1.   Pristojni organi pri presoji dobrih higienskih praks v obratih preverijo, ali nosilci živilske dejavnosti, ki predelujejo proizvode živalskega izvora, stalno in ustrezno uporabljajo postopke vsaj v zvezi z:

2.   Pristojni organi pri presoji postopkov, ki temeljijo na analizi tveganj in kritičnih nadzornih točkah (HACCP), kakor je določeno v členu 5 Uredbe (ES) št. 852/2004, preverijo, ali nosilci živilske dejavnosti, ki predelujejo proizvode živalskega izvora, stalno in ustrezno uporabljajo take postopke.

3.   Ugotovijo zlasti, ali postopki, kolikor je to mogoče, zagotavljajo, da proizvodi živalskega izvora:

4.   Kadar nosilec živilske dejavnosti uporablja postopke iz smernic o uporabi načel, ki temeljijo na HACCP, v skladu s členom 5(5) Uredbe (ES) št. 852/2004, presoja zajema pravilno uporabo navedenih smernic.

5.   Pristojni organi pri izvajanju nalog presoje še posebej pazijo, da:

1.   Narava in pogostost nalog presoje v zvezi s posameznimi obrati je odvisna od ocenjenega tveganja. V ta namen pristojni organi redno ocenjujejo:

2.   Kadar nosilci živilske dejavnosti v prehranski verigi sprejmejo dodatne ukrepe za zagotavljanje varnosti živil z izvajanjem integriranih sistemov, sistemov lastnega nadzora ali certificiranja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba, ali na druge načine in kadar so ti ukrepi dokumentirani ter je mogoče živali, ki jih zajemajo taki programi, jasno identificirati, lahko pristojni organi take ukrepe upoštevajo pri izvajanju presoje za pregled dobrih higienskih praks in postopkov, ki temeljijo na HACCP.

1.   Pristojni organi poleg zahtev glede presoj iz členov 3 in 4 pri izvajanju presoje v obratih, kjer se predeluje sveže meso, preverijo stalno skladnost nosilcev živilske dejavnosti z njihovimi lastnimi postopki v zvezi z zbiranjem, prevozom, skladiščenjem in predelavo svežega mesa ter uporabo ali odstranjevanjem živalskih stranskih proizvodov, vključno s snovmi s specifičnim tveganjem, za katere so odgovorni nosilci živilske dejavnosti.

2.   Pristojni organi med presojami v klavnicah preverijo vrednotenje podatkov o prehranski verigi, kakor je določeno v oddelku III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

3.   Pristojni organi pri izvajanju presoj postopkov, ki temeljijo na HACCP, preverijo, ali se ustrezno upoštevajo postopki iz oddelka II Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 in ali postopki nosilcev živilske dejavnosti, kolikor je to mogoče, zagotavljajo, da sveže meso:

1.   Pristojni organi nosilca živilske dejavnosti na izvornem gospodarstvu obvestijo o najnujnejših podatkih o prehranski verigi, ki jih je treba sporočiti upravljavcu klavnice v skladu z oddelkom III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

2.   Pristojni organi izvedejo potrebne preglede dokumentov, da preverijo, ali:

3.   Kadar se živali odpremljajo za zakol v drugo državo članico, pristojni organi na izvornem gospodarstvu in na kraju zakola z medsebojnim sodelovanjem zagotovijo, da so podatki o prehranski verigi, ki jih zagotovi nosilec živilske dejavnosti na izvornem gospodarstvu, lahko dostopni upravljavcu klavnice, ki jih prejme.

1.   Uradni veterinar rezultate pregledov in vrednotenj podatkov o prehranski verigi, ki jih zagotovi upravljavec klavnice, preveri v skladu z oddelkom III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004. Uradni veterinar navedene preglede in vrednotenja skupaj z vsemi drugimi ustreznimi informacijami iz evidenc izvornega gospodarstva živali upošteva pri izvajanju pregledov ante mortem in post mortem.

2.   Uradni veterinar pri izvajanju pregledov ante mortem in post mortem upošteva uradna spričevala, predložena v skladu s členom 29 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/628 (38), in vse deklaracije veterinarjev, ki izvajajo uradni nadzor ali druge preglede na ravni primarne pridelave.

3.   V primeru nujnega zakola domačih kopitarjev zunaj klavnice uradni veterinar v klavnici pregleda spričevalo uradnega veterinarja, ki je izvedel pregled ante mortem v skladu s točko 6 poglavja VI oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, predloženo v skladu s členom 29 Izvedbene uredbe (EU) 2019/628, in vse druge ustrezne informacije, ki jih predloži nosilec živilske dejavnosti.

4.   V primeru velike divjadi uradni veterinar v obratu za predelavo divjadi pregleda in upošteva deklaracijo, ki je priložena trupu živali in jo je izdala usposobljena oseba v skladu s točko 4(a) poglavja II oddelka IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

1.   Pri vseh živalih bi bilo treba pred zakolom izvesti pregled ante mortem. Vendar je pregled lahko omejen na reprezentativen vzorec ptic iz vsake jate in reprezentativen vzorec lagomorfov z vsakega izvornega gospodarstva lagomorfov.

2.   Pregled ante mortem se izvede v 24 urah od prihoda živali v klavnico in manj kot 24 ur pred zakolom. Uradni veterinar lahko kadar koli zahteva dodatni pregled ante mortem.

3.   S pregledi ante mortem se ugotovi, ali pri določeni živali, ki se pregleduje, kar koli kaže na:

4.   Pregled ante mortem vključuje preverjanje skladnosti nosilcev živilske dejavnosti z obveznostjo zagotavljanja, da imajo živali čisto kožo ali kožuh, da se prepreči kakršno koli nesprejemljivo tveganje kontaminacije svežega mesa med zakolom.

5.   Uradni veterinar izvede klinični pregled vseh živali, ki jih je nosilec živilske dejavnosti ali uradni pomočnik morda ločil od drugih za temeljitejši pregled ante mortem.

