(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (2) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz polietilen tereftalata (v nadaljnjem besedilu: PET) s poreklom, med drugim, iz Indije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1645/2005 (3) spremenil raven veljavnih izravnalnih ukrepov za uvoz PET iz Indije. Spremembe so bile rezultat pospešenega pregleda, začetega v skladu s členom 20 osnovne uredbe.

(3)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 193/2007 (4) uvedel dokončne izravnalne dajatve za nadaljnjih pet let.

(4)

Izravnalni ukrepi so bili po delnih vmesnih pregledih nato spremenjeni z Uredbo (ES) št. 1286/2008 (5) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 906/2011 (6).

(5)

Poznejši delni vmesni pregled se je zaključil brez spremembe veljavnih ukrepov z Izvedbeno uredbo (EU) št. 559/2012 (7).

(6)

Svet je po še enem pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 461/2013 (8) uvedel dokončne izravnalne dajatve za nadaljnjih pet let.

(7)

Komisija je s Sklepom 2000/745/ES (9) sprejela ponudbe o zavezi treh proizvajalcev izvoznikov iz Indije, v katerih je bila določena minimalna uvozna cena. Komisija je z Izvedbenim sklepom 2014/109/EU (10) umaknila sprejetje zavez zaradi spremenjenih okoliščin v primerjavi s tistimi, v katerih so bile zaveze sprejete.

(8)

Svet je po dveh delnih vmesnih pregledih z Uredbo (ES) 2015/1350 (11) spremenil raven veljavnih izravnalnih ukrepov za uvoz PET iz Indije.

(9)

Komisija je po dveh delnih vmesnih pregledih z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1468 (12) spremenila raven veljavnih izravnalnih ukrepov.

(10)

Trenutno veljavni ukrepi so dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (EU) št. 461/2013, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1468 (v nadaljnjem besedilu: veljavni ukrepi). Veljavni ukrepi vključujejo posebne dajatve, ki znašajo od 0 do 74,6 EUR na tono za poimensko navedene indijske proizvajalce, in stopnjo preostale dajatve v višini 69,4 EUR na tono, uvedene na uvoz od vseh drugih proizvajalcev.

(11)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (13) veljavnih izravnalnih ukrepov za uvoz PET s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) je Komisija prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(12)

Zahtevek je vložilo Evropsko združenje proizvajalcev PET (C.P.M.E. aisbl) (v nadaljnjem besedilu: vložnik), ki predstavlja več kot 80 % celotne proizvodnje PET v Uniji.

(13)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov verjetno nadaljevala ali ponovila subvencioniranje in škoda za industrijo Unije.

(14)

Komisija je pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepa ter v skladu s členoma 22(1) in 10(7) osnovne uredbe uradno obvestila indijsko vlado, da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled, ter jo povabila k posvetovanju, da se razjasni položaj glede vsebine zahtevka za pregled in doseže sporazumna rešitev. Indijska vlada je zaprosila za enotedensko podaljšanje roka za izvedbo posvetovanj. Komisija je podaljšanje roka odobrila. Zaradi zakonskih rokov, ki veljajo za to preiskavo, pa začetka pregleda zaradi izteka ukrepa obenem ni bilo mogoče prestaviti. Preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa se je tako začela 22. maja 2018, indijska vlada pa je bila o tem ustrezno obveščena istega dne. Obveščena je bila tudi, da se bodo pripombe, ki jih je v tisti fazi predložila v zvezi s protisubvencijskim zahtevkom, kljub temu upoštevale v preiskavi in da bodo posvetovanja čim prej organizirana. Vendar Komisija v zvezi s povabilom na posvetovanje od indijske vlade ni prejela pritrdilnega odgovora.

(15)

Komisija je po posvetovanju z odborom iz člena 15(1) osnovne uredbe ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 22. maja 2018 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (14) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je Komisija pripravila memorandum o zadostnosti dokazov, ki vsebuje oceno vseh dokazov, ki so na razpolago Komisiji in na podlagi katerih je začela to preiskavo.

(16)

Po razkritju se je ena zainteresirana stran pozanimala o procesni upravičenosti vložnika. Opozoriti je treba, da je bil zahtevek vložen po roku za pripombe iz točke 5.5 obvestila o začetku. Vendar so odgovori v okviru ugotavljanja procesne upravičenosti, ki so na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, potrdili, da so bile zahteve za procesno upravičenost izpolnjene. Zahtevek te strani je bil zato zavrnjen.

(17)

Komisija je 25. marca 2019 začela pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 19(1) osnovne uredbe (15). Ta preiskava v zvezi s pregledom je po obsegu omejena na obliko ukrepov. Posledično lahko tekoči pregled vpliva na obliko ukrepov, kakor je razširjena s to uredbo.

(18)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo subvencioniranja je zajela obdobje od 1. aprila 2017 do 31. marca 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(19)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in indijske organe ter jih pozvala k sodelovanju.

(20)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku iz obvestila o začetku izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in podporne dokaze. Imele so tudi možnost, da pisno zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(21)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(22)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasen vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je v skladu s členom 27 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, ki ga je mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati, tudi ob upoštevanju geografske lokacije. Zajemal je tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 37 % celotne proizvodnje Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(23)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike/uporabnike pozvala, naj sodelujejo v tej preiskavi. Pozvala jih je, naj se ji javijo in pri tem zagotovijo informacije o svojih družbah, zahtevane v Prilogi II k obvestilu o začetku. Javila sta se dva uvoznika. Pozvana sta bila k sodelovanju z izpolnitvijo vprašalnika. Vendar nobeden od njiju ni odgovoril na vprašalnik, ki ga je poslala Komisija.

(24)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, so bili k sodelovanju v tej preiskavi pozvani vsi proizvajalci izvozniki. Pozvala jih je, naj se ji javijo in pri tem zagotovijo informacije o svojih družbah, zahtevane v Prilogi I k obvestilu o začetku. Javili so se trije proizvajalci izvozniki. Pozvani so bili k sodelovanju z izpolnitvijo vprašalnika.

(25)

Komisija je trem vzorčenim proizvajalcem Unije, indijski vladi, trem proizvajalcem izvoznikom in dvema uvoznikoma, ki sta se javila po začetku postopka, poslala vprašalnike, da bi dobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njeno preiskavo.

(26)

Na vprašalnik so odgovorili trije vzorčeni proizvajalci Unije, vložnik, en proizvajalec surovine iz Unije, indijska vlada in dva proizvajalca izvoznika iz Indije. Uvoznika, ki sta se javila, na vprašalnik nista odgovorila.

(27)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obisk je bil izveden tudi v prostorih indijske vlade v New Delhiju.

(28)

Poleg tega so bili preveritveni obiski na podlagi člena 26 osnovne uredbe opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(29)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi, in sicer polietilen tereftalat (PET) z viskoznim številom 78 ml/g ali več, in je v skladu s standardom ISO 1628-5. Trenutno se uvršča pod oznako KN 3907 61 00 in je s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(30)

Ugotovljeno je bilo, da imata izdelek, ki se pregleduje in proizvaja v Indiji ter izvaža v Unijo, in izdelek, ki ga proizvaja in v Uniji prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(31)

Na podlagi subvencij, ki so bile preiskane v prejšnjih pregledih, informacij iz zahtevka za pregled, informacij, ki so jih predložili indijska vlada in zadevna proizvajalca izvoznika, ter izpolnjenih vprašalnikov Komisije so bili preiskani naslednji ukrepi, ki domnevno vključujejo dodeljevanje programov subvencij:

državni programi subvencij:

(32)

V skladu s členom 18 osnovne uredbe bi morala Komisija proučiti, ali obstajajo dokazi o nadaljevanju subvencioniranja, in to ne glede na njegov znesek. Na podlagi dokazov o nadaljevanju subvencioniranja v zvezi z večino glavnih subvencij, za katere so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi, ni bilo treba preiskati vseh drugih subvencij, ki naj bi obstajale po trditvah pritožnika.

(33)

Subvencije iz prejšnje uvodne izjave, za katere so bili v preteklosti uvedeni izravnalni ukrepi, temeljijo na naslednjih dokumentih politike in zakonodaji.

(34)

Sheme AAS, EPCGS in MEIS temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (v nadaljnjem besedilu: zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil o izvozni in uvozni politiki. Ta so povzeta v dokumentih o zunanjetrgovinski politiki, ki jih ministrstvo za trgovino izda vsakih pet let in jih redno posodablja.

