EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019R0624

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/624 z dne 8. februarja 2019 o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora proizvodnje mesa ter za pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev živih školjk v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP.)

C/2019/10

UL L 131, 17.5.2019, p. 1–17 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 08/12/2022

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/624/oj

17.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 131/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/624

z dne 8. februarja 2019

o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora proizvodnje mesa ter za pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev živih školjk v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) in zlasti člena 18(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi (EU) 2017/625 so določena pravila o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic zaradi preverjanja, ali so zadeve, kot je varnost hrane, skladne z zakonodajo Unije v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije. Zagotavlja zlasti uradni nadzor nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, da bi se preverjalo izpolnjevanje zahtev iz Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2), Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Svetal (3), Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 (5).

(2)

Uredba (EU) 2017/625 razveljavlja Uredbo (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6) z učinkom od 14. decembra 2019. Uredba (ES) št. 854/2004 trenutno določa posebna pravila za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, da bi se preverjalo izpolnjevanje zahtev iz uredb (ES) št. 852/2004, (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 1069/2009. Omogoča tudi odobritev nekaterih odstopanj od teh zahtev.

(3)

Pravila v tej uredbi bi morala zagotoviti ohranitev zahtev, trenutno določenih v Uredbi (ES) št. 854/2004, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih od datuma sprejetja navedenega akta, ter tudi novih znanstvenih dokazov in priglašenih nacionalnih predpisov za zagotovitev nadaljnje uporabe tradicionalnih metod na vseh stopnjah proizvodnje, predelave ali distribucije živil.

(4)

V Uredbi (EU) 2017/625 je predvideno sprejetje delegiranih aktov, v katerih so določeni merila in pogoji za odstopanja od nekaterih zahtev iz navedene uredbe, da bi se tako lahko pregledi ante mortem in post mortem izvajali pod odgovornostjo uradnega veterinarja, namesto da jih izvaja ali nadzira uradni veterinar. V teh delegiranih aktih bi bilo treba določiti tudi merila in pogoje, pod katerimi lahko uradni nadzor izvaja drugo osebje v razsekovalnicah, ki ga imenujejo pristojni organi.

(5)

Pregled ante mortem je ključen za varovanje zdravja ljudi, zdravja živali in dobrobiti živali, zato ostaja odgovornost uradnega veterinarja. Vendar bi nekatere rutinske naloge v okviru pregleda ante mortem v klavnicah lahko opravljal uradni pomočnik, ne da bi se ogrozilo doseganje ciljev Uredbe (EU) 2017/625, če se pri tem upoštevajo določena merila in pogoji.

(6)

Zlasti če je uradni veterinar opravil pregled ante mortem na izvornem gospodarstvu, bi bilo treba omogočiti več prožnosti pri pregledu ante mortem ob prihodu v klavnico, ki bi se lahko opravil pod odgovornostjo uradnega veterinarja. Če pa na izvornem gospodarstvu ni bil opravljen pregled ante mortem, bi bilo treba prenos nalog dovoliti le, če inšpekcijske preglede nadzira uradni veterinar ter ob upoštevanju nekaterih meril in pogojev za vrste, ki niso perutnina in lagomorfi.

(7)

V primeru nujnega zakola pregleda ante mortem ni mogoče opraviti v klavnici. Da bi se preprečilo nepotrebno trpljenje živali zaradi prevoza v klavnico ter omejile ekonomske izgube za izvajalce dejavnosti in zmanjšalo nastajanje odpadne hrane, bi bilo treba določiti merila in pogoje, ki v primeru nujnega zakola omogočajo izvedbo pregleda ante mortem zunaj klavnice. Živali, za katere je potreben nujni zakol, so lahko še vedno primerne za prehrano ljudi, če so rezultati inšpekcijskega pregleda mesa ugodni. Kadar se dovoli izvedba nujnega zakola zunaj klavnice, bi morali ti inšpekcijski pregledi zagotoviti največja jamstva o primernosti za prehrano.

(8)

Ocena izpolnjevanja zahtev glede zdravja ljudi, zdravja živali in dobrobiti živali je lahko učinkovitejša, če se pregledi ante mortem namesto v klavnici opravijo na izvornem gospodarstvu. Zato bi bilo treba v skladu z določenimi merili za vse vrste omogočiti odstopanja od pregledov ante mortem v klavnici.

(9)

Medtem ko so pregledi post mortem in dejavnosti presoje nujni za varovanje zdravja ljudi, zdravja živali in dobrobiti živali ter bi zato morali ostati odgovornost uradnega veterinarja, lahko nekatere naloge opravi uradni pomočnik, če so za te cilje zagotovljena zadostna jamstva ter izpolnjena določena merila in pogoji. Ta merila in pogoji bi morali zlasti omogočati nadaljevanje trenutnih praks v primeru prekinjenega zakola v klavnicah z majhno zmogljivostjo in obratih za obdelavo divjadi z majhno zmogljivostjo.

(10)

Opredeliti je treba nekatere merila in pogoje za odstopanje od osnovnih zahtev glede pregledov ante mortem in post mortem v klavnicah in obratih za obdelavo divjadi. Prag proizvodnje je nediskriminacijsko merilo, ki se osredotoča na najmanjše obrate v skladu s členom 16(3)(a) Uredbe (EU) 2017/625. Ker je struktura teh obratov v državah članicah različna, bi moral ta prag temeljiti na številu zaklanih ali obdelanih živali ali na dokazilu, da predstavlja omejen in fiksen delež mesa, dan na trg. V Uredbi (ES) št. 1099/2009 je opredeljena glava velike živine in določeni so pretvorbeni količniki, s katerimi se izrazi število živali določene vrste v okviru glav velike živine. Na podlagi teh določb bi bilo treba določiti pragove in uskladiti odstopanja od nekaterih zahtev glede na velikost klavnice.

(11)

Če so izpolnjena določena merila in pogoji, lahko nekatere naloge v razsekovalnicah opravlja osebje, ki ga imenujejo pristojni organi, ne da bi se ogrozili cilji varovanja zdravja ljudi, zdravja živali in dobrobiti živali.

(12)

Uradni nadzor proizvodnje školjk je potreben za zagotovitev izpolnjevanja meril in ciljev, ki jih določa zakonodaja Unije. V skladu z delom A poglavja II oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 se školjke nabirajo na pridelovalnih območjih, ki so jih razvrstili pristojni organi in na katerih so ti organi odobrili nabiranje. V Uredbi (EU) 2017/625 je predvideno sprejetje delegiranih aktov, ki določajo merila in pogoje za določitev primerov v zvezi s pektinidi, morskimi polži in morskimi kumarami, v katerih ni treba razvrstiti pridelovalnih območij in območij za ponovno nasaditev.

