(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 21. decembra 2017 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, Kitajska ali zadevna država) v Unijo. Začetek je temeljil na členu 10 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (2).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 8. novembra 2017 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev koles (v nadaljnjem besedilu: združenje EBMA ali pritožnik) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje električnih koles v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o subvencioniranju in posledični škodi, ki so zadostovali za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Komisija je pred začetkom protisubvencijske preiskave v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe uradno obvestila kitajsko vlado (3), da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, in jo povabila na posvetovanje. Kitajska vlada je sprejela povabilo na posvetovanje, ki je bilo 18. decembra 2017. Njene pripombe so se med posvetovanjem ustrezno upoštevale. Toda sporazumne rešitve ni bilo mogoče doseči.

(4)

Komisija je 18. julija 2018 uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz enakega izdelka s poreklom iz LRK (4) (v nadaljnjem besedilu: protidampinška uredba) v preiskavi, ki se je začela z obvestilom, objavljenim 20. oktobra 2017 (5) (v nadaljnjem besedilu: vzporedna protidampinška preiskava).

(5)

Analizi škode, vzročne zveze in interesa Unije, izvedeni v tej protisubvencijski in vzporedni protidampinški preiskavi, sta smiselno enaki, saj je opredelitev industrije Unije enaka, reprezentativni proizvajalci Unije in obdobje preiskave pa isti v obeh preiskavah. Vsi ustrezni elementi, ki se nanašajo na te vidike, se upoštevajo tudi v tej preiskavi.

(6)

Kitajska vlada, Kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCME) ter Združenje evropskih uvoznikov električnih koles (v nadaljnjem besedilu: združenje CEIEB), pri čemer sta slednja predstavljala več zainteresiranih strani, so po začetku postopka predložili pripombe.

(7)

Te stranke so trdile, da so razlogi, iz katerih je Komisija odobrila zaupno obravnavanje identitete nekaterih zainteresiranih strani, ki so podprle pritožbo, nezadostni in neutemeljeni. Dodale so, da nekateri proizvajalci Unije iz LRK uvažajo dokončana električna kolesa, zato jih ob upoštevanju člena 9(1) osnovne uredbe ni treba šteti za del industrije Unije. Poudarile so, da zaradi zaupnega obravnavanja identitete nekaterih zainteresiranih strani proizvajalci izvozniki ne morejo ustrezno proučiti njihovega stališča v tem primeru. Podobno so trdile, da pritožba ne vsebuje seznama vseh znanih proizvajalcev podobnega izdelka v Uniji niti obsega in vrednosti, ki so ju proizvedli ti proizvajalci.

(8)

Komisija je to trditev zavrnila. Opozorila je, da člen 9(1) osnovne uredbe ne preprečuje, da bi se nekateri proizvajalci Unije obravnavali kot del domače industrije, samo zato ker uvažajo zadevni izdelek. Poleg tega je bila Komisija zadovoljna s stopnjo podpore, ki jo je industrija Unije izrazila začetku obravnavanega primera. Pritožba je vsebovala tudi seznam znanih proizvajalcev v Uniji (6) in njihov celotni obseg proizvodnje (7). Zainteresirane strani so zato lahko ocenile seznam znanih proizvajalcev podobnega izdelka v Uniji.

(9)

Kitajska vlada, zbornica CCCME in združenje CEIEB so na podlagi teh informacij lahko ugotovili, da družbi, navedeni kot proizvajalki Unije, tudi uvažata električna kolesa iz zadevne države. Zato je jasno, da bi lahko te zainteresirane strani v zvezi s tem v celoti uveljavljale svoje pravice obrambe.

(10)

Trditve so bile zato zavrnjene.

(11)

Zbornica CCCME je nadalje trdila, da pritožba ne vsebuje ustrezne ravni zadostnih dokazov, potrebnih za začetek preiskave. V podporo tej trditvi je navedla štiri razloge.