(35)

Za obdobje preiskave v zvezi s pregledom sta pomembna dva dokumenta zunanjetrgovinske politike: dokument Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 in posodobljeni dokument Zunanjetrgovinska politika 2015–2020. Slednji velja od 5. decembra 2017. Poleg tega indijska vlada v Priročniku o postopkih 2015–2020 in posodobljenem Priročniku o postopkih 2015–2020 določa postopke, ki urejajo dokument Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 oziroma posodobljeni dokument Zunanjetrgovinska politika 2015–2020. Posodobljeni Priročnik o postopkih 2015–2020 velja od 5. decembra 2017.

(36)

Sheme AAS, EPCGS in MEIS temeljijo na dokumentu Zunanjetrgovinska politika 2015–2020, posodobljenem dokumentu Zunanjetrgovinska politika 2015–2020, Priročniku o postopkih 2015–2020 in posodobljenem Priročniku o postopkih 2015–2020.

(37)

Shema DDS temelji na oddelku 75 zakona o carini iz leta 1962, oddelku 37 zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, oddelkih 93A in 94 zakona o javnih financah iz leta 1994 ter predpisih za povračilo carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo.

(38)

Shema GEDES temelji na zakonu Gudžarata o dajatvi za elektriko iz leta 1958 (v nadaljnjem besedilu: zakon o elektriki) na podlagi oddelka 3(2)(vii) in (viii), kakor je občasno spremenjen v Uradnem listu Gudžarata.

(39)

Komisija je ugotovila, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom shemo AAS uporabljal eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(40)

Shema je podrobno opisana v točkah 4.03 do 4.24 dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 in posodobljenega dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 ter poglavjih 4.04 do 4.52 Priročnika o postopkih 2015–2020 in posodobljenega Priročnika o postopkih 2015–2020.

(41)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, ki so podrobneje opisane v uvodni izjavi 42. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do sheme AAS za fizični izvoz in podshem AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do sheme AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo za kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v točki 7.02 dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 in posodobljenega dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov, so upravičeni do izvozne podsheme, predvidene v okviru sheme AAS. Vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov pa so upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ v okviru podshem vnaprejšnje pripustitve naročil in vzajemnega notranjega akreditiva.

(42)

Shema AAS se lahko izda za:

(43)

fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz surovin za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem primeru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Nadomestilo za uvoz in obveznost izvoza, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta določena v dovoljenju;

(44)

letno potrebo: taka odobritev ni vezana na določen izvozni izdelek, temveč na širšo skupino izdelkov (npr. kemične in sorodne izdelke). Imetnik dovoljenja lahko – do neke mejne vrednosti, določene glede na pretekli izvoz – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji katerega koli izdelka, ki spada v tako skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v tako skupino izdelkov;

(45)

vmesne dobave: ta podshema zajema primere, v katerih nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni proces. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko brez dajatev uvaža surovine in za ta namen prejme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je dolžan izvoziti končni izdelek;

(46)

predvideni izvoz: ta podshema glavnemu izvajalcu omogoča uvažanje surovin z oprostitvijo uvoznih dajatev, ki so potrebne za proizvodnjo blaga, ki se bo prodajalo kot „predvideni izvoz“. Indijska vlada trdi, da se predvideni izvoz nanaša na tiste transakcije, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Številne kategorije dobave se štejejo za predvideni izvoz, če je blago izdelano v Indiji, npr. dobava blaga EOU ali družbi, ki ima sedež v posebni ekonomski coni;

(47)

vnaprejšnjo pripustitev naročil (v nadaljnjem besedilu: ARO): imetnik AAS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, jih lahko pridobiva z ARO. V teh primerih se vnaprejšnja dovoljenja potrdijo kot ARO in so domačemu dobavitelju potrjena ob dobavi v njej določenega blaga. S potrditvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kakor so določene v točki 7.03 dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 in posodobljenega dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 (tj. AAS za vmesne dobave / predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in vračila končnih trošarin). V okviru mehanizma ARO prejme nadomestila za plačane davke in dajatve dobavitelj, namesto da bi bila ta vrnjena končnemu izvozniku v obliki povračil/nadomestil dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine;

(48)

vzajemni notranji akreditiv: ta podshema ponovno zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka potrdi odobritev za neposredni uvoz le za vrednosti in količine domačih izdelkov, za uvožene izdelke pa ne. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot je določeno v točki 7.03 dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 in posodobljenega dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 (tj. AAS za vmesne dobave / predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila za končne trošarine).

(49)

Komisija je ugotovila, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom koncesijo v okviru prve podsheme, tj. AAS za fizični izvoz, pridobil en sodelujoči proizvajalec izvoznik, ki uporablja shemo. Zato ni treba ugotavljati, ali so preostale neuporabljene podsheme take, da se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(50)

Za namene preverjanja s strani indijskih organov je imetnik vnaprejšnjega dovoljenja pravno obvezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in dajatev prosto uvoženega / domače nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavje 4.51 ter Dodatek 4H k Priročniku o postopkih 2015–2020 in posodobljenemu Priročniku o postopkih 2015–2020), torej dejansko evidenco potrošnje. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja / stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu z Dodatkom 4H, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(51)

V zvezi s podshemo, ki jo je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabljala zadevna družba, tj. za fizični izvoz, indijska vlada določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na odobritev vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega v okviru AAS, določi indijska vlada na osnovi standardnih vhodno-izhodnih normativov („Standard Input Output Norms – SION“), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z izdelkom, ki se pregleduje.

(52)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza je treba izpolniti v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (18 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(53)

Med uvoženimi surovinami in izvoženimi končnimi izdelki ni tesne povezave. Upravičene surovine se lahko uvažajo in uporabljajo tudi za druge izdelke, ne le za tistega, ki se pregleduje. Poleg tega se lahko licence za različne izdelke združujejo. To pomeni, da lahko izvoz v okviru dovoljenja AAS za en izdelek daje pravico za uvoz surovin brez dajatev v okviru dovoljenja AAS za drug izdelek.

(54)

Preiskava je pokazala, da ni bilo zaprto nobeno od dovoljenj AAS, ki jih uporablja proizvajalec izvoznik. Poleg tega proizvajalec izvoznik ni imel take evidence potrošnje, ki bi jo preverjal zunanji pooblaščeni računovodja. Čeprav je proizvajalec izvoznik pojasnil, da je poročanje o porabi surovin temeljilo na njegovih dejavnikih porabe, zato ni mogel predložiti nobenega dodatka 4H za svoja dovoljenja AAS.

(55)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, saj pomeni finančni prispevek indijske vlade, s katerim se odpove svojemu prihodku od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, preiskovanemu izvozniku pa zagotavlja ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost.

(56)

Poleg tega je shema AAS za fizični izvoz zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato se šteje za specifično ter se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz te sheme.

(57)

V tem primeru se uporabljena podshema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Podshema ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka (Priloga II(4) k osnovni uredbi in v primeru nadomestnih shem povračil Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Poleg tega SION za izdelek, ki se pregleduje, niso bili dovolj natančni in sami ne morejo pomeniti sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardnih normativov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Indijska vlada niti ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin, čeprav bi to ob neobstoju učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(58)

Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(59)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil je Komisija preverila dejansko stopnjo porabe zadevnih surovin. Ugotovila je, da je bila dejanska stopnja potrošnje nekoliko pod SION. Čeprav je družba trdila, da bo zaprla zadevna dovoljenja na podlagi dejanske potrošnje, zaradi česar ne bo presežnega odpusta, ni bilo v času preverjanja zaprto nobeno dovoljenje, zato Komisija tega ni mogla preveriti. Ker so bila dovoljenja podeljena na podlagi SION, bi jih družba kljub neobstoju učinkovitega sistema preverjanja lahko zaprla z uporabo SION kot stopnje porabe. V tem primeru bi razlika med dejansko stopnjo porabe in sporočeno stopnjo porabe na podlagi SION povzročila presežni odpust, ki bi pomenil subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(60)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se presežni odpust dodeli za skupni promet od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(61)

Glede na majhno razliko med SION in dejansko stopnjo porabe bi bila, če bi se celotno dovoljenje zaprlo na podlagi SION, presežni odpust in posledično znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, prav tako zanemarljiva. Komisija je tako ugotovila, da so bile stopnje subvencije glede na zadevno shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zanemarljive, a še vedno pozitivne. Komisija je zato sklenila, da se ta subvencija še naprej šteje za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(62)

Komisija je ugotovila, da sta sodelujoča proizvajalca izvoznika uporabljala shemo DDS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: OPP).