6.   Kadar se pregled ante mortem izvede na izvornem gospodarstvu v skladu s členom 5 Delegirane uredbe (EU) 2019/624, uradni veterinar v klavnici pregled ante mortem izvede le, kadar je tako določeno in v določenem obsegu.

1.   Ob upoštevanju odstopanja iz točke 4 poglavja II oddelka IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 se trupi in spremljajoča drobovina pregledajo post mortem:

2.   Pristojni organi lahko od nosilca živilske dejavnosti zahtevajo, da zagotovi posebne tehnične naprave in dovolj prostora za pregled drobovine.

3.   Pristojni organi:

4.   Hitrost klavne linije in število prisotnega inšpekcijskega osebja sta tolikšna, da omogočata ustrezen pregled.

1.   Pristojni organi lahko z odstopanjem od člena 12(1) dovolijo, da se, kadar v obratu za predelavo divjadi ali klavnici med zakolom in predelavo ni prisoten uradni veterinar ali uradni pomočnik, pregled post mortem odloži za največ 24 ur od zakola ali prihoda v obrat za predelavo divjadi, če:

(2)   Pristojni organ lahko poveča praga iz točke (a)(i) in (ii) odstavka 1, pri čemer zagotovi, da se odstopanje uporablja v najmanjših klavnicah in obratih za predelavo divjadi, ki ustrezajo opredelitvi nizkozmogljive klavnice ali nizkozmogljivega obrata za predelavo divjadi, ter če skupna letna proizvodnja teh obratov ne presega 5 % skupne količine svežega mesa, proizvedenega v državi članici:

Pristojni organi v takem primeru priglasijo odstopanje in dokazila v zvezi z njim v skladu s postopkom iz Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (39);

3.   Za namene odstavka 1(a)(i) se uporabljajo pretvorbeni količniki iz člena 17(6) Uredbe (ES) št. 1099/2009. Vendar se za ovce in koze ter male (< 100 kg žive teže) jelene uporablja pretvorbeni količnik 0,05 glave velike živine, za drugo veliko divjad pa 0,2 glave velike živine.

1.   Dodatni pregledi, kot so palpacija in zareze delov trupa in drobovine ter laboratorijski preskusi, se izvedejo, kadar je treba:

2.   Med pregledom post mortem se s previdnostnimi ukrepi zagotovi, da je kontaminacija svežega mesa zaradi ukrepov, kot so palpacija, rezanje ali zareze, čim manjša.

1.   Zahteve iz tega člena se uporabljajo poleg zahtev iz členov 12 in 14.

2.   Uradni veterinar zahteva, da se trupi domačih enoprstih kopitarjev, goveda, starejšega od osmih mesecev, in domačih prašičev, starejših od petih tednov, v pregled post mortem predložijo prerezani po dolžini v polovici trupa vzdolž hrbtenice.

3.   Če je to potrebno zaradi pregleda post mortem, lahko uradni veterinar zahteva, da je vsaka glava ali vsak trup vzdolžno razpolovljen. Vendar lahko uradni veterinar, da bi se upoštevali določene prehranjevalne navade, tehnološki razvoj ali posebne sanitarne razmere, dovoli, da se v pregled post mortem pri domačih enoprstih kopitarjih, govedu, starejšem od osmih mesecev, in domačih prašičih, starejših od petih tednov, predložijo trupi, ki niso razpolovljeni.

4.   V nizkozmogljivih klavnicah ali nizkozmoglivih obratih za predelavo divjadi, ki sprejmejo manj kot 1 000 glav velike živine letno, lahko uradni veterinar iz sanitarnih razlogov dovoli, da se trupi odraslih domačih enoprstih kopitarjev, odraslega goveda in odrasle velike divjadi pred pregledom post mortem razrežejo na četrtine.

1.   Postopke pregleda post mortem iz odstavka 2 je treba izvesti na trupih in drobovini naslednjih vrst goveda:

2.   Postopki pregleda post mortem vključujejo vsaj vizualni pregled:

3.   Uradni veterinar nadaljuje z naslednjimi postopki pregleda post mortem, ki vključujejo zareze in palpacijo na trupu in drobovini, kadar obstajajo znaki morebitnega tveganja za zdravje ljudi, zdravje živali ali dobrobit živali, navedeni v členu 24:

1.   Na trupih in drobovini goveda, razen goveda iz člena 18(1), se izvedejo naslednji postopki pregleda post mortem:

2.   Uradni veterinar nadaljuje z naslednjimi postopki pregleda post mortem, ki vključujejo zareze in palpacijo na trupu in drobovini, kadar obstajajo znaki morebitnega tveganja za zdravje ljudi, zdravje živali ali dobrobit živali, navedeni v členu 24:

1.   Na trupih in drobovini ovc brez izraslih stalnih sekalcev ali mlajših od 12 mesecev in koz, mlajših od šestih mesecev, se izvedejo naslednji postopki pregleda post mortem:

2.   Uradni veterinar nadaljuje z naslednjimi postopki pregleda post mortem, ki vključujejo zareze in palpacijo na trupu in drobovini, kadar obstajajo znaki morebitnega tveganja za zdravje ljudi, zdravje živali ali dobrobit živali, navedeni v členu 24:

1.   Na trupih in drobovini ovac z izraslim stalnim sekalcem ali starih 12 mesecev ali več in koz, starih šest mesecev ali več, se izvedejo naslednji postopki pregleda post mortem:

2.   Uradni veterinar nadaljuje z naslednjimi postopki pregleda post mortem, ki vključujejo zareze in palpacijo na trupu in drobovini, kadar obstajajo znaki morebitnega tveganja za zdravje ljudi, zdravje živali ali dobrobit živali, navedeni v členu 24:

1.   Na trupih in drobovini domačih enoprstih kopitarjev se izvedejo naslednji postopki pregleda post mortem:

2.   Uradni veterinar nadaljuje z naslednjimi postopki pregleda post mortem, ki vključujejo zareze in palpacijo na trupu in drobovini, kadar obstajajo znaki morebitnega tveganja za zdravje ljudi, zdravje živali ali dobrobit živali, navedeni v členu 24:

1.   Na trupih in drobovini domačih prašičev se izvedejo naslednji postopki pregleda post mortem:

2.   Uradni veterinar nadaljuje z naslednjimi postopki pregleda post mortem, ki vključujejo zareze in palpacijo na trupu in drobovini, kadar obstajajo znaki morebitnega tveganja za zdravje ljudi, zdravje živali ali dobrobit živali, navedeni v členu 24:

1.   Pri vsej perutnini se izvede pregled post mortem, ki lahko vključuje pomoč osebja klavnice v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) 2017/625. Uradni veterinar ali uradni pomočnik v skladu s členom 18(2)(c) navedene uredbe osebno izvede naslednje preglede:

2.   Pristojni organi se lahko z odstopanjem od odstavka 1 odločijo, da se pregled post mortem izvede le pri reprezentativnem vzorcu perutnine iz vsake jate, če:

3.   V primeru perutnine, rejene za proizvodnjo foie gras, in pozneje eviscerirane perutnine, pridobljene na izvornem gospodarstvu, v skladu s točkama 8 in 9 poglavja VI oddelka II Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se pregled post mortem izvede v razsekovalnici, kamor se taki trupi prepeljejo neposredno z izvornega gospodarstva.

1.   Za gojeno divjad se uporabljajo naslednji postopki pregleda post mortem:

2.   Kadar so živali zaklane zunaj klavnice, uradni veterinar v klavnici preveri spričevalo.

1.   Uradni veterinar preveri, ali so neodrti veliki divjadi, ki se v obrat za predelavo divjadi prevaža z ozemlja druge države članice, priloženi veterinarsko spričevalo, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge k Uredbi (EU) št. 636/2014, ali izjave v skladu s točko 8(b) poglavja II oddelka IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004. Uradni veterinar upošteva tudi vsebino navedenega spričevala ali izjav.

2.   Uradni veterinar med pregledom post mortem izvede:

3.   Če uradni veterinar tako zahteva, se hrbtenica in glava vzdolžno razpolovita.

4.   V primeru male divjadi, ki se ne eviscerira takoj po uplenitvi, uradni veterinar pregled post mortem izvede na reprezentativnem vzorcu živali iz istega vira. Kadar se pri pregledu odkrije bolezen, ki se prenaša na ljudi, ali katera koli od značilnosti iz odstavka 2(e), uradni veterinar izvede več pregledov celotne serije, da ugotovi, ali bi jo bilo treba razglasiti za neprimerno za prehrano ljudi ali pa bi bilo treba pregledati vsak trup posebej.

5.   Uradni veterinar lahko izvede kakršne koli nadaljnje zareze in preglede ustreznih delov živali, potrebne za postavitev končne diagnoze. Če ocene ni mogoče podati le na podlagi praktičnih ureditev iz odstavka 2, se dodatni pregledi izvedejo v laboratoriju.

6.   Poleg primerov, opredeljenih v členu 45, se meso, ki ima med pregledom post mortem katero koli od značilnosti iz odstavka 2(e), razglasi za neprimerno za prehrano ljudi.

1.   Poleg zahtev iz Uredbe (ES) št. 999/2001 glede uradnega nadzora, ki ga je treba izvesti v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami, uradni veterinar odstranitev, ločevanje in po potrebi označevanje materiala s posebnim tveganjem preveri tudi v skladu s pravili iz člena 8(1) navedene uredbe in člena 12 Uredbe (ES) št. 1069/2009 o živalskih stranskih proizvodih.

2.   Uradni veterinar zagotovi, da nosilec živilske dejavnosti sprejme vse potrebne ukrepe za izognitev kontaminaciji mesa z materialom s posebnim tveganjem med zakolom, vključno z omamljanjem. To vključuje odstranitev materiala s posebnim tveganjem.

1.   Postopki pregleda post mortem, opisani v členih 18, 19 in 23, so minimalne zahteve za pregled za cisticerkozo pri govedu in prašičih (domačih, gojenih divjih in divjih). V primeru goveda iz člena 19 se lahko pristojni organi odločijo, da zareza v žvekalke pri pregledu post mortem ni obvezna, če:

2.   Meso, okuženo s cisticerki, je treba razglasiti za neprimerno za prehrano ljudi. Vendar se lahko deli, ki niso okuženi, če žival na splošno ni okužena s cisticerki, po obdelavi s postopkom hlajenja razglasijo za primerne za prehrano ljudi.

1.   Trupi prašičev, enoprstih kopitarjev in drugih vrst, dovzetnih za trihinelo, se pregledajo za trihinelo v skladu z Uredbo (EU) 2015/1375, razen če se uporablja eno od odstopanj iz člena 3 navedene uredbe.

2.   Meso živali, okuženih s trihinelo, se razglasi za neprimerno za prehrano ljudi.

1.   Sveže meso enoprstih kopitarjev se da na trg le, če je pridobljeno iz enoprstih kopitarjev, ki so bili vsaj 90 dni pred datumom zakola v državi članici ali tretji državi ali njeni regiji, iz katere je dovoljen vnos enoprstih kopitarjev v Unijo.

2.   V primeru enoprstih kopitarjev, ki izvirajo iz države članice ali tretje države ali njene regije, ki ne izpolnjuje meril Svetovne organizacije za zdravje živali za državo, prosto smrkavosti, se enoprsti kopitarji po prepolovitvi glave vzdolž medialne ravnine in eksciziji nosnega pretina pregledajo za smrkavost s skrbnim pregledom mukoznih membran sapnika, grla, nosnih votlin, sinusov in njihovih vej.

3.   Meso enoprstih kopitarjev, pri katerih je bila diagnosticirana smrkavost, se razglasi za neprimerno za prehrano ljudi.