(13)

Določiti bi bilo treba tudi kraj izvajanja uradnega nadzora proizvodnje teh pektinidov, morskih polžev in morskih kumar, ki niso precejevalci.

(14)

V Uredbi (EU) 2017/625 je predvidena tudi možnost določitve posebnih odstopanj od uradnega nadzora v zvezi z vrstami Rangifer tarandus tarandus (severni jelen), Lagopus lagopus in Lagopus mutus (koconoga kura), da bi se omogočilo nadaljevanje starih lokalnih in tradicionalnih običajev in praks.

(15)

Države članice so lahko v skladu s členom 17(3) Uredbe (ES) št. 854/2004 sprejele nacionalne ukrepe, da bi omogočile nadaljnjo uporabo tradicionalnih metod ali se prilagodile potrebam živilskih dejavnosti z nizko proizvodnostjo ali ki so v regijah s posebnimi geografskimi omejitvami. Na podlagi tega sta Švedska in Finska Komisiji in drugim državam članicam priglasili nacionalne ukrepe s posebnimi odstopanji od nekaterih zahtev glede uradnega nadzora mesa severnih jelenov in koconogih kur. Ker v okviru Uredbe (EU) 2017/625 taka prilagoditev na podlagi nacionalnih ukrepov ni več mogoča, bi bilo treba v tej uredbi določiti odstopanja od uradnega nadzora mesa severnih jelenov in koconogih kur, da bi se tako omogočilo nadaljevanje starih lokalnih in tradicionalnih običajev in praks, ki ne vplivajo na uresničitev ciljev te Uredbe (EU) 2017/625.

(16)

V Uredbi (EU) 2017/625 so določene posebne minimalne zahteve za osebje, ki ga imenujejo pristojni organi, ter za uradne veterinarje in uradne pomočnike, ki sodelujejo pri izvajanju uradnega nadzora in nekaterih drugih uradnih dejavnosti. Določene so tudi minimalne zahteve za usposabljanje osebja v klavnicah, ki sodelujejo pri izvajanju uradnega nadzora in nekaterih drugih nadzornih dejavnosti.

(17)

Določiti bi bilo treba posebne minimalne zahteve za uradne veterinarje, uradne pomočnike in drugo osebje, ki ga določijo pristojni organi, da bi se ohranilo kakovostno in ustrezno opravljanje nalog, s tem pa zagotovila visoka raven varovanja potrošnikov ter zdravja in dobrobiti živali. Te zahteve bi morale vključevati posebne minimalne zahteve za usposabljanje. Zagotoviti bi bilo treba dovolj prožnosti za prilagoditev zahteve nalogam, ki jih je treba opraviti, ob upoštevanju delovnih izkušenj.

(18)

Zaradi ohranjanja kakovostnega in ustreznega opravljanja nalog bi bilo treba določiti tudi ustrezne minimalne zahteve za usposabljanje osebja v klavnicah, ki pomaga pri opravljanju nalog v zvezi z uradnim nadzorom in drugimi dejavnostmi uradnega nadzora, določenimi v uredbi.

(19)

Ker Uredba (EU) 2017/625 razveljavlja Uredbo (ES) št. 854/2004 z učinkom od 14. decembra 2019, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

V tej uredbi so določena posebna pravila o izvajanju uradnega nadzora iz člena 18(1) Uredbe (EU) 2017/625 v zvezi s proizvodi živalskega izvora.

Navedena posebna pravila vključujejo:

(a)

merila in pogoje za določitev:

(i)

primerov, v katerih se lahko pregled ante mortem v določenih klavnicah izvede pod nadzorom ali odgovornostjo uradnega veterinarja;

(ii)

primerov, v katerih se lahko v primeru nujnega zakola pregled ante mortem izvede zunaj klavnice;

(iii)

primerov, v katerih se lahko pregled ante mortem izvede na izvornem gospodarstvu;

(iv)

jamstev, ki se zagotovijo za opravljanje pregledov post mortem in dejavnosti presoje pod odgovornostjo uradnega veterinarja v skladu s členom 18(2)(c) in (d) Uredbe (EU) 2017/625;

(v)

odstopanj od člena 18(6) Uredbe (EU) 2017/625 v zvezi z razvrstitvijo pridelovalnih območij ter območij za ponovno nasaditev pektinidov, morskih polžev in morskih kumar;

(vi)

primerov, v katerih lahko uradni nadzor v razsekovalnicah izvaja osebje, ki ga v ta namen določijo pristojni organi in je ustrezno usposobljeno;

(b)

določitev posebnih odstopanj v zvezi z vrstami Rangifer tarandus tarandus, Lagopus lagopus in Lagopus mutus, da bi se omogočilo nadaljevanje starih lokalnih in tradicionalnih običajev in praks;

(c)

določitev posebnih minimalnih zahtev, vključno z zahtevami za usposabljanje uradnega veterinarja, uradnega pomočnika in osebja, ki ga določijo pristojni organi, da bi se zagotovilo ustrezno opravljanje nalog iz člena 18 Uredbe (EU) 2017/625;

(d)

določitev ustreznih minimalnih zahtev za usposabljanje osebja v klavnicah, ki pomaga pri opravljanju nalog iz člena 18(3) Uredbe (EU) 2017/625.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)

„klavnica“ pomeni klavnico, kot je opredeljena v točki 1.16 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(2)

„izvorno gospodarstvo“ pomeni gospodarstvo, na katerem so bile živali nazadnje gojene. V primeru delno udomačenih jelenov, kot so opredeljeni v točki 2(q) Priloge I k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (7), vključuje tudi zganjanje živali v skupino, da bi se izbrale živali za zakol;

(3)

„pridelovalno območje“ pomeni proizvodno območje, kot je opredeljeno v točki 2.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(4)

„območje za ponovno nasaditev“ pomeni območje za ponovno nasaditev, kot je opredeljeno v točki 2.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(5)

„osebje, ki ga določijo pristojni organi“, pomeni osebo, ki ni uradni pomočnik in uradni veterinar, ki je v skladu s to uredbo strokovno usposobljena za izvajanje te funkcije v razsekovalnicah in ki jo pristojni organi pooblastijo za opravljanje določenih dejavnosti;

(6)

„analiza tveganja“ pomeni analizo tveganja, kot je opredeljena v členu 3(10) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8);

(7)

„razsekovalnica“ pomeni razsekovalnico, kot je opredeljena v točki 1.17 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(8)