(63)

Pravna podlaga, ki se je uporabljala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, so bili predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: predpisi iz leta 1995), kakor so bili spremenjeni leta 2006 (16) in nato nadomeščeni s predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 2017 (17) (v nadaljnjem besedilu: predpisi iz leta 2017), ki so začeli veljati 1. oktobra 2017. V predpisu iz točke 3(2) predpisov iz leta 1995 se ureja metoda izračuna te sheme za povračilo dajatev. V predpisu iz točke 12(1)(a)(ii) navedenih predpisov se ureja izjava, ki jo morajo proizvajalci izvozniki izpolniti, da lahko izkoristijo zadevno shemo. Ta predpisa se v predpisih iz leta 2017 nista spremenila in ustrezata predpisu iz točke 3(2) oziroma točke 13(1)(a)(ii).

(64)

Poleg tega okrožnica št. 24/2001 (18) vsebuje posebna navodila glede izvajanja predpisa iz točke 3(2) in izjavo, ki jo morajo izvozniki predložiti na podlagi predpisa iz točke 12(1)(a)(ii).

(65)

Predpis iz točke 4 predpisov iz leta 1995 določa, da lahko centralna vlada spremeni znesek ali stopnje, določene na podlagi predpisa iz točke 3. Vlada je izvedla številne spremembe; stopnje so bile nazadnje spremenjene z obvestilom št. 110/2015 – CUSTOMS (N.T.) z dne 16. novembra 2015 (19) in obvestilom št. 131/2016 – CUSTOMS (N.T.) z dne 31. oktobra 2016 (20). Zato je stopnja za izdelek, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 1,5 % vrednosti FOB izvoženih izdelkov.

(66)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(67)

Na podlagi te sheme lahko vsaka družba, ki izvaža upravičene izdelke, prejme znesek, ki ustreza deležu deklarirane vrednosti FOB izvoženega izdelka. Predpis iz točke 3(2) predpisov za povračilo carin in osrednjih trošarin določa, kako se izračuna znesek subvencije:

(68)

Indijska vlada je torej znesek, ki ga je treba vrniti, izračunala na podlagi povprečnih vrednosti ustreznih carinskih dajatev na ravni industrije, plačanih za uvožene surovine, in povprečnega količnika porabe industrije, ki je bil zbran pri proizvajalcih upravičenih izvoznih izdelkov, za katere indijska vlada meni, da so reprezentativni. Indijska vlada nato znesek, ki ga je treba vrniti, izrazi kot delež povprečne izvozne vrednosti upravičenih izvoženih izdelkov.

(69)

Ta delež uporabi za izračun zneska povračila dajatev, ki ga lahko dobijo vsi upravičeni izvozniki. Stopnjo za to shemo določi za vsak izdelek posebej. Zato je stopnja za izdelek, ki se pregleduje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 65, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 1,5 %.

(70)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik, se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek povračila dajatev pa se nepreklicno določi. Potem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun bodisi z denarnim nakazilom.

(71)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (Bank Realisation Certificate – BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar indijska vlada izterja izplačani znesek, če izvoznik bančnega potrdila o realizaciji ne predloži v določenem roku.

(72)

Znesek povračila se lahko uporabi v kakršen koli namen in se lahko v skladu z indijskimi računovodskimi standardi po obračunskem načelu knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(73)

Indijska carinska uprava v skladu z ustrezno zakonodajo in upravnimi navodili ne bi smela zahtevati nobenega dokaza, da mora ali bo moral izvoznik, ki zahteva povračilo dajatve, poravnati carinsko dajatev za uvoz surovin, potrebnih za proizvodnjo izvoženega izdelka (21). Poleg tega je indijska vlada med preveritvenim obiskom v njenih prostorih potrdila, da bi družbe, ki bi vse surovine, ki se uporabijo v izvoženem PET, pridobile na domačem trgu, še vedno izkoristile polno stopnjo, izračunano na podlagi predpisa iz točke 3(2). Ta preiskava je pokazala tudi, da je v praksi to veljalo za enega sodelujočega izvoznika, ki je izkoristil ugodnosti na podlagi sheme DDS, čeprav ni uvozil niti ene enote glavnih surovin (prečiščena tereftalna kislina (v nadaljnjem besedilu: PTA) in monoetilen glikol (v nadaljnjem besedilu: MEG)), uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(74)

Shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je v obliki opuščenega prihodka (tj. domnevnih uvoznih dajatev, ki jih zaračuna indijska vlada in so vrnjene ali odpuščene v presežku). V zvezi z uporabo teh sredstev ni omejitev. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost s presežnimi zneski uvoznih dajatev, ki jih indijska vlada vrne ali odpusti.

(75)

Indijska vlada stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima vseh značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, podshema pa ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Gotovinsko plačilo izvozniku ni nujno povezano z dejanskim plačilom uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin. Poleg tega ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnih količinah. Indijska vlada niti ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin, čeprav bi to ob neobstoju učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(76)

Plačilo, ki ga izplača indijska vlada po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, je odvisno od opravljenega izvoza, zato se ta shema šteje za specifično, proti njej pa se lahko v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(77)

Na podlagi navedenega se sklene, da se proti shemi DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(78)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat mora indijska vlada izplačati znesek, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, na kateri je med drugim naveden znesek, dodeljen za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti na podlagi sheme DDS izračunajo za vsoto zneskov povračil, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru tega programa v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(79)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je predložil dokaze o carinskih dajatvah, plačanih za uvoz MEG, tj. ene od dveh glavnih surovin, ki ju družba uporablja za proizvodnjo PET. Kljub odsotnosti sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnih količinah, je Komisija preverila plačilo carinskih dajatev za izračun presežnega odpusta v skladu s točko 5 Priloge II osnovne uredbe. S preverjanjem se je potrdilo, da je bil ves MEG, porabljen pri proizvodnji PET, uvožen in da je bil prijavljeni znesek uvoznih dajatev dejansko plačan za MEG, ki se je uporabil v PET, izvoženem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Na tej podlagi je Komisija raven subvencioniranja izračunala samo za presežni odpust.

(80)

Komisija je v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe te zneske subvencij dodelila za skupni promet od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(81)

Komisija je tako ugotovila, da sta stopnji subvencije glede na zadevno shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašali 0,38 % za družbo IDIPL in 1,44 % za družbo RIL. Komisija je zato sklenila, da se ta subvencija še naprej šteje za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(82)

Komisija je ugotovila, da sta zadevna proizvajalca izvoznika na podlagi sheme EPCGS prejela koncesije, ki bi lahko bile izdelku, ki se pregleduje, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(83)

Shema EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 in posodobljenega dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 ter v poglavju 5 Priročnika o postopkih 2015–2020 in posodobljenega Priročnika o postopkih 2015–2020.

(84)

Do tega ukrepa so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „vezani“ na podporne proizvajalce, ter izvajalci storitev.

(85)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in do 10 let starega) po znižani stopnji dajatve. Indijska vlada v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo neke količine za izvoz predvidenega blaga v nekem obdobju. Na podlagi dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 in posodobljenega dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 za obdobje 2015–2020 se lahko investicijsko blago uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS. Obveznost izvoza, ki zajema šestkratnik privarčevane dajatve, mora biti izpolnjena v največ šestih letih.

(86)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V takem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Domači proizvajalec lahko zahteva tudi ugodnosti iz predvidenega izvoza v zvezi z dobavo investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(87)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj se s to koncesijo zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega pomeni ugodnost za izvoznika, ki je enaka znesku znižanja dajatve.

(88)

Shema EPCGS je poleg tega zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez zaveze za izvoz. Zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(89)

Shema EPCGS se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Taki dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne porabi pri proizvodnji izvoznih izdelkov.

