upravljanje razsvetljave in deli, ki niso namenjeni razsvetljavi, so odklopljeni, izklopljeni ali nastavljeni na najmanjšo zahtevano moč v skladu z navodili proizvajalca, ta moč pa se odšteje od celotne vhodne moči;

(49)

„delovanje po preizkušanju vzdržljivosti“ pomeni delovanje svetlobnega vira LED ali OLED po preizkušanju vzdržljivosti, kakor je opredeljeno v Prilogi V;

(50)

„fliker“ pomeni zaznavo vidne nestalnosti, ki jo sproža svetlobni dražljaj, katerega svetilnost ali spektralna porazdelitev s časom niha, za statičnega opazovalca v statičnem okolju. Nihanja so lahko periodična ali neperiodična, sproži pa jih lahko sam svetlobni vir, vir napajanja ali drugi vplivni dejavniki.

Mera za fliker, uporabljena v tej uredbi, je parameter „Pst LM“, pri čemer „st“ pomeni kratkointervalno, „LM“ pa metodo svetlobnega flikermetra, kakor je opredeljeno v standardih. Vrednost Pst LM = 1 pomeni 50-odstotno verjetnost, da bo povprečni opazovalec zaznal fliker;

(51)

„stroboskopski efekt“ pomeni spremembo zaznave gibanja, ki jo sproža svetlobni dražljaj, katerega svetilnost ali spektralna porazdelitev s časom niha, za statičnega opazovalca v nestatičnem okolju. Nihanja so lahko periodična ali neperiodična, sproži pa jih lahko sam svetlobni vir, vir napajanja ali drugi vplivni dejavniki.

Mera za stroboskopski efekt, uporabljena v tej uredbi, je „SVM“ (mera vidnosti stroboskopskega efekta), kakor je opredeljeno v standardih. SVM = 1 predstavlja prag vidnosti za povprečnega opazovalca;

(52)

„deklarirana vrednost“ za parameter pomeni vrednost, ki jo proizvajalec ali uvoznik navede v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES;

(53)

„specifična efektivna moč ultravijoličnega sevanja“ (mW/klm) pomeni efektivno moč ultravijoličnega sevanja svetlobnega vira, ponderirano v skladu s spektralnimi korekcijskimi faktorji in glede na njegov svetlobni tok;

(54)

„svetilnost“ (kandela ali cd) pomeni količnik med svetlobnim tokom, ki zapusti vir in se razširi v elementu prostorskega kota v dani smeri, in elementom prostorskega kota;

(55)

„najbližja barvna temperatura“ (CCT [K]) pomeni temperaturo Planckovega sevala (črnega telesa), katerega zaznana barva je najbolj podobna danemu dražljaju pri enaki svetlobi in pod določenimi pogoji opazovanja;

(56)

„skladnost barv“ pomeni največje odstopanje prvotnih (po kratkem obdobju), prostorsko povprečenih kromatskih koordinat (x in y) posameznega svetlobnega vira od kromatske središčne točke (cx in cy), ki jo navede proizvajalec ali uvoznik, izraženo z velikostjo (v stopinjah) MacAdamove elipse, ki se oblikuje okrog kromatske središčne točke (cx in cy);

(57)

„fazni faktor (cos φ1)“ pomeni kosinus faznega kota φ1 med osnovnim harmonikom omrežne napetosti in osnovnim harmonikom omrežnega toka. Uporablja se za omrežne svetlobne vire na osnovi tehnologije LED ali OLED. Fazni faktor se meri pri polni obremenitvi za referenčne krmilne nastavitve, kjer je primerno, z morebitnimi deli za upravljanje razsvetljave v krmilnem načinu, pri čemer so deli, ki niso namenjeni razsvetljavi, odklopljeni ali izklopljeni ali nastavljeni na najmanjšo moč v skladu z navodili proizvajalca;

(58)