„perutnina“ pomeni perutnino, kot je opredeljena v točki 1.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(9)

„lagomorfi“ pomenijo lagomorfe, kot so opredeljeni v točki 1.4 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(10)

„nosilec živilske dejavnosti“ pomeni nosilca živilske dejavnosti, kot je opredeljen v členu 3(3) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(11)

„domači kopitarji“ pomenijo domače parkljarje in kopitarje, kot so opredeljeni v točki 1.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(12)

„meso“ pomeni meso, kot je opredeljeno v točki 1.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(13)

„gojena divjad“ pomeni gojeno divjad, kot je opredeljena v točki 1.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(14)

„končni potrošnik“ pomeni končnega potrošnika, kot je opredeljen v členu 3(18) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(15)

„prodaja na drobno“ pomeni prodajo na drobno, kot je opredeljena v členu 3(7) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(16)

„obrat“ pomeni obrat, kot je opredeljen v členu 2(1)(c) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(17)

„klavnica z majhno zmogljivostjo“ pomeni klavnico, ki jo določijo pristojni organi na podlagi analize tveganja in v kateri se zakol izvaja le del delovnega dne ali ves delovni dan, ampak ne vsak delovni dan v tednu;

(18)

„obrat za obdelavo divjadi z majhno zmogljivostjo“ pomeni obrat za obdelavo divjadi, ki ga določijo pristojni organi na podlagi analize tveganja in v katerem se obdelava divjadi izvaja le del delovnega dne ali ves delovni dan, ampak ne vsak delovni dan v tednu;

(19)

„glava velike živine“ pomeni glavo velike živine, kot je opredeljena v členu 17(6) Uredbe (ES) št. 1099/2009;

(20)

„majhna divjad“ pomeni majhno divjad, kot je opredeljena v točki 1.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(21)

„obrat za obdelavo divjadi“ pomeni obrat za obdelavo divjadi, kot je opredeljen v točki 1.18 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(22)

„odpremni center“ pomeni odpremni center, kot je opredeljen v točki 2.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(23)

„školjke“ pomenijo školjke, kot so opredeljene v točki 2.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(24)

„predelava“ pomeni predelavo, kot je opredeljena v členu 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(25)

„notranji organi“ pomenijo notranje organe, kot so opredeljeni v točki 1.12 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(26)

„primarna pridelava“ pomeni primarno pridelavo, kot je opredeljena v členu 3(17) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(27)

„mlečno pridelovalno gospodarstvo“ pomeni pridelovalno gospodarstvo, kot je opredeljeno v točki 4.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 3

Merila in pogoji, ki določajo primere, v katerih lahko preglede ante mortem v nekaterih klavnicah opravi uradni pomočnik

1.   Z odstopanjem od člena 18(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625 lahko preglede ante mortem za vrste razen perutnine in lagomorfov opravi uradni pomočnik pod nadzorom uradnega veterinarja, če so postopki, ki se uporabljajo v klavnici, v skladu z naslednjimi merili in pogoji:

(a)

naloge v okviru pregledov ante mortem so izključno praktične in se nanašajo le na enega ali več od naslednjih vidikov:

(i)

preverjanje, ali nosilec živilske dejavnosti izpolnjuje zahteve v zvezi s podatki o prehranjevalni verigi in identifikacijskim pregledom živali;

(ii)

predizbor živali, pri katerih so bile ugotovljene možne anomalije v zvezi z zahtevami glede zdravja ljudi, zdravja živali in dobrobiti živali;

(b)

uradni pomočnik, ki opravlja pregled, v primeru odkritja ali suma možnih anomalij o tem nemudoma obvesti uradnega veterinarja, ki potem osebno opravi pregled ante mortem, in

(c)

uradni veterinar redno preverja, ali uradni pomočnik pravilno opravlja svoje naloge.

2.   Z odstopanjem od člena 18(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625 lahko preglede ante mortem za vse vrste opravi uradni pomočnik v klavnici pod odgovornostjo uradnega veterinarja, če so izpolnjeni naslednja merila in pogoji:

(a)

pregled ante mortem je na izvornem gospodarstvu že opravil uradni veterinar v skladu s členom 5;

(b)

uradni pomočnik, ki opravlja pregled, v primeru odkritja ali suma možnih anomalij o tem nemudoma obvesti uradnega veterinarja, ki potem osebno opravi pregled ante mortem,

in

(c)

uradni veterinar redno preverja, ali uradni pomočnik pravilno opravlja svoje naloge.

3.   Odstopanja iz odstavkov 1 in 2 se ne uporabljajo:

(a)

za živali, pri katerih je bil opravljen nujni zakol v skladu s poglavjem VI oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(b)

za živali, za katere se sumi, da imajo bolezen ali stanje, ki bi lahko negativno vplivalo na zdravje ljudi;

(c)

za govedo iz čred, ki niso bile priznane kot uradno proste tuberkuloze ali katerih status črede, uradno proste bolezni, je bil začasno preklican;

(d)

za govedo iz čred ter za ovce in koze iz gospodarstev, ki niso bila priznana kot uradno prosta bruceloze ali katerih status gospodarstev, uradno prostih bolezni, je bil začasno preklican;

(e)

v primeru izbruha bolezni živali pri živalih iz regije v skladu s členom 2 Direktive Sveta 64/432/EGS (9), v kateri se uporabljajo omejitve v zvezi z zdravjem živali v skladu z zakonodajo Unije;

(f)

za živali, ki so pod strožjim nadzorom zaradi širjenja porajajočih se bolezni ali določenih bolezni s seznama Svetovne organizacije za zdravje živali.

Člen 4

Merila in pogoji, ki določajo primere, v katerih so lahko pregledi ante mortem v primeru nujnega zakola opravljeni zunaj klavnice

Z odstopanjem od člena 18(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625 lahko uradni veterinar preglede ante mortem v primeru nujnega zakola opravlja zunaj klavnice le za domače kopitarje ter ob izpolnjevanju zahtev glede nujnega zakola iz točk (1), (2) in (6) Poglavja VI Oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Za živali, primerne za zakol, se izda vzorec veterinarskega spričevala v skladu s Prilogo V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/628 (10). Veterinarsko spričevalo spremlja živali v klavnico ali se v kakršni koli obliki pošlje vnaprej. Vse ugotovitve, pomembne za naknadne inšpekcijske preglede mesa, se zabeležijo v veterinarskem spričevalu.