(12)

Prvič, podatki o uvozu, ki temeljijo na kitajskih statističnih podatkih o izvozu, pridobljenih od kitajskih carinskih organov, skupaj s prilagoditvami, narejenimi za izbor izdelka v tej preiskavi, ne bi smeli ostati zaupni, Komisija pa bi morala njihov vir ustrezno proučiti.

(13)

Drugič, nekatere informacije v pritožbi, kot je na primer domnevna presežna zmogljivost v zadevnem sektorju v LRK, so zavajajoče, saj se ne nanašajo le na sektor električnih koles, ampak sektor električnih koles in koles skupaj. Podobno bi bila precenjena vrednost trga električnih koles v Uniji, saj ne zajema le električnih koles, ampak vsa lahka električna vozila.

(14)

Tretjič, čeprav se pritožba osredotoča na trditve o subvencioniranju kitajskega trga električnih koles, ne obravnava subvencij, ki obstajajo v Evropi.

(15)

Četrtič, po mnenju zbornice CCCME je bila v pritožbi vrsta neutemeljenih trditev, ki škodijo industriji električnih koles v LRK, in sicer da so proizvajalci Unije gonilna sila inovacij v tej panogi, kitajski proizvajalci pa le posnemajo obstoječe stanje tehnologije električnih koles, razvite v Uniji.

(16)

Komisija je izvedla preiskavo pritožbe v skladu s členom 10 osnovne uredbe in zaključila, da so bile zahteve za začetek preiskave izpolnjene, in sicer da sta bili ustreznost in točnost dokazov, ki jih je predložil pritožnik, zadostni. V skladu s členom 10(2) osnovne uredbe pritožba vsebuje vse pritožniku pod razumnimi pogoji dostopne informacije o dejavnikih, navedenih v osnovni uredbi. Komisija je na podlagi predloženih dokazov menila, da je navedena zahteva izpolnjena. V zvezi s tem ni bil nobeden od vidikov, na katere je opozorila zbornica CCCME, odločilen za Komisijo, da bi sprožila preiskavo domnevnega škodljivega subvencioniranja.

(17)

Prvič, kar zadeva kitajske podatke o uvozu, se Komisija sklicuje na oddelek 3.2 Izvedbene uredbe (EU) 2018/671 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (8) in oddelek 4.3.1 te uredbe, kjer je navedeni argument ustrezno obravnavan.

(18)

Drugič, kar zadeva presežno zmogljivost na Kitajskem, je presežne zmogljivosti za električna kolesa in kolesa zagotovo treba proučiti skupaj, saj se lahko proizvodna zmogljivost za kolesa z malo stroški ali truda preoblikuje v proizvodno zmogljivost za električna kolesa (glej uvodno izjavo 634) in obstajajo dokazi, da je to redna praksa družb, ki proizvajajo oba izdelka.

(19)

Nazadnje, elementi, ki se nanašajo na inovacije in posnemanja ali subvencije v EU, niso vplivali na oceno Komisije, ki je podlaga za začetek tega primera, saj ne spadajo med dejavnike, ki se upoštevajo v ta namen.

(20)

Komisija je zato sklenila, da je pritožba vsebovala zadostne dokaze o subvencioniranju in posledični znatni škodi, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(21)

Pritožnik je 31. januarja 2018 vložil zahtevek za registracijo uvoza električnih koles iz LRK v skladu s členom 24(5) osnovne uredbe. Komisija je 3. maja 2018 objavila uredbo o registraciji, s katero je za uvoz električnih koles iz LRK s 4. majem 2018 postala obvezna registracija.

(22)

Zainteresirane strani so v odziv na zahtevek za registracijo predložile pripombe, ki so bile obravnavane v uredbi o registraciji. Komisija je potrdila, da so pritožniki predložili zadostne dokaze, ki upravičujejo potrebo po registraciji uvoza. Zlasti uvoz in tržni deleži iz LRK so se skokovito povečali. Pripombe so bile zato zavrnjene.

(23)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2014 do 30. septembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(24)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in kitajsko vlado, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(25)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(26)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(27)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje podobnega izdelka v obdobju preiskave, pri čemer je zagotovila porazdelitev po vrstah izdelka in geografsko porazdelitev.