(90)

Komisija je znesek subvencije izračunala v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki kaže običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Znesek subvencije za obdobje preiskave v zvezi s pregledom se je nato izračunal tako, da se je celotni znesek neplačanih carinskih dajatev delil z obdobjem amortizacije. Tako izračunani znesek, ki se nanaša na obdobje preiskave v zvezi s pregledom, je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da izraža celotno vrednost ugodnosti med tem obdobjem. V ta namen se je za primerno štela komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave.

(91)

Noben indijski proizvajalec izvoznik ni zahteval, naj se pristojbine za pridobitev subvencije odštejejo od skupnega zneska subvencije, kot so do tega upravičeni v skladu s členom 7(1)(a).

(92)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije dodelila prometu od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(93)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je stopnja subvencije na podlagi zadevne sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 0,09 % za družbo IDIPL in 0,30 % za družbo RIL. Komisija je zato sklenila, da se ta subvencija še naprej šteje za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(94)

Ugotovljeno je bilo, da sta oba sodelujoča proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prejela ugodnosti v okviru sheme MEIS.

(95)

Shema MEIS je podrobno opisana v poglavju 3 dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 in posodobljenega dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 ter v poglavju 3 Priročnika o postopkih 2015–2020 in posodobljenega Priročnika o postopkih 2015–2020.

(96)

Shema MEIS je začela veljati 1. aprila 2015.

(97)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(98)

Upravičene družbe imajo lahko korist od sheme MEIS, če posebne izdelke izvažajo v posebne države, ki so uvrščene v skupino A („tradicionalni trgi“, vključno z vsemi državami članicami EU), skupino B („trgi v vzponu in trgi posebne usmeritve“) in skupino C („drugi trgi“). Države, ki spadajo v posamezno skupino, in seznam izdelkov z ustreznimi stopnjami povračil so opredeljeni v Dodatku 3B posodobljenega priročnika o postopkih.

(99)

Ugodnost je v obliki dobropisa za dajatve, ki je enak deležu vrednosti FOB izvoza.

(100)

Ko je shema MEIS aprila 2015 začela veljati, izdelek, ki se pregleduje, ni bil vključen v Dodatek 3B in zato ni bil upravičen do ugodnosti na podlagi sheme MEIS. Vendar je izvoz PET v države iz skupin A in B 29. oktobra 2015 z javnim obvestilom št. 44/2015-2020 postal upravičen do ugodnosti na podlagi sheme MEIS, ki je znašala 2 % vrednosti FOB izvoza. Izvoz v države iz skupine C je do enake dvoodstotne ugodnosti postal upravičen 4. maja 2016 z javnim obvestilom št. 06/2015-2020.

(101)

V skladu s točko 3.06 dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 in posodobljenega dokumenta Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 so nekatere vrste izvoza izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah / izvozno usmerjenih enot.

(102)

Dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 18 mesecev od datuma izdaje, dobropisi za dajatve, izdani po 1. januarju 2016, pa so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje v skladu s točko 3.13 posodobljenega Priročnika o postopkih 2015–2020. Uporabijo se lahko za: (i) plačilo carin na uvoz surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, (ii) plačilo trošarin za domače nabave surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, in (iii) plačilo davka na storitve za naročilo storitev.

(103)

Vlogo, s katero se zaprosi za ugodnost v okviru sheme MEIS, je treba vložiti prek spleta na spletišču generalnega direktorata za zunanjo trgovino. Spletni vlogi je treba priložiti ustrezno dokumentacijo (odpremnice, bančna potrdila o realizaciji in dokazilo o iztovoru). Ustrezni regionalni organ indijske vlade po natančnem pregledu dokumentov izda dobropis za dajatve. Dokler izvoznik organom zagotavlja ustrezno dokumentacijo, regionalni organ nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(104)

Shema MEIS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS je finančni prispevek indijske vlade, saj se bo na koncu uporabil za izravnavo uvoznih dajatev, plačanih za investicijsko blago, s čimer se zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS pomeni ugodnost za izvoznika, saj mu ni treba plačati navedenih uvoznih dajatev.

(105)

Shema MEIS je zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(106)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat indijska vlada izda dobropis za dajatve, ki ga proizvajalec izvoznik knjiži kot terjatev in ga lahko kadar koli izravna. To predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme MEIS ocenijo kot vsota zneskov, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(107)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije dodelila prometu od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(108)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je stopnja subvencije na podlagi zadevne sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 1,92 % za družbo IDIPL oziroma 1,94 % za družbo RIL. Komisija je zato sklenila, da se ta subvencija še naprej šteje za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(109)

Komisija je ugotovila, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ta ukrep izkoriščala ena družba. Ker pa se je zdelo, da je bila korist, ki jo je imela ta družba, zanemarljiva, se je Komisija odločila, da tega ukrepa ne bo več preiskovala, saj v okviru pregledov zaradi izteka ukrepa ni treba izračunati natančnega zneska subvencioniranja (samo njegovo nadaljevanje).

(110)

Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da je bil skupni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, za vzorčena proizvajalca izvoznika 2,3 % oziroma 3,6 %, kar kaže na nadaljevanje subvencioniranja v obdobju pregleda.

Preglednica 1

Stopnje za posamezne subvencije, zoper katere so se uvedli izravnalni ukrepi

(111)

V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko povzročil nadaljevanje subvencioniranja.

(112)

Kot je določeno v uvodnih izjavah 30 do 109 zgoraj, je bilo ugotovljeno, da so med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom indijski izvozniki izdelka, ki se pregleduje, še naprej koristili subvencije indijskih organov, v zvezi s katerimi se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi.

(113)

Ugodnosti programov subvencij se koristijo še naprej in ne kaže, da bodo te ugodnosti v bližnji prihodnosti postopno odpravljene. Poleg tega je vsak izvoznik upravičen do več subvencij.

(114)

Proučeno je bilo tudi, ali bi se v primeru odprave ukrepov izvoz v Unijo izvajal v znatnem obsegu.

(115)

Indija je velik proizvajalec izdelka, ki se pregleduje. V skladu s podatki, zbranimi med preiskavo, je bila proizvodna zmogljivost Indije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom približno 1 500 000–2 300 000 ton. Posledično je bila zmogljivost, ki presega domače povpraševanje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenjena na približno 800–900 tisoč ton, kar bi pomenilo približno 25 % skupne potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(116)

V teh razmerah obstaja velika verjetnost, da bi se obseg subvencioniranega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo, ki je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom že znaten, v primeru razveljavitve ukrepov še povečal. Komisija je zato sklenila, da je obstajala verjetno nadaljevanja subvencioniranja.

(117)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo 21 proizvajalcev Unije. Tri od njih zastopa vložnik. Navedenih 21 proizvajalcev Unije pomeni „industrijo Unije“ v smislu členov 9(1) in 10(6) osnovne uredbe. Kot je opisano v uvodni izjavi 22, so bili vzorčeni trije proizvajalci Unije, vzorec pa predstavlja približno 37 % celotne proizvodnje Unije.

(118)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da obstajajo različni odnosi med industrijo Unije in proizvajalci izvozniki v Indiji, ki bi jih bilo treba skrbno preučiti. V preiskavi je bilo potrjeno, da med subjekti ne obstajajo nobene poslovne ali upravne povezave, kar se tiče trga Unije, zato ni bilo razlogov za izključitev katerega koli proizvajalca Unije iz industrije Unije.

(119)

Po razkritju je ena zainteresirana stran poleg tega trdila, da je vključitev enega proizvajalca Unije v vzorec in z njim povezanega proizvajalca izvoznika v Indiji resno ogrozila postopkovno zakonitost preiskave in morda izkrivila ugotovitve Komisije o škodi. Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 22, se je vzorec proizvajalcev Unije štel za reprezentativnega za industrijo Unije, v zvezi s tem pa niso bile prejete nobene pripombe. Drugič, odnos med proizvajalcem Unije in povezanim proizvajalcem izvoznikom ni vplival na ravnanje proizvajalca Unije na trgu Unije, ker sta proizvajalec Unije in proizvajalec izvoznik poslovne odločitve v zvezi z operacijami na trgu Unije, kot je potrdila tudi preiskava, sprejemala neodvisno. Odločitve proizvajalca Unije o cenah so dejansko sledile nihanjem cen surovin, spremembam ponudbe in povpraševanja, nihanjem deviznih tečajev, spremembam stroškov prevoza in drugim spremembam, ki so značilne za trg Unije, kot so pogoji v tekstilni industriji. Komisija je zato menila, da na ravnanje proizvajalca Unije ni vplival njegov odnos s proizvajalcem izvoznikom. Komisija je ugotovila še, da niti trditev te zainteresirane strani niti sama preiskava ne razkrivata nobenih elementov, ki bi lahko izkrivili ugotovitve te preiskave zaradi vključitve tega proizvajalca Unije v opredelitev industrije Unije. V zvezi s tem je Komisija spomnila, da člen 9(1) osnovne uredbe dovoljuje („lahko“) izključitev domačih proizvajalcev iz opredelitve industrije Unije, kadar so povezani s proizvajalci izvozniki, od Komisije pa tega ne zahteva. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(120)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela:

(121)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

(122)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 15 %.