Člen 5

Splošna merila in pogoji, ki določajo primere, v katerih so lahko pregledi ante mortem opravljeni na izvornem gospodarstvu

1.   Z odstopanjem od člena 18(2)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/625 lahko pristojni organ dovoli, da se pregledi ante mortem za živali, namenjene za zakol, opravijo na izvornem gospodarstvu v skladu z merili in pogoji iz odstavka 2 in člena 6.

2.   Naslednja merila in pogoji se uporabljajo za vse vrste:

(a)

pregledujejo se evidence ali dokumentacija na izvornem gospodarstvu, vključno s preverjanjem podatkov o prehranjevalni verigi;

(b)

posamezne preglede živali po potrebi olajša nosilec živilske dejavnosti;

(c)

pregledi ante mortem na izvornem gospodarstvu vključujejo fizični pregled živali za določitev, ali:

(i)

imajo bolezen ali stanje, ki se lahko prenese na živali ali ljudi z obdelavo ali zaužitjem mesa teh živali, in ali se obnašajo, posamezno ali skupno, na način, ki kaže, da se je taka bolezen pojavila;

(ii)

kažejo motnje splošnega vedenja, znake bolezni ali anomalije, zaradi katerih je lahko meso teh živali za prehrano ljudi neustrezno;

(iii)

obstajajo dokazi ali razlogi za sum, da živali mogoče vsebujejo kemične ostanke, ki presegajo ravni, določene v zakonodaji Unije, ali ostanke prepovedanih snovi;

(iv)

kažejo znake težav v zvezi z dobrobitjo živali, vključno s čezmerno umazanostjo;

(v)

so primerne za prevoz;

(d)

preverjanja in pregled ante mortem na izvornem gospodarstvu iz točk (a), (b) in (c) opravi uradni veterinar;

(e)

živali, primerne za zakol, se ustrezno označijo in ločijo od drugih živali ter z izvornega gospodarstva pošljejo neposredno v klavnico;

(f)

za živali, primerne za zakol, se izda veterinarsko spričevalo v skladu z delom I Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/628. Veterinarsko spričevalo spremlja živali v klavnico ali se v kakršni koli obliki pošlje vnaprej. Vse ugotovitve, pomembne za naknadne inšpekcijske preglede mesa, se zapišejo v veterinarskem spričevalu.

3.   V skladu s členom 18(2)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/625 ter členom 3 te uredbe se v klavnici izvedeta naslednji dodatni preverjanji:

(a)

redno preverjanje obveznosti nosilcev živilske dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem, da so živali ustrezno označene;

(b)

redno preverjanje upoštevanja pravil o dobrobiti živali med prevozom in ob prihodu v klavnico ter obstoja kakršnih koli znakov stanj, ki bi lahko negativno vplivala na zdravje ljudi ali živali.

4.   Če se živali ne zakoljejo v treh dneh od datuma izdaje veterinarskega spričevala iz odstavka 2(f) ali v 28 dneh v primerih iz člena 6(5):

(a)

in te živali niso bile odpremljene z izvornega gospodarstva v klavnico, se opravi dodaten pregled ante mortem in izda novo veterinarsko spričevalo;

(b)

in so te živali že na poti v klavnico ali so v klavnici, se zakol lahko odobri, takoj ko je ocenjen razlog za zamudo, če se za živali opravi dodaten pregled ante mortem v skladu s členom 11 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 (11).

Člen 6

Merila in pogoji za posamezno vrsto, ki določajo primere, v katerih so lahko pregledi ante mortem opravljeni na izvornem gospodarstvu

1.   Pristojni organi v ustreznih primerih v zvezi s perutnino in gojeno divjadjo uporabljajo posebna merila in pogoje iz tega člena.

2.   V primeru perutnine, rejene za proizvodnjo foie gras, in zapoznelo eviscerirane perutnine, zaklane na izvornem gospodarstvu, spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem veterinarskega spričevala iz dela II Priloge IV k Izvedbeni Uredbi (EU) 2019/628, spremlja neeviscerirane trupe v klavnico ali razsekovalnico ali se v kakršni koli obliki pošlje vnaprej, namesto spričevala iz točke 2(f) člena 5.

3.   V primeru gojene divjadi, zaklane na izvornem gospodarstvu v skladu s točko 3 oddelka III Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem veterinarskega spričevala iz dela III Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/628, spremlja živali v klavnico ali se v kakršni koli obliki pošlje vnaprej, namesto spričevala iz točke 2(f) člena 5.

4.   V primeru gojene divjadi, zaklane na izvornem gospodarstvu v skladu s točko 3(a) oddelka III Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004:

(a)

spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem veterinarskega spričevala iz dela IV Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/628, spremlja živali v klavnico ali se v kakršni koli obliki pošlje vnaprej, namesto spričevala iz točke 2(f) člena 5;

(b)

uradni veterinar redno preverja, ali osebje, odgovorno za zakol in izkrvavitev, pravilno opravlja svoje naloge.

5.   Z odstopanjem od člena 5(4) lahko države članice dovolijo zakol gojene divjadi do 28 dni od datuma izdaje veterinarskega spričevala iz člena 5(2)(f), če:

(a)

proizvajalec končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki neposredno dobavljajo končnemu potrošniku, neposredno dobavlja le majhne količine mesa gojene divjadi ter

(b)

na leto in na izvorno gospodarstvo ni zaklanih več kot 50 živali.

Člen 7

Merila in pogoji za opravljanje pregledov post mortem pod odgovornostjo uradnega veterinarja v skladu s členom 18(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625

(1)   Preglede post mortem iz člena 18(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 lahko ob upoštevanju poglavja II Priloge II k tej uredbi opravi uradni pomočnik pod odgovornostjo uradnega veterinarja, če so izpolnjeni naslednja merila in pogoji:

(a)

zakol ali obdelava divjadi se izvajata v klavnici ali obratu za obdelavo divjadi z majhno zmogljivostjo, kjer je zaklanih ali obdelanih:

(i)

manj kot 1 000 glav velike živine na leto ali

(ii)

manj kot 150 000 živali iz vrst perutnine, lagomorfov in male divjadi na leto;

(b)

pristojni organ lahko poveča pragove iz točke (a), pri čemer zagotovi, da se odstopanje uporablja v najmanjših klavnicah in obratih za obdelavo divjadi, ki ustrezajo opredelitvi klavnice ali obrata za obdelavo divjadi z majhno zmogljivostjo, ter če skupna letna proizvodnja teh obratov ne presega 5 % skupne količine svežega mesa, proizvedenega v državi članici:

(i)

za zadevne vrste;

(ii)

vseh kopitarjev skupaj;