1.   Kadar živali reagirajo pozitivno ali neopredeljivo na tuberkulin ali kadar obstajajo drugi razlogi za sum na okužbo, se zakoljejo ločeno od drugih živali, pri čemer se sprejmejo previdnostni ukrepi za preprečitev tveganja okužbe drugih trupov, klavne linije in osebja, prisotnega v klavnici.

2.   Vse meso živali, pri katerih so bile pri pregledu post mortem odkrite lokalizirane lezije v več organih ali več predelih trupa, podobne tuberkuloznim lezijam, se razglasi za neprimerno za prehrano ljudi. Vendar če je bila tuberkulozna lezija ugotovljena v limfnih vozlih le enega organa ali dela trupa, se za neprimerne za prehrano ljudi razglasijo le prizadeti organ ali del trupa in z njim povezani limfni vozli.

1.   Kadar živali reagirajo pozitivno ali neopredeljivo na test bruceloze ali kadar obstajajo drugi razlogi za sum na okužbo, se zakoljejo ločeno od drugih živali, pri čemer se sprejmejo previdnostni ukrepi za preprečitev tveganja okužbe drugih trupov, klavne linije in osebja, prisotnega v klavnici.

2.   Meso živali, pri katerih so bile pri pregledu post mortem odkrite lezije, ki kažejo na akutno brucelozo, se razglasi za neprimerno za prehrano ljudi. V primeru živali, ki reagirajo pozitivno ali neopredeljivo na test bruceloze, se vime, genitalni trakt in kri razglasijo za neprimerne za prehrano ljudi, tudi če niso bile odkrite nobene take lezije.

1.   Pristojni organi preverijo, ali nosilci živilske dejavnosti pravilno izvajajo točke 2.1.3, 2.1.4 in 2.1.5 poglavja 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005, pri čemer uporabijo enega ali več naslednjih ukrepov:

2.   Če nosilec živilske dejavnosti večkrat ne izpolni proizvodnega higienskega merila, pristojni organi od njega zahtevajo, da predloži akcijski načrt, in strogo nadzorujejo njegove rezultate.

3.   O skupnem številu vzorcev in številu vzorcev, pozitivnih na salmonelo, se poroča v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES, pri čemer se razlikuje med vzorci, odvzetimi v skladu z odstavkom 1(a), (b) in (c), kadar je to ustrezno.

1.   Pristojni organi preverijo, ali nosilci živilske dejavnosti pravilno izvajajo točko 2.1.9 (proizvodno higiensko merilo za kampilobakter na klavnih trupih brojlerjev) poglavja 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005, pri čemer uporabijo enega ali več naslednjih ukrepov:

2.   Če nosilec živilske dejavnosti večkrat ne izpolni proizvodnega higienskega merila, pristojni organi od njega zahtevajo, da predloži akcijski načrt, in strogo nadzorujejo njegove rezultate.

3.   O skupnem številu vzorcev in številu vzorcev s kampilobakterjem z več kot 1 000 cfu/g se poroča v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES, pri čemer se razlikuje med vzorci, odvzetimi v skladu z odstavkom 1(a) in (b), kadar je to ustrezno.

1.   Uradni veterinar pri izvajanju laboratorijskih preskusov v skladu s členom 18(2)(d)(ii) in (iv) Uredbe (EU) 2017/625 zagotovi, da so pri vzorčenju vzorci ustrezno identificirani in se z njimi ustrezno ravna ter da so poslani v ustrezen laboratorij v okviru:

2.   Uradni veterinar zagotovi, da se po potrebi izvedejo vsi dodatni laboratorijski preskusi, ki se zdijo potrebni za izpolnitev obveznosti iz člena 18(2) Uredbe (EU) 2017/625.

1.   Uradni veterinar evidentira in ovrednoti rezultate uradnega nadzora, izvedenega v skladu s členi 7 do 38.

2.   Če se pri pregledih odkrije prisotnost kakršne koli bolezni ali stanja, ki bi lahko vplivalo na zdravje ljudi ali živali ali ogrozilo dobrobit živali, uradni veterinar sprejme naslednje ukrepe:

3.   Pristojni organi rezultate uradnega nadzora vnesejo v ustrezne zbirke podatkov, vsaj kadar se zbiranje takih podatkov zahteva na podlagi člena 4 Direktive 2003/99/ES, člena 8 Direktive Sveta 64/432/EGS (41) in Priloge III k Direktivi 2007/43/ES.

4.   Kadar uradni veterinar pri izvajanju pregleda ante mortem ali post mortem ali katere druge oblike uradnega nadzora sumi na prisotnost živalske bolezni, za katero so v Uredbi (EU) 2016/429 določena pravila v zvezi z zdravjem živali, o tem obvesti pristojne organe. Uradni veterinar in pristojni organi na svojih ustreznih področjih pristojnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe in previdnostne ukrepe za preprečitev možnega širjenja povzročitelja bolezni.

5.   Uradni veterinar lahko za sporočanje ustreznih rezultatov pregledov ante mortem in post mortem izvornemu gospodarstvu, na katerem so živali bivale pred zakolom, uporabi vzorec dokumenta iz Priloge I.

6.   Kadar so živali bivale na izvornem gospodarstvu v drugi državi članici, pristojni organi države članice, v kateri so bile živali zaklane, ustrezne rezultate pregledov ante mortem in post mortem sporočijo pristojnim organom države članice izvora. V ta namen uporabijo vzorec dokumenta iz Priloge I v uradnih jezikih obeh zadevnih držav članic ali v jeziku, dogovorjenem med obema državama članicama.

1.   Uradni veterinar zagotovi, da se živali zakoljejo le, če je upravljavec klavnice prejel, preveril in ovrednotil ustrezne podatke o prehranski verigi v skladu s členom 9(2)(a) in (b).

2.   Uradni veterinar lahko z odstopanjem od odstavka 1 dovoli, da so živali v klavnici zaklane, tudi če ustrezni podatki o prehranski verigi niso na voljo. V takih primerih se podatki predložijo, preden se meso razglasi za primerno za prehrano ljudi, trupi in zadevna drobovina pa se do navedene razglasitve skladiščijo ločeno od drugega mesa.