(123)

Obseg uvoza iz Indije je temeljil na statističnih podatkih Eurostata. Komisija je določila tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 119.

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(124)

Obseg uvoza iz Indije se je v obravnavanem obdobju povečal skoraj za petkrat in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 156 675 ton, tj. 4,4 % tržnega deleža v Uniji.

(125)

Povprečna cena uvoza iz Indije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozna cena

(126)

Povprečna cena uvoza iz Indije se je v obravnavanem obdobju znižala za 14 %. Podrobneje, med letoma 2014 in 2016 se je znižala za 27 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom spet začela višati. Zadnje povečanje cen je povzročilo povečano povpraševanje po PET zaradi zaprtja nekaterih proizvodnih linij po svetu in ker je PET postal najbolj priljubljen embalažni material.

(127)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(128)

povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, ter

(129)

ustrezne povprečne cene za uvoz sodelujočih indijskih proizvajalcev prvi neodvisni stranki na trgu Unije, določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina), vključno z izravnalno dajatvijo, z ustreznimi prilagoditvami za stroške, nastale po uvozu.

(130)

Cene so se primerjale na isti ravni trgovine po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V obdobju preiskave ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen. Po odštetju veljavne izravnalne dajatve pa je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znašala 1,7 % oziroma 7,1 % uvoza obeh sodelujočih indijskih proizvajalcev, tj. povprečno 3 %.

(131)

Obseg uvoza in povprečna uvozna cena za vse druge tretje države sta temeljila na statističnih podatkih Eurostata. Komisija je določila tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 120.

Preglednica 5

Obseg uvoza in tržni delež vseh drugih tretjih držav

(132)

Obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav se je med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal za 8 %, in sicer s 726 310 ton leta 2014 na 668 050 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Tržni delež uvoza iz vseh drugih tretjih držav je v obravnavanem obdobju ostal znotraj razpona od 15,2 % do 23,7 %.

(133)

Povprečna cena uvoza iz vseh drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %. Podrobneje, med letoma 2014 in 2016 se je znižala za 17 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom spet začela višati.

(134)

Večina uvoza je prihajala iz Koreje (5,7-odstotni tržni delež v obdobju preiskave v zvezi s pregledom), Turčije (3,4-odstotni tržni delež v obdobju preiskave v zvezi s pregledom) in Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska) (3,1-odstotni tržni delež v obdobju preiskave v zvezi s pregledom). Obseg uvoza iz Koreje je bil stabilen, njihove cene pa so bile podobne v obravnavanem obdobju podobne cenam industrije Unije. Obseg uvoza iz Turčije in Kitajske se je znatno povečal. Cene izvoza iz Turčije so bile višje od cen industrije Unije, cene izvoza iz Kitajske pa so bile stalno pod cenami industrije Unije.

(135)

Obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav, ki niso omenjene zgoraj, se je med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom znatno zmanjšal, in sicer za 43 %. Njihov tržni delež se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6,8 odstotne točke, in sicer s 13,5 % v letu 2014 na 6,7 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Uvozne cene iz teh držav so bile v povprečju višje kot uvozne cene iz Indije, razen v letu 2014.

(136)

Komisija je v skladu s členom 8(4) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(137)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, se je vzorčenje uporabilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(138)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila v zvezi s celotno industrijo Unije na podlagi podatkov, ki so bili pridobljeni od vložnika ter navzkrižno preverjeni z informacijami, ki jih je več proizvajalcev Unije poslalo v predzačetni fazi, in preverjenimi vprašalniki, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(139)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje subvencije in okrevanje od preteklega subvencioniranja.

(140)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, končne zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(141)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije

(142)

Obseg proizvodnje se je med letoma 2014 in 2016 povečal za 24 %, nato pa se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 7 %. Na splošno se je v obravnavanem obdobju povečal za 15 %.

(143)

Proizvodna zmogljivost se je med letoma 2014 in 2016 povečala za 14 %, nato pa se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 8 %. Zmogljivost se je v obravnavanem obdobju na splošno povečala za 5 %.

(144)

Ker se je obseg proizvodnje povečal bolj kot zmogljivost, se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju povečala za 7 odstotnih točk.

(145)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije

(146)

Celotna prodaja industrije Unije na trgu Unije se je med letoma 2014 in 2016 povečala za 26 %, nato pa se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 5 %. Skupno se je v obravnavanem obdobju povečala za 26 %, in sicer hitreje kot poraba v istem obdobju (+15 %). Na splošno se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 2,7 odstotne točke. Natančneje, leta 2015 se je povečal za 7,4 odstotne točke, nato pa se je počasi zmanjševal do 71,10 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(147)

V obravnavanem obdobju je prodaja za lastno uporabo proizvajalcev Unije znašala med 5 % in 7,5 % tržnega deleža. Glede ravni cen je bilo ugotovljeno, da so cene povezanih in nepovezanih prodaj v enakem razponu. Zato je bilo ugotovljeno, da posebna analiza učinka prodaje za lastno uporabo ni potrebna.

(148)

Potrošnja Unije se je med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečala za 15 %. Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 20 %, kar se je pretvorilo v pridobitev tržnega deleža v višini 2,7 odstotne točke.

(149)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije

(150)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %.

(151)

Zaradi povečanja proizvodnje (za 15 %) in zmanjšanja zaposlenosti se je v istem obdobju za 24 % povečala produktivnost.

(152)

Subvencijske stopnje, ugotovljene v zvezi z uvozom PET v Unijo iz Indije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, so bile nad stopnjo de minimis. Obenem se je obseg uvoza iz Indije v obravnavanem obdobju povečal skoraj za petkrat in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 4,2 % potrošnje Unije. Zato učinka višine dejanske subvencijske stopnje iz Indije na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(153)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečne prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

(154)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je med letoma 2014 in 2016 znižala za 19 %, nato pa se je do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 14 % in dosegla 963 EUR/tono. Od leta 2017 je na povečanje cen vplivalo povečano povpraševanje po PET zaradi zaprtja nekaterih proizvodnih linij po svetu in ker je PET postal alternativni in najbolj priljubljen embalažni material.

(155)

Povprečni stroški proizvodnje industrije Unije so se zmanjšali v večji meri, in sicer za 23 % med letoma 2014 in 2016, nato pa so se na koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 12 %. Glavni dejavnik, ki je vplival na znižanje stroškov proizvodnje na enoto, je bilo znižanje cen surovin (22).

(156)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(157)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 3 %.

(158)

Raven zalog se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 11

Končne zaloge

(159)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 24 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je raven zalog obsegala približno 3 % njene proizvodnje.

(160)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(161)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost industrije Unije je bila od začetka obravnavanega obdobja do leta 2016 negativna, nato pa se je izboljšala in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla 3,7 %. Vseeno je ostala daleč pod ciljnim dobičkom v višini 7 %, ki je bil določen v prvotni preiskavi v zvezi s pregledom (23).

(162)

Neto denarni tok je sposobnost proizvajalca Unije, da sam financira svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je od začetka obravnavanega obdobja do leta 2016 zmanjševal, od leta 2017 pa se je začel povečevati. V obravnavanem obdobju se je povečal za 12 %. Na povečanje je najbolj vplival ustvarjeni dobiček.

(163)

Letni naložbeni tok za izdelek, ki se pregleduje in ga je ustvarila industrija Unije, se je v obravnavanem obdobju začel povečevati šele od leta 2017, so ravni dobičkonosnosti postale pozitivne. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so naložbe dosegle vrednost 21 milijonov EUR, kar je pomenilo 9 % skupnih neto sredstev, povezanih z zadevnim izdelkom. Te naložbe so bile povezane z vzdrževanjem, povečanjem zmogljivosti in učinkovitostjo proizvodnih obratov.