„faktor vzdrževanja svetlobnega toka“ (XLMF) pomeni razmerje med svetlobnim tokom, ki ga svetlobni vir odda v določenem času svoje življenjske dobe, in začetnim svetlobnim tokom;

(59)

„preživetveni faktor“ (SF) pomeni določeni del skupnega števila svetlobnih virov, ki še delujejo v danem trenutku pod določenimi pogoji in pri določeni frekvenci vklapljanja;

(60)

„življenjska doba“ svetlobnih virov LED in OLED pomeni v urah izraženi čas od začetka njihove uporabe do trenutka, ko pri 50 % populacije svetlobnih virov oddana svetloba pade na vrednost pod 70 % začetnega svetlobnega toka. To se imenuje tudi življenjska doba L70B50;

(61)

„bolniki, občutljivi za svetlobo“, pomenijo osebe, ki imajo posebno zdravstveno težavo, ki povzroča simptome občutljivosti za svetlobo, in doživljajo negativne reakcije na naravne in/ali nekatere oblike umetne osvetlitvene tehnike;

(62)

„projicirana svetleča površina (A)“ je v mm2 (kvadratnih milimetrih) izražena površina pogleda v ortografski projekciji svetleče površine iz smeri z najvišjo svetilnostjo, pri čemer je svetleča površina površina svetlobnega vira, ki oddaja svetlobo z deklariranimi optičnimi značilnostmi, kot so približno kroglasta površina obločne cevi (a), valjasta površina navitja žarilne nitke (b) ali sijalka z razelektritvijo v plinu (c, d), ploski ali polkroglasti ovoj svetleče diode (e).

Pri svetlobnih virih z neprozornim ovojem ali zaslonko proti bleščanju je svetleča površina celotna površina, skozi katero svetloba zapusti svetlobni vir.

Pri svetlobnih virih z več kot enim svetlobnim sevalom se za svetlečo površino šteje projekcija najmanjše bruto prostornine okoli vseh seval.

Pri svetlobnih virih HID velja opredelitev (a), razen če pri merah, opredeljenih v (d), velja L > D, pri čemer je L razdalja med konicama elektrod, D pa notranji premer obločne cevke.

(a)

Od 1. septembra 2021 deklarirana zahtevana moč svetlobnega vira P on ne presega najvišje dovoljene moči Ponmax (v W), ki je opredeljena kot funkcija deklariranega koristnega svetlobnega toka Φuse (v lm) in deklariranega indeksa barvne reprodukcije CRI (–), kakor sledi:

Ponmax = C × (L + Φuse / (F × η)) × R;

pri čemer:

Preglednica 1

Pragovna učinkovitost (η) in faktor končne izgube (L)

Preglednica 2

Korekcijski faktor C glede na značilnosti svetlobnega vira

Kjer je ustrezno, se prištevki h korekcijskemu faktorju C seštevajo.

Prištevek za HLLS se ne kombinira z osnovno vrednostjo C za DLS (za HLLS se uporablja osnovna vrednost C za NDLS)

Svetlobni viri, ki končnemu uporabniku omogočajo prilagoditev spektra in/ali kota svetlobnega snopa oddane svetlobe in s tem spremembo vrednosti koristnega svetlobnega toka, indeksa barvne reprodukcije (CRI) in/ali najbližje barvne temperature (CCT) in/ali spremembo stanja svetlobnega vira v smislu usmerjenosti/neusmerjenosti, se ocenijo z uporabo referenčnih krmilnih nastavitev.

Moč v stanju pripravljenosti Psb svetlobnega vira ne presega 0,5W.

Moč v omrežnem stanju pripravljenosti Pnet povezanega svetlobnega vira ne presega 0,5W.

Dovoljene vrednosti za Psb in Pnet se ne seštevajo.