(iii)

vse perutnine skupaj ali

(iv)

vseh ptic in lagomorfov skupaj;

pristojni organi v takem primeru priglasijo odstopanje in dokazila v zvezi z njim v skladu s postopkom iz Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(c)

zadevni obrat ima ustrezne objekte, v katerih lahko meso z anomalijami hrani ločeno od preostalega mesa, dokler uradni veterinar osebno ne pregleda mesa z anomalijami;

(d)

uradni veterinar obišče obrat vsaj enkrat dnevno, vključno z rednimi obiski med izvajanjem zakola;

(e)

pristojni organ je vzpostavil postopek za redno oceno dela uradnih pomočnikov v teh obratih, vključno s:

(i)

spremljanjem dela posameznika;

(ii)

pregledom dokumentacije o ugotovitvah pregleda in primerjavo z ustreznimi trupi;

(iii)

pregledi trupov v hladilnicah;

(f)

pristojni organ je opravil analizo tveganja, pri čemer je upošteval vsaj naslednje elemente:

(i)

število zaklanih ali obdelanih živali na uro ali na dan;

(ii)

vrsto in kategorijo zaklanih ali obdelanih živali;

(iii)

promet obrata;

(iv)

preteklo izvajanje postopkov v zvezi z zakolom ali obdelavo;

(v)

učinkovitost kakršnih koli dodatnih ukrepov v prehranjevalni verigi, sprejetih za zagotavljanje varnosti hrane v zvezi z živalmi, namenjenimi za zakol;

(vi)

učinkovitost analize tveganja in postopkov na podlagi kritičnih kontrolnih točk (HACCP);

(vii)

revizijske zapise;

(viii)

pretekla poročila pristojnega organa o opravljenih pregledih ante mortem in post mortem.

(2)   Za namene točke (a)(i) odstavka 1 se uporabljajo pretvorbeni količniki iz člena 17(6) Uredbe (ES) št. 1099/2009. Vendar se za ovce in koze ter male (< 100 kg žive teže) jelene uporablja pretvorbni količnik 0,05 glave velike živine, za drugo veliko divjad pa 0,2 glave velike živine.

Člen 8

Pregledi post mortem, ki jih opravi uradni veterinar

Pregled post mortem opravi uradni veterinar v naslednjih primerih:

(a)

za živali, pri katerih je bil opravljen nujni zakol, v skladu s poglavjem VI dela I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(b)

za živali, za katere se sumi, da imajo bolezen ali stanje, ki bi lahko negativno vplivalo na zdravje ljudi;

(c)

za govedo iz čred, ki niso bile priznane kot uradno proste tuberkuloze;

(d)

za govedo, ovce in koze iz čred, ki niso bile priznane kot uradno proste bruceloze;

(e)

v primeru izbruha bolezni živali, za katerega so pravila o zdravju živali določena v zakonodaji Unije. To se nanaša na živali, dovzetne za zadevno bolezen, ki prihajajo iz določene regije, kot je opredeljena v členu 2(2)(p) Direktive Sveta 64/432/EGS;

(f)

kadar je potreben strožji nadzor, da bi se upošteval pojav porajajočih se bolezni ali določenih bolezni s seznama Svetovne organizacije za zdravje živali;

(g)

v primeru odstopanja od časovnega razporeda pregleda post mortem v skladu s členom 13 Izvedbene uredbe (EU) 2019/627.

Člen 9

Merila in pogoji za opravljanje dejavnosti presoje v klavnicah in obratih za obdelavo divjadi

Uradni pomočniki lahko pod odgovornostjo uradnega veterinarja opravljajo dejavnosti presoje iz člena 18(2)(d)(iii) Uredbe (EU) 2017/625 v klavnicah in obratih za obdelavo divjadi le v zvezi z zbiranjem informacij o dobrih higienskih praksah in postopkih na podlagi HACCP ter ob upoštevanju poglavja II Priloge II k tej uredbi.

Člen 10

Merila in pogoji za opravljanje uradnega nadzora, vključno z dejavnostmi presoje v razsekovalnicah

Uradni nadzor iz člena 18(2)(d), vključno z dejavnostmi presoje, v razsekovalnicah lahko izvaja tudi drugo osebje, ki ga določijo pristojni organi, z odstopanjem od zahtev iz člena 18(2)(d) Uredbe (EU) 2017/625, če pristojni organi redno preverjajo delo tega osebja. Pri opravljanju teh dejavnosti je treba upoštevati poglavje III Priloge II k tej uredbi.

Člen 11

Uradni nadzor pektinidov, morskih polžev in morskih kumar, ki niso precejevalci in se nabirajo na pridelovalnih območjih, ki niso razvrščena v skladu s členom 18(6) Uredbe (EU) 2017/625

Z odstopanjem od člena 18(6) Uredbe (EU) 2017/625 razvrstitev pridelovalnih območij in območij za ponovno nasaditev ni potrebna v zvezi z nabiranjem pektinidov, morskih polžev in morskih kumar, ki niso precejevalci, če pristojni organi izvajajo uradni nadzor v zvezi s temi živalmi na avkcijah rib, v odpremnih centrih in predelovalnih obratih.

V okviru tega uradnega nadzora se preverja izpolnjevanje:

(a)

zdravstvenih standardov za žive školjke iz poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(b)

posebnih zahtev glede pektinidov, morskih polžev in morskih kumar, ki niso precejevalci in se nabirajo zunaj razvrščenih pridelovalnih območij iz poglavja IX navedenega oddelka.

Člen 12

Posebna odstopanja v zvezi z vrstami Rangifer tarandus tarandus, Lagopus lagopus in Lagopus mutus iz člena 18(7)(h) Uredbe (EU) 2017/625

1.   V skladu s členom 18(7)(h) Uredbe (EU) 2017/625 lahko Švedska in Finska v zvezi z območji v državah članicah iz Priloge I k tej uredbi odobrita naslednja posebna odstopanja od zahtev glede uradnega nadzora v zvezi z vrsto Rangifer tarandus tarandus (severni jelen), določenih v členu 18 navedene uredbe, ne da bi to vplivalo na uresničitev ciljev navedene uredbe:

(a)

z odstopanjem od člena 18(1) Uredbe (EU) 2017/625 se uradni nadzor ne zahteva za meso vrste Rangifer tarandus tarandus, če ga proizvajalec v majhnih količinah neposredno dobavlja končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki neposredno dobavljajo končnemu potrošniku;

(b)

z odstopanjem od člena 18(2) Uredbe (EU) 2017/625 pregled ante mortem ni obvezen za potepuške severne jelene, zaklane v posameznih primerih med 1. majem in 30. septembrom;

(c)

z odstopanjem od člena 18(2)(c) in člena 18(3) Uredbe (EU) 2017/625 lahko osebje v klavnici, ki je ustrezno usposobljeno za to nalogo v skladu s členom 14, pregleda:

(i)

trebušne notranje organe, razen jeter in ledvic;

(ii)

spolne organe;

(iii)

vime.