3.   Če v 24 urah po prispetju živali v klavnico niso na voljo ustrezni podatki o prehranski verigi, uradni veterinar vse meso zadevne živali razglasi za neprimerno za prehrano ljudi. Če žival še ni bila zaklana, se usmrti ločeno od drugih živali, pri čemer se sprejmejo vsi potrebni previdnostni ukrepi za zaščito zdravja živali in ljudi.

1.   Uradni veterinar se prepriča, da upravljavec klavnice ne sprejema živali za zakol, kadar je iz podatkov o prehranski verigi ali katerih koli drugih spremnih evidenc, dokumentacije ali informacij razvidno, da:

2.   Če so živali že v klavnici, se usmrtijo ločeno in razglasijo za neprimerne za prehrano ljudi, pri čemer se sprejmejo previdnostni ukrepi za zaščito zdravja živali in ljudi. Če je to po mnenju uradnega veterinarja potrebno, se na izvornem gospodarstvu izvede uradni nadzor.

1.   Pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe, če odkrijejo, da spremna evidenca, dokumentacija ali druge informacije ne ustrezajo dejanskim razmeram na izvornem gospodarstvu ali dejanskemu stanju živali ali da je njihov cilj namenoma zavesti uradnega veterinarja.

2.   Pristojni organi sprejmejo ukrepe zoper nosilca živilske dejavnosti, odgovornega za izvorno gospodarstvo živali, ali katero koli drugo vpleteno osebo, vključno z upravljavcem klavnice. Ti ukrepi lahko zlasti zajemajo dodatni nadzor. Stroške takega dodatnega nadzora nosi nosilec živilske dejavnosti, odgovoren za izvorno gospodarstvo živali, ali katera koli druga vpletena oseba.

1.   Uradni veterinar preveri skladnost nosilca živilske dejavnosti z obveznostjo na podlagi točke 3 poglavja IV oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, da zagotovi ustrezno identifikacijo živali, sprejetih za zakol za prehrano ljudi. Uradni veterinar zagotovi, da so živali, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, usmrčene ločeno in razglašene za neprimerne za prehrano ljudi. Če je to po mnenju uradnega veterinarja potrebno, se na izvornem gospodarstvu izvede uradni nadzor.

2.   Uradni veterinar zagotovi, da živali, pri katerih obstaja nesprejemljivo tveganje kontaminacije mesa med zakolom, kakor je določeno v členu 11(4), niso zaklane za prehrano ljudi, če niso prej očiščene.

3.   Uradni veterinar zagotovi, da se živali z boleznijo ali stanjem, ki bi se lahko preneslo na živali ali ljudi, ki meso predelujejo ali ga zaužijejo, in na splošno živali, ki kažejo klinične znake sistemske bolezni ali mršavosti ali katerega koli drugega stanja, zaradi katerega bi bilo meso neprimerno za prehrano ljudi, ne zakoljejo za prehrano ljudi. Take živali se usmrtijo ločeno v takih pogojih, da se druge živali ali trupi ne morejo kontaminirati, in razglasijo za neprimerne za prehrano ljudi.

4.   Uradni veterinar odloži zakol živali, za katere se sumi, da imajo bolezen ali stanje, ki bi lahko negativno vplivalo na zdravje ljudi ali živali. Pri takih živalih izvede podroben pregled ante mortem, da postavi diagnozo. Poleg tega se lahko odloči, da se poleg pregleda post mortem vzamejo vzorci in naredijo laboratorijske preiskave. Če je to potrebno, da se prepreči kontaminacija drugega mesa, se živali zakoljejo ločeno ali ob koncu običajnega zakola, pri čemer se sprejmejo vsi drugi previdnostni ukrepi.

5.   Uradni veterinar zagotovi, da se živali, ki bi lahko vsebovale ostanke prepovedanih ali nedovoljenih farmakološko aktivnih snovi ali ostanke dovoljenih farmakološko aktivnih snovi, pesticide ali onesnaževala v količinah, ki presegajo mejne vrednosti, določene v skladu z zakonodajo Unije, obravnavajo v skladu s členi 16 do 19 Direktive 96/23/ES.

6.   Uradni veterinar določi pogoje, pod katerimi se živali pod njegovim neposrednim nadzorom obravnavajo v okviru posebnega programa za izkoreninjenje ali nadzor nad specifičnimi boleznimi, kot sta bruceloza ali tuberkuloza, ali povzročitelji zoonoz, kot je salmonela. Pristojni organi določijo pogoje, pod katerimi se lahko take živali zakoljejo. Ti pogoji so zasnovani tako, da čim bolj zmanjšajo kontaminacijo drugih živali in mesa drugih živali.

Praviloma so živali, pripeljane v klavnico za zakol, tam tudi zaklane. Vendar lahko v izjemnih okoliščinah, kot je resna okvara klavnih naprav, uradni veterinar dovoli neposredne premike v drugo klavnico.

Kadar se med pregledom ante mortem na izvornem gospodarstvu odkrije neskladnost, ki pomeni tveganje za zdravje živali ali ljudi ali dobrobit živali, uradni veterinar ne dovoli prevoza živali v klavnico in uporabljajo se ustrezni ukrepi glede sporočanja rezultatov pregleda v skladu s členom 39(2)(b)(i) in (iii).

1.   V primerih neupoštevanja pravil glede zaščite živali pri zakolu ali usmrtitvi iz členov 3 do 9, členov 14 do 17 ter členov 19 in 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 uradni veterinar preveri, ali nosilec živilske dejavnosti takoj sprejme potrebne popravne ukrepe in prepreči ponavljanje.

2.   Uradni veterinar sprejme sorazmeren in postopen pristop k izvršilnim ukrepom, od izdaje navodil do upočasnitve in ustavitve proizvodnje, odvisno od narave in resnosti težave.