(164)

Donosnost naložb je dobiček, izražen v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb v proizvodnji in prodaji podobnega izdelka se je začela izboljševati šele od leta 2017 in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla 12,0 %.

(165)

Preiskava je pokazala, da se je položaj industrije na makro ravni v obravnavanem obdobju izboljšal in da je ta pozitivni razvoj predvsem posledica povečanja potrošnje (+15 % v obravnavanem obdobju), ki bi ga industrija Unije lahko izkoristila s povečanjem obsega prodaje, obsega proizvodnje in tržnega deleža.

(166)

Preiskava je pokazala tudi, da se je položaj industrije na mikro ravni izboljševal samo v zadnjih petnajstih mesecih obravnavanega obdobja, tj. od leta 2017 do konca marca 2018. Ta pozitivni razvoj je predvsem posledica večjega povpraševanja na trgu Unije ter večje vrzeli med cenami PET in cenami surovine.

(167)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je mogoče skleniti, da si je industrija Unije opomogla šele pred kratkim, in to le v omejenem obsegu. Čeprav v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode, je še vedno v občutljivem položaju.

(168)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da so ukrepi stari že dvajset let in se ne bi smeli več ohranjati, ker so bili namenjeni zaščiti industrije z drugačno sestavo od tiste v prvotni preiskavi. Po razkritju je ena zainteresirana stran poleg tega poudarila, da je podaljšanje ukrepov povzročilo neupravičeno varstvo novih udeležencev na trgu (ki večinoma ne prihajajo iz EU) in izkrivljalo pošteno konkurenco.

(169)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so izravnalni ukrepi namenjeni zaščiti celotne industrije Unije pred subvencioniranim uvozom s poreklom iz Indije v Unijo ne glede na izvor udeležencev na trgu v Uniji. Pri tem sestava industrije Unije ni odločilna. Cilj je zaščititi domačo industrijo pred nepoštenim subvencioniranjem. Poleg tega elementi za določitev škode, omenjeni v uvodnih izjavah 138 do 140, ki izhajajo iz člena 18(2) osnovne uredbe, veljajo za celotno industrijo Unije in so enaki za vse protisubvencijske preiskave. Ker je bilo ugotovljeno, da so navedeni elementi obstajali tudi v obdobju pregleda, je bilo trditev teh strani treba zavrniti.

(170)

Komisija je v uvodni izjavi 167 sklenila, da industrija Unije ni utrpela znatne škode v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, vendar ostaja v občutljivem položaju, kar kaže dobičkonosnost, ki ostaja veliko pod ciljnim dobičkom, določenim v prvotni preiskavi. Komisija je opozorila, da se PET šteje za osnovni izdelek in da je trg zelo občutljiv na cene. Industrija Unije zato ne more zvišati cen, ne da bi tvegala, da bo pri tem izgubila obseg prodaje, ki je potreben za ohranjanje fiksnih stroškov na tono na nizki in bolj konkurenčni ravni.

(171)

Po razkritju je več zainteresiranih strani navedlo, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode zaradi subvencioniranega uvoza iz Indije.

(172)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se ta trditev ne razlikuje od ugotovitve Komisije iz uvodne izjave 170, tj. da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode zaradi subvencioniranega uvoza iz Indije. Komisija je kljub temu ugotovila, da je industrija Unije še vedno v občutljivem položaju.

(173)

Druga zainteresirana stran je trdila, da se za industrijo Unije ne more šteti, kot da je v občutljivem položaju, saj ne obstaja dovolj kazalcev, ki bi podpirali sklep, da je bila industrija v občutljivem položaju in je potrebovala zaščito pred obrobnim uvozom iz Indije, da bi se izognila znatni škodi.

(174)

Kot je bilo omenjeno v uvodni izjavi 150, je bil razvoj zaposlovanja v obravnavanem obdobju negativen (– 7 %), položaj industrije Unije na mikro ravni pa se je izboljševal samo v zadnjih petnajstih mesecih obravnavanega obdobja, tj. od leta 2017 do konca marca 2018. Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 161, je dobičkonosnost skozi celotno obravnavano obdobje prav tako ostajala veliko pod ciljnim dobičkom. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 146, se je tržni delež industrije Unije leta 2015 sicer povečal na 74,8 %, vendar se je do obdobja preiskave v zvezi s pregledom stalno zmanjševal do 71,1 %, medtem ko se je tržni delež uvoza iz Unije povečeval. Na podlagi tega ni bilo mogoče zanemariti občutljivega položaja industrije Unije. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(175)

V zvezi s tem je Komisija nadalje proučila verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil subvencionirani uvoz iz Indije, v primeru razveljavitve ukrepov.

(176)

Za ugotovitev verjetnosti ponovitve škode v primeru razveljavitve ukrepov so bili analizirani naslednji elementi: (a) privlačnost trga Unije, (b) proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v Indiji, (c) možne ravni cen uvoza iz Indije brez izravnalnih ukrepov in (d) obstoj ukrepov omejevanja trgovine v drugih tretjih državah v zvezi z uvozom PET iz Indije.

(177)

Trg Unije je privlačen zaradi svoje velikosti in cen. V skladu z dostopnimi informacijami je tretji največji trg za potrošnjo PET na svetu. Je tudi prvi izvozni cilj za PET s poreklom iz Indije. Privlačnost trga Unije potrjuje tudi okrepljeni izvoz PET iz Indije, ki se je kljub veljavnim izravnalnim ukrepom več kot štirikrat povečal po tem, ko protidampinške dajatve za Indijo leta 2013 niso bile podaljšane (24). Ker je PET osnovni izdelek, ki se prodaja na izjemno konkurenčnem trgu, je treba poudariti tudi, da so uvozne cene indijskega PET v Unijo običajno nekoliko višje od cen prodaje v druge tretje države, vendar še vedno nižje od cen prodaje industrije EU (25). To kaže na privlačnost trga Unije za indijske izvoznike izdelka, ki se pregleduje.

(178)

Eden indijski proizvajalec izvoznik je trdil, da se povpraševanje na splošno povečuje in da trg EU ni največji trg v smislu povpraševanja. Trdil je tudi, da se usmerja na druge trge, ki obetajo večjo rast v zvezi z embalažo PET in boljše donose. Čeprav trditvi, da je trg EU na tretjem mestu, ni mogoče oporekati, analiza verjetnosti ponovitve škode ni omejena na poseben položaj enega posameznega proizvajalca izvoznika in zadeva vse indijske proizvajalce izvoznike. Na podlagi vsega navedenega je bilo sklenjeno, da je trg Unije zaradi svoje velikosti in cen še vedno zelo privlačen. Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti.

(179)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je proizvodna zmogljivost v Indiji v obravnavanem obdobju znatno povečala in je konec leta 2017 dosegla približno 1 860 tisoč ton, medtem ko je povpraševanje po PET v Indiji v istem letu doseglo samo okoli 937 tisoč ton (26). Od indijske industrije se pričakuje, da bo svojo zmogljivost še povečala, s čimer bo v bližnji prihodnosti ohranila razliko med domačo potrošnjo in razpoložljivo proizvodno zmogljivostjo za izvoz v višini približno 800–900 tisoč ton. Taka presežna zmogljivost, ki je na voljo za izvoz, se mora šteti za znatno, saj predstavlja približno 25 % tekoče potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(180)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 130, bi indijske uvozne cene brez izravnalnih dajatev nelojalno znižale prodajne cene Unije za 1,7 % do 7,1 %. To kaže, kakšna bi lahko bila raven cen uvoza iz Indije, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Čeprav je bil uvoz iz Indije v Unijo razmeroma majhen, je bila stopnja njenega prodora na trg v obravnavanem obdobju poleg tega precej visoka, saj se je, kot je navedeno v uvodni izjavi 124, povečala skoraj za petkrat.

(181)

Na podlagi navedenega bi bila industrija Unije verjetno izpostavljena znatnemu obsegu uvoza iz Indije po subvencioniranih cenah, ki bi bile nižje od povprečnih cen industrije Unije, kar bi ogrozilo njen gospodarski položaj. Posledično obstaja verjetnost ponovitve znatne škode, če bi se ukrepi proti Indiji odpravili.