2.   Z odstopanjem od člena 18(1) Uredbe (EU) 2017/625 uradni nadzor ni potreben za meso vrst Lagopus lagopus in Lagopus mutus (koconoga kura), če so ubite tako, da se med zimsko sezono lova v švedskih okrožjih Norrbotten, Västerbotten in Jämtland ter švedski občini Älvdalen v okrožju Dalarna ulovijo v past.

Člen 13

Posebne minimalne zahteve za uradnega veterinarja, uradnega pomočnika in osebje, ki ga določijo pristojni organi

1.   Uradni veterinarji, ki opravljajo naloge iz člena 18 Uredbe (EU) 2017/625, izpolnjujejo posebne minimalne zahteve iz poglavja I Priloge II k tej uredbi.

Z odstopanjem od pravil iz točk od 1 do 6 poglavja I Priloge II lahko države članice določijo posebna pravila za:

(a)

uradne veterinarje, ki delajo skrajšan delovni čas in so odgovorni za pregledovanje majhnih dejavnosti ali ki izvajajo uradni nadzor le v zvezi s primarno pridelavo, zlasti nadzor na mlečnih pridelovalnih gospodarstvih ter preglede ante mortem zunaj klavnic, in

(b)

študente veterine, ki so uspešno opravili izpite o področjih iz točke 3 poglavja I Priloge II in začasno delajo v klavnici ob prisotnosti uradnega veterinarja.

2.   Veterinarji, imenovani za uradne veterinarje pred datumom uporabe te uredbe, morajo ustrezno poznati področja iz točke 3 poglavja I Priloge II k tej uredbi. Pristojni organ po potrebi zagotovi, da je to znanje pridobljeno v okviru stalnih dejavnosti usposabljanja.

3.   Uradni pomočniki, ki opravljajo naloge iz člena 18 Uredbe (EU) 2017/625, izpolnjujejo posebne minimalne zahteve iz poglavja II Priloge II k tej uredbi.

4.   Osebje, ki ga določijo pristojni organi in ki opravlja naloge iz člena 18 Uredbe (EU) 2017/625, izpolnjuje posebne minimalne zahteve iz poglavja III Priloge II k tej uredbi.

Člen 14

Minimalne zahteve za usposabljanje osebja v klavnicah

Osebje v klavnicah, ki pomaga pri opravljanju nalog v zvezi z uradnim nadzorom in drugimi dejavnostmi nadzora v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) 2017/625, je usposobljeno v skladu z zahtevami pristojnih organov. Izpolnjuje tudi minimalne zahteve za usposabljanje iz poglavja II Priloge II k tej uredbi, kolikor je to potrebno za naloge pomoči, ki jih opravlja.

Člen 15

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. februarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(3)  Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(4)  Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1).

(6)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

(7)  Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

(8)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(9)  Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (UL 121, 29.7.1964, str. 1977).

(10)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/628 z dne 8. aprila 2019 o vzorcih uradnih spričeval za nekatere živali in blago ter spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/759 glede vzorcev spričeval (glej stran 101 tega Uradnega lista).

(11)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (glej stran 51 tega Uradnega lista).

(12)  Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).


PRILOGA I

POSEBNA ODSTOPANJA ZA INŠPEKCIJSKI PREGLED MESA, PRIDOBLJENEGA IZ SEVERNEGA JELENA (RANGIFER TARANDUS TARANDUS)

Posebna odstopanja iz člena 12(1) se uporabljajo le na naslednjih območjih:

(a)

na Švedskem:

(i)

okrožje Norrbotten;

(ii)

okrožje Västerbotten;

(iii)

okrožje Jämtland;

(iv)

okrožje Västernorrland;

(v)

občina Älvdalen v okrožju Dalarna;

(vi)

občine Nordanstig, Hudiksvall in Söderhamn v okrožju Gävleborg;

(b)

na Finskem, kot so bila odobrena 31. decembra 2014:

(i)

okrožje Lapland, razen občin Kemi, Keminmaa in Tornio;

(ii)

okrožji North Ostrobothnia in Kainuu:

občine Kuusamo, Taivalkoski, Pudasjärvi, Suomussalmi in Hyrynsalmi;

občina Oulu: območje nekdanje občine Yli-Ii in območje severno od reke Kiiminkijoki v nekdanji občini Ylikiiminki;

občina Ii: območje nekdanje občine Kuivaniemi;

občini Puolanka in Utajärvi: območja severno od reke Kiiminkijoki in regionalna cesta 891 (Hyrynsalmi-Puolanka).


PRILOGA II

POSEBNE MINIMALNE ZAHTEVE ZA URADNEGA VETERINARJA, URADNEGA POMOČNIKA IN OSEBJE, KI GA IMENUJEJO PRISTOJNI ORGANI

POGLAVJE I

URADNI VETERINARJI

1.

Pristojni organi lahko za uradne veterinarje imenujejo le veterinarje, ki so opravili preizkus, ki izpolnjuje zahteve iz točke 3.

2.

Pristojni organi morajo organizirati preizkus za kandidate, ki se prijavijo za uradnega veterinarja.

3.

Pri preizkusu je treba ugotoviti poznavanje naslednjih področij, posebej povezanih z nalogami uradnega veterinarja, v potrebnem obsegu, odvisno od veterinarjevih strokovnih izkušenj in kvalifikacij, pri čemer je treba preprečiti kakršno koli podvajanje preizkusov znanja in spretnosti, ki jih veterinar potrebuje v skladu s členom 38(3) Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1):

(a)

nacionalna zakonodaja in zakonodaja Unije o zdravju ljudi, varnosti hrane, zdravju živali, dobrobiti živali in farmacevtskih snoveh;

(b)

načela skupne kmetijske politike, ukrepi trga, izvozna nadomestila in odkrivanje goljufij, tudi v svetovnem merilu: sanitarni in fitosanitarni sporazum Svetovne trgovinske organizacije, Codex Alimentarius, Svetovna organizacija za zdravje živali;

(c)

osnove predelave živil in živilske tehnologije;

(d)

načela, koncepti in metode dobre proizvodne prakse in upravljanja kakovosti;

(e)

upravljanje kakovosti pred nabiranjem (dobre kmetijske prakse);

(f)

spodbujanje in uporaba higiene živil, varnost, povezana z živili (dobre higienske prakse);