3.   Uradni veterinar po potrebi druge pristojne organe obvesti o težavah v zvezi z dobrobitjo.

4.   Če uradni veterinar odkrije neupoštevanje pravil o zaščiti živali med prevozom iz Uredbe (ES) št. 1/2005, sprejme potrebne ukrepe v skladu z ustrezno zakonodajo Unije.

5.   Če uradni pomočnik izvede preglede v zvezi z dobrobitjo živali in se pri navedenih pregledih ugotovi neupoštevanje pravil o zaščiti živali, o tem takoj obvesti uradnega veterinarja. Če je to v nujnih primerih potrebno, do prihoda uradnega veterinarja sprejme potrebne ukrepe iz odstavkov 1 do 4.

1.   Pristojni organi lahko nosilcu živilske dejavnosti naročijo, da nemudoma sprejme popravne ukrepe, vključno z zmanjšanjem hitrosti zakola, če je to po mnenju prisotnega uradnika potrebno v naslednjih primerih:

2.   V takih primerih pristojni organi povečajo intenzivnost pregledov, dokler se ne prepričajo, da je nosilec živilske dejavnosti ponovno prevzel nadzor nad postopkom.

1.   Uradni veterinar nadzoruje označevanje zdravstvene ustreznosti in uporabljene oznake.

2.   Uradni veterinar zagotovi zlasti, da:

3.   Pristojni organi zagotovijo, da se praktične ureditve za oznako zdravstvene ustreznosti uporabljajo v skladu s Prilogo II.

4.   Pristojni organi zagotovijo, da meso neodrte divjadi nima oznake zdravstvene ustreznosti, razen če je bilo po odrtju v obratu za predelavo divjadi pregledano post mortem in razglašeno za primerno za prehrano ljudi.

1.   Uradni veterinar preveri, ali so izpolnjene zdravstvene zahteve za pridelavo surovega mleka in kolostruma, kakor je določeno v delu I poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004. Uradni veterinar preveri zlasti:

2.   Uradni nadzor iz odstavka 1 se lahko izvede v primeru veterinarskih pregledov, izvedenih v skladu z določbami Unije o zdravju živali ali ljudi ali dobrobiti živali.

3.   Če obstajajo razlogi za sum, da zdravstvene zahteve iz odstavka 1 niso izpolnjene, uradni veterinar preveri splošni zdravstveni status živali.

4.   Pristojni organi izvedejo uradni nadzor na gospodarstvih za pridelavo mleka in kolostruma, da bi preverili, ali so izpolnjene higienske zahteve iz dela II poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004. Ta nadzor lahko vključuje inšpekcijske preglede in spremljanje nadzora, ki ga izvajajo strokovne organizacije. Če se dokaže, da higiena ni ustrezna, pristojni organi preverijo, ali so sprejeti primerni ukrepi za izboljšanje stanja.

1.   Pristojni organi v primeru surovega mleka in kolostruma spremljajo preglede, izvedene v skladu z delom III poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004. Kadar se uporabi preskušanje, pristojni organi z analiznimi metodami iz Priloge III k tej uredbi preverijo skladnost z mejnimi vrednostmi za surovo mleko in kolostrum iz dela III poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

2.   Če nosilec živilske dejavnosti na pridelovalnem gospodarstvu stanja ni popravil v treh mesecih od prvega uradnega obvestila pristojnim organom o neizpolnjevanju meril v zvezi s štetjem kolonij na plošči in/ali številom somatskih celic za surovo mleko in kolostrum, pristojni organi preverijo, ali:

Pristojni organi to začasno ustavitev ali te zahteve ohranijo, dokler nosilec živilske dejavnosti ne dokaže, da surovo mleko in kolostrum ponovno izpolnjujeta merila.

3.   Pristojni organi z analiznimi metodami iz Priloge III k tej uredbi preverijo ustrezno uporabo postopka pasterizacije za mlečne proizvode iz dela II poglavja II oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

1.   Pristojni organi določijo lokacijo in meje proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev, ki jih razvrstijo v skladu s členom 18(6) Uredbe (EU) 2017/625. Po potrebi lahko to storijo v sodelovanju z nosilcem živilske dejavnosti.

2.   Pristojni organi proizvodna območja in območja za ponovno nasaditev, s katerih dovolijo nabiranje živih školjk, razvrstijo med območja razreda A, razreda B in razreda C glede na stopnjo fekalne kontaminacije. Po potrebi lahko to storijo v sodelovanju z nosilcem živilske dejavnosti.

3.   Pristojni organi za razvrstitev proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev določijo obdobje pregleda za podatke vzorčenja s posameznega proizvodnega območja in območja za ponovno nasaditev, da določijo skladnost s standardi iz členov 53, 54 in 55.

1.   Pristojni organi lahko med območja razreda A razvrstijo tista območja, na katerih se lahko nabirajo školjke za neposredno prehrano ljudi.

2.   Žive školjke, dane na trg s takih območij, izpolnjujejo zdravstvene standarde za žive školjke iz poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

3.   Pri 80 % vzorcev živih školjk z območij razreda A, nabranih v obdobju pregleda, število E. coli ne presega 230 bakterij na 100 g mesa in intravalvularne tekočine.

4.   Pri preostalih 20 % vzorcev število E. coli ne presega 700 bakterij na 100 g mesa in intravalvularne tekočine.

5.   Pri ocenjevanju rezultatov za določeno obdobje pregleda za ohranjanje območja razreda A se lahko pristojni organi na podlagi ocene tveganja, ki temelji na raziskavi, odločijo, da ne upoštevajo anomalnih rezultatov, ki presegajo raven 700 bakterij E. coli na 100 g mesa in intravalvularne tekočine.

1.   Pristojni organi lahko med območja razreda B razvrstijo tista območja, na katerih se lahko žive školjke nabirajo in s katerih se lahko dajo na trg za prehrano ljudi šele po obdelavi v prečiščevalnem centru ali po ponovni nasaditvi, tako da izpolnjujejo zdravstvene standarde iz člena 53.

2.   Pri 90 % vzorcev živih školjk z območij razreda B število E. coli ne presega 4 600 bakterij na 100 g mesa in intravalvularne tekočine.