(182)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da je bila predpostavka, da bi se cene uvoza iz Indije samodejno znižale za znesek sedanje izravnalne dajatve, če bi se ukrepi proti Indiji odpravili, neustrezna poenostavitev zapletene dinamike trga. Prvič, Komisija ugotavlja, da ta stran ni razvila svoje trditve in pojasnila, kakšna je ta dinamika trga in kako bi dejansko vplivala na uvozne cene, obenem pa ni predlagala ustrezne uvozne cene za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen. Drugič, Komisija ugotavlja, da se pri oblikovanju verjetne ravni cen izdelka, ki se pregleduje, v primeru razveljavitve ukrepov v skladu s stalno prakso upošteva uvozna cena izdelka, ki se pregleduje, v EU v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Tretjič, ker je PET osnovni izdelek in ker je treba upoštevati delež uvoza in število subjektov na trgu, se šteje, da je trg PET v EU konkurenčen in da se bodo te ravni cen verjetno uporabljale. Trditev te strani je bila zato zavrnjena.

(183)

Obstoj ukrepov trgovinske zaščite v tretjih državah kaže tudi na to, da se bo obnašanje indijskih izvoznikov pri določanju cen verjetno ponovilo na trgu Unije.

(184)

Ukrepi trgovinske zaščite se za uvoz iz Indije na primer trenutno uporabljajo v Argentini, Braziliji in Združenih državah Amerike (27). Omejitve na teh izvoznih trgih za Indijo so še en kazalec, da bi ta v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov verjetno ciljala na trg Unije.

(185)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je kanadsko sodišče za mednarodno trgovino nedavno razveljavilo ukrepe trgovinske zaščite za PET iz Kitajske, Indije, Omana in Pakistana, pri čemer je ugotovilo, da „damping in subvencioniranje navedenega blaga s poreklom ali izvoženega iz Kitajske in Indije […] nista povzročila škode domači industriji ali zanju ne kaže, da bi jo povzročila v prihodnosti. (28)“

(186)

Komisija je ugotovila, da je bil sklep kanadskega sodišča za mednarodno trgovino omejen na dejstva in okoliščine preiskave, ki so jo izvedli kanadski organi. Ugotovitve protidampinških/protisubvencijskih preiskav za drug trg, v drugem časovnem obdobju, ki jih je izvedel drug organ, so specifične za posamezen zadevni trg in industrijo. Ti sklepi niso povezani ne s trgom Unije ne z zadevno preiskavo v zvezi s pregledom. Zato je bilo argument strani treba zavrniti.

(187)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da pristop Komisije do preiskav v tretjih državah ni bil skladen, saj je negativno ugotovitev kanadskega sodišča za mednarodno trgovino obravnaval drugače kot obstoječe ukrepe v Argentini, Braziliji in Združenih državah Amerike, omenjene v uvodni izjavi 184.

(188)

Opozoriti je treba, da obstoja ukrepov omejevanja trgovine v drugih tretjih državah v zvezi z uvozom PET iz Indije ni mogoče izpodbijati in da ti omejujejo izvoz PET iz Indije v te države. V zvezi s trditvami glede ugotovitev kanadskega sodišča za mednarodno trgovino je treba opozoriti, da pristojnost tega sodišča v preiskavah v zvezi s trgovinskimi sredstvi zajema določitev škode za domači trg, medtem ko je kanadska mejna agencija pristojna za ugotovitve o obstoju dampinga in subvencioniranja v Kanadi. V navedenem postopku je kanadska mejna agencija ugotovila, da je uvoz iz Indije v Kanado dejansko potekal po dampinških in subvencioniranih cenah, ki so nelojalno nižale kanadske domače cene. Vendar kanadsko sodišče za mednarodno trgovino ni upoštevalo, da take cene škodujejo domači kanadski industriji. Ugotovitve kanadskega sodišča za mednarodno trgovino so tako povezane s položajem na trgu in razmerami industrije na kanadskem trgu v navedenem obdobju ter torej niso relevantne za položaj na trgu Unije v OPP sedanje preiskave. Obenem bi lahko bila ugotovitev kanadske mejne agencije, da indijski izvozniki še vedno izvažajo po dampinških in subvencioniranih cenah, upoštevni element pri oceni nepoštenega določanja cen indijskih izvoznikov, skupaj z vsemi drugimi elementi, ki bi se upoštevali pri preiskavi glede njihovega verjetnega določanja cen ob odsotnosti ukrepov. Trditev te strani je bila zato zavrnjena.

(189)

Preiskava je pokazala, da je bil uvoz iz Indije še naprej subvencioniran, in nič ne kaže na to, da se bo subvencioniranje v prihodnosti zmanjšalo ali prekinilo.

(190)

Zaradi privlačnosti trga Unije, opisane v uvodni izjavi 177, se lahko upravičeno pričakuje, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov vsaj del neizkoriščene zmogljivosti v Indiji po vsej verjetnosti preusmeril na trg Unije.

(191)

V uvodni izjavi 181 je bila ugotovljena verjetnost, da bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru izteka veljavnosti ukrepov v Unijo izvažala znatne količine izdelka, ki se pregleduje, ter da bo ta izvoz verjetno potekal po subvencioniranih cenah.

(192)

V smislu obsega je zelo verjetno, da bodo indijski proizvajalci izvozniki pridobili dodaten tržni delež na račun industrije Unije, ta pa se bo morala spoprijeti s takojšnjim padcem obsega prodaje in povečanjem fiksnih stroškov na enoto. Dejansko je industrija PET kapitalsko intenzivna industrija, ki mora ohranjati določen obseg proizvodnje za ohranitev fiksnih stroškov na razumni ravni. Zvišanje fiksnih stroškov zaradi zmanjšanja proizvodnje in prodaje bo negativno vplivalo na dobičkonosnost. To bi negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije (ki si je opomogla šele leta 2017 ter je bila tistega leta in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno precej pod ciljno ravnjo) in njen celotni gospodarski položaj ter bi ponovno povzročilo znatno škodo. Industrija Unije obenem ne bi mogla izvesti potrebnih naložb v reciklirani PET, ki jih spodbuja evropska strategija za plastiko (29).

(193)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve škode zaradi uvoza iz Indije.

(194)

Sodelujoča indijska proizvajalca izvoznika sta trdila, da v tem primeru, če bi se ukrepi iztekli, ne bi obstajala velika verjetnost ponovitve škode zaradi strukture (koncentracije in vertikalne integracije) industrije Unije in zlasti zaradi prevladujočega položaja nekaterih proizvodnih skupin na trgu Unije, ki nadzorujejo več proizvajalcev. V zvezi s tem je Komisija navedla, da je trg Unije, prvič, odprt trg, na katerem več proizvajalcev deluje zunaj skupin. Je tudi konkurenčni trg z več kot 20-odstotnim tržnim deležem izvoza in vse večjo konkurenco novih subjektov na trgu, kot sta Kitajska in Turčija, ki sta v obravnavanem obdobju pridobili več kot 6 % tržnega deleža. Drugič, koncentracija je značilna za to vrsto dejavnosti, ki temelji na od surovin odvisnem izdelku, njegova konkurenčnost pa je odvisna od ekonomije obsega. Tretjič, ugotovljeno je bilo, da na trgu Unije nihče nima prevladujočega vpliva na cene. Glede na zgoraj navedeno je bila ta trditev zavrnjena.

(195)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da ni elementov, ki bi podpirali ugotovitev, da bi bila lahko indijska izvozna zmogljivost usmerjena na trg Unije po nizkih cenah, saj domače povpraševanje v Indiji raste in naj bi še naprej raslo. Poleg tega svetovna rast povpraševanja po PET, zlasti v azijsko-pacifiški regiji, omejuje tveganje za ponovitev škode.

(196)

Ugotovitve iz sedanje preiskave kažejo, da pričakovana rast zmogljivosti v Indiji nakazuje naraščajoči presežek proizvodne zmogljivosti glede na povpraševanje na domačem trgu. Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 177, 183 in 184 trg Unije poleg tega ostaja privlačen zaradi svoje velikosti in cen. Zato obstaja verjetnost, da bo subvencionirani uvoz iz Indije v primeru izteka veljavnosti izravnalnih ukrepov usmerjen na trg Unije, in sicer v znatnem obsegu in pod povprečno ceno industrije Unije. Zato je bilo argumente strani treba zavrniti.