(b)

Od 1. septembra 2021 se uporabljajo vrednosti, določene v preglednici 3 za zahteve glede minimalne energijske učinkovitosti ločene krmilne naprave pri delovanju s polno obremenitvijo:

Preglednica 3

Minimalna energijska učinkovitost za ločene krmilne naprave pri polni obremenitvi

Ločene krmilne naprave z več močmi izpolnjujejo zahteve iz preglednice 3 v skladu z maksimalno deklarirano močjo, s katero lahko delujejo.

Moč brez obremenitve Pno ločene krmilne naprave ne presega 0,5W. To velja le za ločeno krmilno napravo, za katero proizvajalec ali uvoznik v tehnični dokumentaciji navede, da je zasnovana za stanje brez obremenitve.

Moč v stanju pripravljenosti Psb ločene krmilne naprave ne presega 0,5W.

Moč v omrežnem stanju pripravljenosti Pnet povezane ločene krmilne naprave ne presega 0,5W. Dovoljene vrednosti za Psb in Pnet se ne seštevajo.

(a)

Informacije, ki morajo biti prikazane na samem svetlobnem viru

Pri vseh svetlobnih virih, razen pri CTLS, LFL, CFLni, drugih FL in HID, sta na površini s čitljivo pisavo navedeni vrednost in fizikalna enota koristnega svetlobnega toka (lm) in najbližje barvne temperature (K), če je za to po navedbi informacij, povezanih z varnostjo, na voljo dovolj prostora in če napis ne ovira preveč oddajanja svetlobe.

Pri usmerjenih svetlobnih virih se navede tudi kot svetlobnega snopa (°).

Če je prostora dovolj le za dve vrednosti, se navedeta koristni svetlobni tok in najbližja barvna temperatura. Če je prostora dovolj le za eno vrednost, se navede koristni svetlobni tok.

(b)

Informacije, ki morajo biti vidno prikazane na embalaži

(c)

Informacije, ki morajo biti vidno prikazane na prosto dostopnem spletnem mestu proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika

(d)

Tehnična dokumentacija

(e)

Informacije glede izdelkov iz točke 3 Priloge III

Pri svetlobnih virih in ločenih krmilnih napravah iz točke 3 Priloge III se predvideni namen navede v tehnični dokumentaciji za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 5 te uredbe ter na vseh vrstah embalaže, informacij o izdelku in oglasov zanj, pri čemer se izrecno navede, da svetlobni vir ali ločena krmilna naprava ni namenjena za druge vrste uporabe.

V tehnični dokumentaciji za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 5 te uredbe so navedeni tehnični parametri, zaradi katerih je zasnova izdelka primerna za izjemo.

Zlasti se pri svetlobnih virih iz točke 3(p) Priloge III navede: „Ta svetlobni vir je namenjen za uporabo le pri bolnikih, občutljivih za svetlobo. Uporaba tega svetlobnega vira bo povzročila zvišanje stroškov energije v primerjavi z enakovrednim, energijsko učinkovitejšim izdelkom.“

1.

organi držav članic za namene točk 2(a) in 2(b) te priloge preverijo samo eno enoto modela.

Organi držav članic preverijo 10 enot modela svetlobnega vira ali 3 enote modela ločene krmilne naprave. Dovoljena odstopanja pri preverjanjih so določena v preglednici 6 te priloge.

2.

Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:

3.

Če rezultati iz točke 2(a), (b) ali (c) niso doseženi, se šteje, da model in vsi drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

4.

Organi države članice predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točko 3 te priloge.

(a)

Okoliški pogoji in priprava preizkusa:

(b)

Metoda preizkusa vzdržljivosti:

—

neusmerjeni svetlobni viri z napajanjem z omrežno napetostjo: 120–140 lm/W,

—

usmerjeni svetlobni viri z napajanjem z omrežno napetostjo: 90–100 lm/W,

—

usmerjeni svetlobni viri, ki ne delujejo na napajanje iz omrežja: 85–95 lm/W,

—

linearni svetlobni viri (cevi): 140–160 lm/W.