3.   Pri preostalih 10 % vzorcev število E. coli ne presega 46 000 bakterij na 100 g mesa in intravalvularne tekočine.

1.   Pristojni organi lahko med območja razreda C razvrstijo tista območja, na katerih se lahko žive školjke nabirajo in s katerih se lahko dajo na trg šele po ponovni nasaditvi za dolgo obdobje, tako da izpolnjujejo zdravstvene standarde iz člena 53.

2.   Pri živih školjkah z območij razreda C število E. coli ne presega 46 000 bakterij na 100 g mesa in intravalvularne tekočine.

1.   Pristojni organi pred razvrstitvijo proizvodnega območja ali območja za ponovno nasaditev izvedejo sanitarno raziskavo, ki vključuje:

2.   Pristojni organi sanitarno raziskavo, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, izvedejo na vseh razvrščenih proizvodnih območjih in območjih za ponovno nasaditev, razen če je bila že izvedena.

3.   Pristojnim organom lahko pomagajo drugi uradni organi ali nosilci živilske dejavnosti pod pogoji, ki jih pristojni organi določijo v zvezi z izvedbo te raziskave.

1.   Pristojni organi z analiznimi metodami iz Priloge V preverijo skladnost z mejnimi vrednostmi iz točke 2 poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 in po potrebi skladnost nosilcev živilske dejavnosti. Nosilci živilske dejavnosti te metode uporabijo po potrebi.

2.   V skladu s členom 4 Direktive 2010/63/EU se, kadar je to mogoče, namesto postopka iz člena 3(1) navedene direktive uporablja znanstveno zadovoljiva metoda ali preskusna strategija, ki ne zahteva uporabe živih živali.

3.   V skladu s členom 4 Direktive 2010/63/EU je treba pri uporabi bioloških metod upoštevati elemente zamenjave, izboljšanja in zmanjšanja.

1.   Pristojni organi za namene pregledov iz člena 59(b), (c) in (d) pripravijo načrte vzorčenja, v skladu s katerimi se taki pregledi izvajajo redno ali za vsak primer posebej, če so obdobja nabiranja neredna. Z geografsko razporeditvijo odvzemnih mest in pogostostjo vzorčenja se zagotovi, da so rezultati analize reprezentativni za zadevno razvrščeno proizvodno območje ali območje za ponovno nasaditev.

2.   V načrtih vzorčenja za preverjanje mikrobiološke kakovosti živih školjk se upoštevajo zlasti:

3.   V načrtih vzorčenja za preverjanje prisotnosti planktona, ki proizvaja toksine, na razvrščenih proizvodnih območjih in območjih za ponovno nasaditev ter prisotnosti morskih biotoksinov v živih školjkah se upoštevajo zlasti možna nihanja v prisotnosti planktona, ki vsebuje morske biotoksine. Vzorčenje zajema:

4.   Pogostost vzorčenja za analizo toksinov v živih školjkah je tedenska v obdobjih nabiranja, razen kadar:

5.   Ocena tveganja iz odstavka 4 se periodično pregleduje, da se oceni tveganje pojava toksinov v živih školjkah s teh območij.

6.   Kadar je za skupino vrst, ki so gojene na istem razvrščenem proizvodnem območju ali območju za ponovno nasaditev, na voljo znanje o stopnjah kopičenja toksinov, se lahko vrsta z najvišjo stopnjo uporabi kot indikatorska vrsta. To bo omogočilo izkoriščanje vseh vrst v skupini, če so ravni toksinov v indikatorski vrsti pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi. Kadar so ravni toksinov pri indikatorski vrsti nad zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi, se lahko nabiranje drugih vrst dovoli le, če nadaljnje analize drugih vrst pokažejo, da so ravni toksinov pod mejnimi vrednostmi.

7.   Kar zadeva spremljanje planktona, so vzorci reprezentativni za vodni stolp na razvrščenem proizvodnem območju ali območju za ponovno nasaditev ter zagotavljajo podatke o prisotnosti toksičnih vrst in trendih populacije. Če se odkrijejo kakršne koli spremembe v toksičnih populacijah, ki lahko povzročijo kopičenje toksinov, se poveča pogostost vzorčenja živih školjk ali uvede previdnostno zaprtje območij, dokler se ne dobijo rezultati analize toksinov.

8.   Načrti vzorčenja za preverjanje prisotnosti kemičnih onesnaževal omogočajo odkritje vsake prekoračitve vrednosti iz Uredbe (ES) št. 1881/2006.

1.   Kadar rezultati spremljanja iz člena 59 kažejo, da zdravstveni standardi za žive školjke niso izpolnjeni ali da morda obstaja tveganje za zdravje ljudi, pristojni organi zaprejo zadevno proizvodno območje ali območje za ponovno nasaditev, s čimer preprečijo nabiranje živih školjk. Vendar lahko proizvodno območje ali območje za ponovno nasaditev prerazvrstijo v razred B ali C, če izpolnjuje ustrezna merila iz členov 54 in 55 ter ne pomeni nobenega drugega tveganja za zdravje ljudi.

2.   Kadar rezultati mikrobiološkega spremljanja kažejo, da standardi za žive školjke iz člena 53 niso izpolnjeni, lahko pristojni organi na podlagi ocene tveganja ter le začasno in enkrat dovolijo nadaljevanje nabiranja brez zaprtja ali prerazvrstitve, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

3.   Spremni dokument o registraciji iz poglavja I oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 vključuje vse informacije v zvezi z uporabo odstavka 2.

4.   Pristojni organi določijo pogoje, pod katerimi se lahko uporabi odstavek 2, da se za zadevno proizvodno območje zagotovi ohranjanje skladnosti z merili iz člena 53.

1.   Pristojni organi lahko zaprto proizvodno območje ali območje za ponovno nasaditev ponovno odprejo le, če zdravstveni standardi za žive školjke ponovno izpolnjujejo ustrezne zahteve iz poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 in ne pomenijo nobenega drugega tveganja za zdravje ljudi.