(197)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da uvoz iz Indije ni povzročil škode in v primeru razveljavitve ukrepov verjetno ne bo povzročil škode industriji Unije, ker je uvoz PET iz Indije na trg Unije obroben in bo tak tudi ostal. Trdila je tudi, da se je uvoz PET iz Indije v obravnavanem obdobju povečeval precej počasneje kot potrošnja Unije in se je leta 2018 zmanjšal. Navedla je tudi, da je bila cena uvoza iz Indije razmeroma visoka in višja od cene uvoza s Kitajske.

(198)

V zvezi z obsegom uvoza in cenami uvoza PET iz Indije se je, kot je navedeno v uvodni izjavi 124, obseg uvoza iz Indije v obravnavanem obdobju povečal skoraj za petkrat, pridobil znaten tržni delež in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 156 675 ton. Ta obseg je bil največji od uvedbe prvotnih ukrepov. Posledično se je povečeval veliko hitreje kot potrošnja Unije. Ker je obravnavano obdobje zajemalo samo eno četrtletje leta 2018 in ker ni bilo podatkov o potrošnji za leto 2018, na podlagi obsega uvoza po obravnavanem obdobju poleg tega ni bilo mogoče izpeljati nobenih zaključkov. Preiskava je pokazala tudi, da je bil uvoz iz Indije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej subvencioniran in da bi cene uvoza iz Indije po odštetju veljavne izravnalne dajatve nelojalno znižale cene industrije Unije za povprečno 3 % (glej uvodno izjavo 130). Na podlagi tega je bilo treba trditev zavrniti.

(199)

Komisija je v skladu s členom 31 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih izravnalnih ukrepov proti Indiji v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani vsi različni s tem povezani interesi, vključno z interesi industrije Unije, dobaviteljev surovin v Uniji, uvoznikov in uporabnikov.

(200)

Opozoriti je treba, da se v prvotnih preiskavah za sprejetje ukrepov ni štelo, da je v nasprotju z interesi Unije.

(201)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 31(2) osnovne uredbe.

(202)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti ponovitve subvencioniranja in škode obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi se sklepalo, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

(203)

Nadaljevanje izravnalnih ukrepov za uvoz iz Indije bi industriji Unije pomagal ohranjati dosedanje naložbe, zlasti tiste, povezane z evropsko strategijo za plastiko in zlasti reciklirani PET. Z nadaljevanjem ukrepov bi se nadalje okrepil tudi nedavno izboljšan gospodarski položaj industrije Unije, saj bi se lažje izognila izpostavljenosti znatnemu obsegu subvencioniranega uvoza iz Indije, ki nelojalno niža prodajne cene industrije Unije.

(204)

V skladu s tem se sklene, da bi bila ohranitev izravnalnih ukrepov proti Indiji v interesu industrije Unije.

(205)

Glavna surovina za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, je prečiščena tereftalna kislina (PTA). V preiskavi je s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika sodeloval en dobavitelj te surovine. Dobavitelj je izrazil podporo nadaljevanju ukrepov.

(206)

Ker se PTA v Uniji uporablja le pri proizvodnji PET, je smiselno domnevati, da so proizvajalci PTA večinoma odvisni od industrije PET.

(207)

V tem pregledu ni na vprašalnik odgovoril nobeden od nepovezanih uvoznikov, trgovcev ali/in uporabnikov. Sedemnajst nepovezanih uvoznikov/uporabnikov in eno združenje uporabnikov so izrazili nasprotovanje nadaljevanju ukrepov, saj naj bi ti omejevali dobavo PET po normalnih tržnih cenah in škodovali konkurenčnosti na koncu proizvodne verige, kjer je zaposlenih veliko več ljudi kot v industriji PET v Uniji. Trdili so, da proizvodnja PET v EU od uvedbe protidampinških ukrepov za PET s Kitajske decembra 2017 ne zadostuje in da je uvoz PET iz drugih tretjih držav omejen, zlasti uvoz iz Koreje in Indonezije, ki je delno preusmerjen na Japonsko.

(208)

Po razkritju je več zainteresiranih strani ponovilo svojo trditev, da nadaljnji uporabniki potrebujejo prožnost pri nabavi svojih materialov iz različnih virov, da proizvodnja PET v EU ne zadostuje in da se je, kot je bilo sklenjeno v uvodni izjavi 132, obseg uvoza v Unijo iz vseh drugih tretjih držav med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 8 %. Te strani so dodale, da je nedavno povečanje uvoza PET iz Indije posledica prerazporeditve trgovinskih tokov PET po svetu, npr. korejskega materiala, ki se bolj dobičkonosno prodaja na Japonskem.

(209)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom delovala z 88 % svoje proizvodne zmogljivosti in da je v obravnavanem obdobju svojo proizvodno zmogljivost okrepila. Na podlagi tega ima dovolj prostih zmogljivosti, da bi lahko pokrila več kot 85 % skupne sedanje domače potrošnje PET v EU. Uvoz iz Indije se je v obravnavanem obdobju nadaljeval in se je povečeval (glej uvodno izjavo 124). Na voljo je bil tudi uvoz iz drugih držav, za katerega se ne uporabljajo ukrepi; ta je imel v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znaten tržni delež v višini 18,9 % (glej uvodno izjavo 132). Poleg tega bo industrija recikliranja PET, okrepljena z evropsko strategijo za plastiko, še en vir PET, ki bo pomagal zadovoljiti povpraševanje po PET v Uniji. Nazadnje, čeprav se je izvoz PET iz Koreje in Indonezije na Japonsko po letu 2017 dejansko povečal, je korejski in indonezijski izvoz v EU leta 2018 še vedno predstavljal več kot 50 % oziroma 20 % njihovega skupnega izvoza PET, bilo pa ni tudi nobenih znakov, da morebitnega zmanjšanja ne bi bilo mogoče izravnati z izvozom iz drugih tretjih držav (30) ali Indije, ker se je obseg uvoza iz Indije, kot je bilo navedeno že v uvodni izjavi 124, v obravnavanem obdobju povečal za skoraj petkrat, kar je pomenilo povečanje njenega tržnega deleža v Uniji v istem obdobju za 3,3 odstotne točke. Preiskava je pokazala tudi, da naj bi obseg proizvodnje in izvoza iz Koreje ostal stabilen (okoli 1 100 tisoč ton oziroma 800 tisoč ton); obseg proizvodnje v Indoneziji naj bi prav tako ostal stabilen (približno 400 tisoč ton), medtem ko bi se obseg izvoza iz Indonezije lahko zmanjšal, vendar le zaradi povečanja domačega povpraševanja (31).

(210)

Kljub veljavnim ukrepom za Indijo dobava PET v Uniji zato ni omejena, tržne cene pa so konkurenčne.

(211)

Poleg tega je več zainteresiranih strani trdilo, da je industrija v spodnjem delu verige težko prenašala povečanja cen surovin in so, kot so ponovno poudarile, interesi industrije v spodnjem delu verige prevladali nad interesi proizvajalcev PET v Uniji v smislu zaposlenosti in gospodarskega pomena. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 206, nepovezani uvozniki, trgovci ali/in uporabniki niso odgovorili na vprašalnik v sedanjem pregledu, da bi podprli trditev v zvezi z znatnim vplivom na njihove stroške. Ker ni bilo nobenega dokaza v zvezi s trditvami, je bilo te treba zavrniti.

(212)

Na podlagi tega in v skladu s sklepi prejšnje preiskave se pričakuje, da nadaljevanje ukrepov ne bo imelo znatnega negativnega učinka na uporabnike in da zato ni prepričljivih razlogov za sklep, da podaljšanje veljavnih ukrepov za Indijo ni v interesu Unije.

(213)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali podaljšanju sedanjih izravnalnih ukrepov proti uvozu iz Indije.

(214)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila predvidena ohranitev izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za Indijo. Odobren jim je bil tudi rok za predložitev pripomb po tem razkritju. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(215)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe ohraniti izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz PET s poreklom iz Indije, uvedene z Uredbo Sveta (EU) št. 461/2013, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1468.

(216)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ga te družbe proizvajajo, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki se pregledujejo in jih proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(217)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj predložiti Komisiji (32) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(218)

V skladu s členom 109 Uredbe 2018/1046 (33) je obrestna mera, kadar je treba povrniti znesek na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(219)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (34) –