(g)

načela, koncepti in metode analize tveganja;

(h)

načela, koncepti in metode analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP), uporaba HACCP v celotni verigi proizvodnje živil;

(i)

presoja in preverjanje izpolnjevanja zahtev iz točk od (a) do (h);

(j)

preprečevanje in nadzor z živili povezanih tveganj v zvezi z zdravjem ljudi;

(k)

populacijska dinamika infekcij in zastrupitev;

(l)

diagnostična epidemiologija;

(m)

sistemi za spremljanje in nadzor;

(n)

načela in diagnostična uporaba modernih metod testiranja;

(o)

informacijska in komunikacijska tehnologija, če je ustrezna kot delovno orodje;

(p)

obdelava podatkov in aplikacije biostatistike;

(q)

raziskave izbruhov bolezni, ki se prenašajo z živili, pri ljudeh;

(r)

zadevni vidiki v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (TSE);

(s)

dobrobit živali na ravni proizvodnje, prevoza in zakola;

(t)

okoljske zadeve, povezane s proizvodnjo živil (vključno z ravnanjem z odpadki);

(u)

previdnostno načelo in zaskrbljenost potrošnikov;

(v)

načela usposabljanja osebja, ki dela v proizvodni verigi;

(w)

zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode;

(x)

vidiki goljufij.

Kandidati lahko zahtevano znanje pridobijo kot del svojega osnovnega veterinarskega usposabljanja, z opravljenim usposabljanjem ali pridobljenimi poklicnimi izkušnjami, potem ko so se usposobili kot veterinarji.

Pristojni organi opustijo zahteve glede testiranja, če jim je predloženo zadostno dokazilo, da je kandidat pridobil vse zahtevano znanje kot del univerzitetne diplome ali s stalnim izobraževanjem s pridobitvijo podiplomskih kvalifikacij, s poklicnimi izkušnjami ali drugimi kvalifikacijami. Če je kandidat delno pridobil zahtevano znanje, pristojni organi organizirajo teste, ki se razlikujejo od testov iz točke 2, tako da upoštevajo strokovne izkušnje kandidatov.

4.

Uradni veterinar mora imeti sposobnost multidisciplinarnega sodelovanja.

5.

Vsak uradni veterinar mora opraviti praktično usposabljanje med poskusno dobo, ki traja najmanj 200 ur, preden začne delati samostojno. Ustrezno usposabljanje med študijem veterine je lahko vključeno v poskusno dobo. Delo v tem obdobju mora potekati pod nadzorom obstoječih uradnih veterinarjev v klavnicah, razsekovalnicah in na gospodarstvih. Usposabljanje mora vključevati zlasti presojo dobrih higienskih praks in postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP.

6.

Uradni veterinar mora svoje znanje posodabljati ter slediti novemu razvoju s stalnim izobraževanjem in strokovno literaturo na področjih iz točke 3. Uradni veterinar se mora udeleževati vsakoletnih stalnih izobraževanj, kadar koli je to mogoče.

7.

Kadar strokovnjaki delajo v drugi državi članici ali se želijo preseliti v drugo državo članico, morajo države članice vzajemno priznavati teste za uradne veterinarje. V takem primeru morajo biti testi omejeni na področja, ki so pomembna za varovanje zdravja ljudi in živali v državi članici zaposlitve, vendar niso vključena v teste v državi članici izvora.

POGLAVJE II

URADNI POMOČNIK

1.

Naloge uradnega pomočnika lahko opravljajo samo osebe, ki so opravile usposabljanje in test v skladu z zahtevami iz točke 5.

2.

Pristojni organ organizira teste iz točke 1. Da bi kandidati izpolnjevali pogoje za te teste, morajo dokazati, da so opravili:

(a)

najmanj 500 ur usposabljanja, vključno z najmanj 400 urami praktičnega usposabljanja, ki vključuje področja iz točke 5, in

(b)

kakršno koli dodatno usposabljanje, potrebno za to, da bi uradni pomočniki lahko ustrezno izpolnjevali svoje dolžnosti.

3.

Praktično usposabljanje iz točke 2(a) mora potekati v klavnicah, obratih za obdelavo divjadi in/ali razsekovalnicah pod nadzorom uradnega veterinarja.

4.

Usposabljanje in testi morajo zadevati zlasti rdeče meso ali perutninsko meso. Vendar morajo osebe, ki so opravile usposabljanje za eno od teh dveh kategorij in opravile test, opraviti le skrajšano usposabljanje, da opravijo test za drugo kategorijo. Usposabljanje in testi morajo vključevati divjad, gojeno divjad in lagomorfe, če je to primerno.

5.

Usposabljanje uradnih pomočnikov mora zajemati in testi morajo potrditi znanje o naslednjih področjih:

(a)

v zvezi z gospodarstvi:

(i)

teoretični del:

seznanjenost z organizacijo kmetijske panoge, proizvodnimi metodami, standardi za mednarodno trgovino z živalmi;

dobra živinorejska praksa;

osnovno znanje o boleznih, zlasti o zoonozah, ki se prenašajo z virusi, bakterijami in paraziti;

spremljanje bolezni, uporaba zdravil in cepiv, testiranje ostankov;

higienski in zdravstveni pregled;

dobrobit živali na kmetiji in med prevozom;

okoljske zahteve – v zgradbah, na kmetijah in na splošno;

zadevni zakoni in drugi predpisi;

zaskrbljenost potrošnikov in nadzor kakovosti;

(ii)

praktični del:

obiski na gospodarstvih različnih vrst in uporaba različnih načinov reje;

obiski proizvodnih obratov;

opazovanje natovarjanja in iztovarjanja živali;

laboratorijske predstavitve;

veterinarski pregledi;

dokumentacija;

(b)

v zvezi s klavnicami, obrati za obdelavo divjadi in razsekovalnicami:

(i)

teoretični del:

seznanjenost z organizacijo mesne industrije, proizvodnimi metodami, standardi mednarodne trgovine z živili ter tehnologijo zakola in razsekavanja;

osnovno znanje o higieni in dobri higienski praksi, zlasti industrijski higieni, higieni zakola, razsekavanja in skladiščenja, higieni dela;

osnovno znanje o HACCP in presoja postopkov, ki temeljijo na HACCP;

dobrobit živali pri iztovarjanju po prevozu in v klavnici;

osnovno znanje anatomije in fiziologije zaklanih živali;

osnovno znanje patologije zaklanih živali;

osnovno znanje patološke anatomije zaklanih živali;

ustrezno znanje glede TSE in drugih pomembnih zoonoz in povzročiteljev zoonoz ter tudi pomembnih bolezni živali;

poznavanje metod in postopkov zakola, inšpekcijskega pregleda, priprave, embaliranja, pakiranja in prevoza svežega mesa;

osnovno znanje mikrobiologije;

pregled ante mortem;

vzorčenje in analiza glede trihinele;

pregled post mortem;

upravne naloge;

poznavanje zadevnih zakonov in drugih predpisov;

postopek vzorčenja;

vidiki goljufij;