2.   Kadar pristojni organi proizvodno območje ali območje za ponovno naselitev zaprejo zaradi prisotnosti planktona ali ravni toksinov v živih školjkah, ki presegajo zakonsko določeno mejno vrednost za morske biotoksine iz točke 2 poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, ga lahko ponovno odprejo le, če sta pod zakonsko določeno mejno vrednostjo vsaj dva zaporedna rezultata analize v razmiku vsaj 48 ur.

3.   Pristojni organi lahko pri odločanju glede ponovnega odprtja proizvodnega območja ali območja za ponovno naselitev upoštevajo informacije o trendih fitoplanktona.

4.   Kadar obstajajo zanesljivi podatki o dinamiki toksičnosti za dano območje in če so na voljo novejši podatki o trendih upadanja toksičnosti, se lahko pristojni organi odločijo, da ponovno odprejo območje z rezultati, pridobljenimi pri enem samem vzorčenju, ki so pod zakonsko določeno mejno vrednostjo iz točke 2 poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

1.   Pristojni organi vzpostavijo sistem nadzora za zagotovitev, da proizvodi živalskega izvora, škodljivi za zdravje ljudi, niso dani na trg. Sistem nadzora zajema laboratorijske preskuse, s katerimi se preverja, ali nosilci živilske dejavnosti izpolnjujejo zahteve glede končnega proizvoda, vključno z živimi školjkami in vsemi proizvodi iz teh školjk, v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije.

2.   S tem sistemom nadzora se po potrebi preveri, ali ravni morskih biotoksinov in onesnaževal ne presegajo varnostnih mejnih vrednosti in ali mikrobiološka kakovost školjk ne pomeni nevarnosti za zdravje ljudi.

1.   Pristojni organi ukrepajo takoj, kadar je treba zapreti ali ponovno razvrstiti proizvodno območje ali pa se lahko to ponovno odpre oziroma kadar se za žive školjke uporabljajo ukrepi iz člena 62(2).

2.   Pristojni organi lahko pri odločanju o razvrstitvi, ponovni razvrstitvi, odprtju ali zaprtju proizvodnih območij v skladu s členi 52, 62 in 63 rezultate pregledov, ki so jih izvedli nosilci živilske dejavnosti ali organizacije, ki zastopajo nosilce živilske dejavnosti, upoštevajo le, če so laboratorij, ki izvede analizo, imenovali pristojni organi, vzorčenje in analiza pa se izvedeta v skladu s protokolom, o katerem se skupaj dogovorijo pristojni organi in nosilci živilske dejavnosti ali zadevne organizacije.

1.   Pristojni organi izvedejo uradni nadzor na plovilih, ko se ta ustavijo v pristanišču države članice. Ta nadzor zadeva vsa plovila, ki iztovarjajo ribiške proizvode v pristaniščih EU, ne glede na njihovo zastavo.

2.   Pristojni organi države zastave lahko izvedejo uradni nadzor na plovilih pod njihovo zastavo, medtem ko je plovilo na morju ali v pristanišču druge države članice ali tretje države.

1.   Kadar se predelovalno, zamrzovalno ali hladilno plovilo, ki pluje pod zastavo države članice, pregleda zaradi izdaje odobritve plovila, pristojni organi države članice zastave izvedejo uradni nadzor v skladu s členom 148 Uredbe (EU) 2017/625, zlasti ob upoštevanju rokov iz člena 148(4). Po potrebi lahko plovilo pregledajo, medtem ko je na morju ali v pristanišču druge države članice ali tretje države.

2.   Kadar pristojni organi države članice zastave plovilo pogojno odobrijo v skladu s členom 148 Uredbe (EU) št. 2017/625, lahko pristojne organe druge države članice ali tretje države pooblastijo za izvajanje nadaljnjega nadzora, da bi izdali dokončno odobritev, podaljšali pogojno odobritev ali preverili odobritev, če je v primeru tretje države taka država na seznamu tretjih držav, iz katerih je uvoz ribiških proizvodov dovoljen v skladu s členom 127 Uredbe (EU) 2017/625. Po potrebi lahko ti pristojni organi plovilo pregledajo, medtem ko je na morju ali v pristanišču druge države članice ali tretje države.

3.   Kadar pristojni organi države članice pristojne organe druge države članice ali tretje države pooblastijo za izvajanje nadzora v njihovem imenu v skladu s tem členom, se pristojni organi obeh strani dogovorijo o pogojih, ki urejajo tak nadzor. S temi pogoji se zagotovi zlasti, da pristojni organi države članice zastave nemudoma prejmejo poročila o rezultatih nadzora in vsaki domnevni neskladnosti, tako da lahko sprejmejo potrebne ukrepe.

1.   Ribiškim proizvodom, namenjenim za prehrano ljudi, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, in so raztovorjeni, s skladiščenjem ali brez njega, v tretjih državah, navedenih, kot je določeno v členu 126(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625, preden so vneseni v Unijo z drugačnim prevoznim sredstvom, je priloženo veterinarsko spričevalo, ki ga izdajo pristojni organi navedene tretje države in je izpolnjeno v skladu z vzorcem veterinarskega spričevala iz poglavja B dela II Priloge III k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/628.

2.   Če se ribiški proizvodi iz odstavka 1 raztovorijo in prepeljejo v skladiščne prostore v tretji državi iz navedenega odstavka, so navedeni skladiščni prostori na seznamu, kot je določeno v členu 5 Delegirane uredbe (EU) 2019/625.

3.   Če se ribiški proizvodi iz odstavka 1 natovorijo na plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države, mora biti ta tretja država navedena, kot je določeno v členu 3 Delegirane uredbe (EU) 2019/625, plovilo pa mora biti na seznamu, kot je določeno v členu 5 Delegirane uredbe (EU) 2019/625.

4.   Kontejnerska plovila, ki se uporabljajo za prevoz ribiških proizvodov v kontejnerjih, so izvzeta iz te zahteve.