(ii)

praktični del:

identifikacija živali;

preverjanje starosti;

pregled in ocena zaklanih živali;

pregled ante mortem v klavnici;

pregled post mortem v klavnici ali obratu za obdelavo divjadi;

vzorčenje in analiza glede trihinele;

identifikacija živalskih vrst s pregledom tipičnih delov živali;

identifikacija in komentiranje delov zaklanih živali, na katerih so se pojavile spremembe;

nadzor higiene, vključno s presojo dobre higienske prakse in postopkov, ki temeljijo na HACCP;

evidentiranje rezultatov pregledov ante mortem;

vzorčenje;

sledljivost mesa;

dokumentacija, na primer ocena podatkov o prehranski verigi in branje evidenc.

6.

Pristojni organi se lahko odločijo zmanjšati zahteve glede usposabljanja in testov v zvezi s:

(a)

teoretičnim delom, če uradni pomočnik dokaže zadostno izobraženost na področju iz specifičnih alinej iz točke 5(a)(i) ali (b)(i) tega poglavja;

(b)

praktičnim delom, če uradni pomočnik dokaže zadostne delovne izkušnje na področju iz specifičnih alinej iz točke 5(a)(ii) ali (b)(ii) tega poglavja.

7.

Uradni pomočnik mora imeti sposobnost multidisciplinarnega sodelovanja.

8.

Uradni pomočniki morajo svoje znanje posodabljati ter slediti novemu razvoju s stalnim izobraževanjem in strokovno literaturo. Uradni pomočnik se mora udeleževati vsakoletnih stalnih usposabljanj, kadar koli je to mogoče.

9.

Če uradni pomočniki opravljajo samo vzorčenje in analizo v zvezi s pregledi glede trihinele in mikrobiološkimi merili, morajo pristojni organi zagotoviti le, da se udeležijo ustreznega usposabljanja za te naloge.

10.

Kadar strokovnjaki delajo v drugi državi članici ali se želijo preseliti v drugo državo članico, morajo države članice vzajemno priznavati teste za uradne pomočnike. V takem primeru morajo biti testi omejeni na področja, ki so pomembna za varovanje zdravja ljudi in živali v državi članici zaposlitve, vendar niso vključena v teste v državi članici izvora.

POGLAVJE III

OSEBJE, KI GA IMENUJEJO PRISTOJNI ORGANI

1.

Pristojni organi lahko imenujejo le osebje, ki je opravilo usposabljanje in test v skladu z zahtevami iz točke 5 tega poglavja.

2.

Pristojni organi morajo organizirati test iz točke 1. Da bi kandidati izpolnjevali pogoje za ta test, morajo dokazati, da so opravili:

(a)

najmanj 500 ur usposabljanja, vključno z najmanj 400 urami praktičnega usposabljanja, ki vključuje področja iz točke 5, in

(b)

kakršno koli dodatno usposabljanje, potrebno za to, da bi osebje, ki ga imenujejo pristojni organi, lahko ustrezno izpolnjevalo svoje dolžnosti.

3.

Praktično usposabljanje iz točke 2(a) mora potekati v razsekovalnicah pod nadzorom uradnega veterinarja.

4.

Usposabljanje in testi morajo zadevati zlasti rdeče meso ali perutninsko meso. Vendar morajo osebe, ki so opravile usposabljanje za eno od teh dveh kategorij in opravile test, opraviti le skrajšano usposabljanje, da opravijo test za drugo kategorijo. Usposabljanje in testi morajo vključevati divjad, gojeno divjad in lagomorfe, če je to ustrezno.

5.

Usposabljanje osebja, ki ga imenujejo pristojni organi, mora vključevati in testi morajo potrditi znanje o naslednjih področjih v zvezi z razsekovalnicami:

(i)

teoretični del:

seznanjenost z organizacijo mesne industrije, proizvodnimi metodami, standardi za mednarodno trgovino z živili in tehnologijo razsekavanja;

temeljito znanje o higieni in dobri higienski praksi, zlasti industrijski higieni, higieni razsekavanja in skladiščenja, higieni dela;

temeljito znanje o HACCP in presoja postopkov, ki temeljijo na HACCP;

ustrezno znanje glede TSE in drugih pomembnih zoonoz in povzročiteljev zoonoz;

poznavanje metod in postopkov priprave, embaliranja, pakiranja in prevoza svežega mesa;

osnovno znanje mikrobiologije;

upravne naloge;

poznavanje zadevnih zakonov in drugih predpisov;

postopek vzorčenja;

vidiki goljufij;

(ii)

praktični del:

pregled in ocena zaklanih živali;

nadzor higiene, vključno s presojo dobre higienske prakse in postopkov, ki temeljijo na HACCP;

vzorčenje;

sledljivost mesa;

dokumentacija.

6.

Pristojni organ se lahko odloči zmanjšati zahteve glede usposabljanja in testov v zvezi s:

(a)

teoretičnim delom, če član osebja, ki ga imenujejo pristojni organi, dokaže zadostno izobraženost na področju iz specifičnih alinej iz točke 5(i) tega poglavja;

(b)

praktičnim delom, če član osebja, ki ga imenujejo pristojni organi, dokaže zadostne delovne izkušnje na področju iz specifičnih alinej iz točke 5(ii) tega poglavja.

7.

Osebje, ki ga imenujejo pristojni organi, mora imeti sposobnost multidisciplinarnega sodelovanja.

8.

Osebje, ki ga imenujejo pristojni organi, mora svoje znanje posodabljati ter slediti novemu razvoju s stalnim izobraževanjem in strokovno literaturo. Osebje, ki ga imenujejo pristojni organi, se mora udeleževati vsakoletnih stalnih usposabljanj, kadar koli je to mogoče.

9.

Kadar strokovnjaki delajo v drugi državi članici ali se želijo preseliti v drugo državo članico, morajo države članice vzajemno priznavati teste za drugo osebje, ki ga imenujejo pristojni organi. V takem primeru morajo biti testi omejeni na področja, ki so pomembna za varovanje zdravja ljudi in živali v državi članici zaposlitve, vendar niso vključena v teste v državi članici izvora.

(1)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).


Top