(28)

Ta vzorec je vključeval štiri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 60 % celotnega obsega proizvodnje in 58 % celotne prodaje industrije Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(29)

Glede na navedeno je Komisija potrdila, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(30)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(31)

Zahtevane informacije je predložilo 21 nepovezanih uvoznikov, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec petih nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(32)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je vzorec reprezentativen za sodelujoče uvoznike.

(33)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je organe kitajske vlade zaprosila, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavijo stik z njimi.

(34)

Oseminsedemdeset proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1)(b) osnovne uredbe na podlagi obsega izvoza zadevnega izdelka iz uvodne izjave 60, podane v nadaljevanju, v Unijo in tudi ob upoštevanju ravni naložb v zvezi z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave ter geografske razširjenosti izbrala naslednji vzorec, v katerem je pet skupin proizvajalcev izvoznikov. To naj bi bil največji reprezentativni obseg izvoza v Unijo, ki ga je mogoče razumno preiskati v razpoložljivem času:

(35)

Vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov (v nadaljnjem besedilu: vzorčeni proizvajalci izvozniki) so predstavljale 43 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(36)

V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in kitajsko vlado opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripombe glede predlaganega vzorca so predložili pritožnik in trije proizvajalci izvozniki, od katerih je bil eden vključen v vzorec, dva pa ne.

(37)

Pritožnik je navedel, da sta Tianjin in Jiangsu provinci z največjo proizvodnjo električnih koles. V zvezi s tem je pritožnik zatrjeval, da v predlagani vzorec ni zajetih dovolj družb s sedežem v Tianjinu, in predlagal, da se v vzorec vključi drug proizvajalec izvoznik.

(38)

Komisija je ugotovila, da sta imeli dve družbi iz vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ali skupine družb sedež v Tianjinu. Komisija je zato menila, da so bile družbe s sedežem v občini Tianjin dovolj pokrite.

(39)

En sodelujoči proizvajalec izvoznik, ki ni bil vzorčen, je zaprosil, da ga vključijo v vzorec. Njegova prošnja je temeljila na treh elementih. Prvič, družba je v Unijo izvažala prek povezanega trgovca. Drugič, družba je uvozila veliko količino vhodnih materialov. Tretjič, vključitev družbe bi zagotovila večjo geografsko razpršenost vzorca.

(40)

Komisija prvih dveh elementov ni štela za merilo za izbiro vzorca, ki bi moral v skladu s členom 27(1) temeljiti na največjem reprezentativnem obsegu izvoza izdelka, ki je predmet preiskave in ki ga je mogoče preiskati v razpoložljivem času. Poleg tega je med družbami, ki so se javile med vzorčenjem, nekaj takih, ki v Unijo prodajajo prek povezanega trgovca in ki so tudi izvažale vhodne materiale. Povrhu je Komisija geografsko razširjenost, doseženo s predlaganim vzorcem, ki je zajel tri najpomembnejše regije za proizvodnjo električnih koles, že štela za zadostno, zato je bila prošnja zavrnjena.

(41)

En proizvajalec izvoznik, ki je bil vzorčen, je zaprosil, da ga izključijo iz vzorca. Njegova prošnja je temeljila na treh elementih. Prvič, družba je izvozila manjšo količino kot štiri druge vzorčene skupine. Drugič, navedli so nižjo raven naložb z obrazložitvijo, da je znesek, ki ga je upoštevala Komisija, vključeval naložbe v druge izdelke. Tretjič, prisotni so na geografskem območju, ki je že zajeto z drugimi družbami v vzorcu.

(42)

Komisija je svojo izbiro oblikovala ne le na podlagi obsegov izvoza v Evropsko unijo, temveč tudi z upoštevanjem indicev domnevnega subvencioniranja glede na dostopne informacije o zadnjih razpoložljivih letnih računovodskih izkazih sodelujočih družb in geografsko razširjenost v obdobju preiskave. Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov skupaj se je štelo, da zadevnega proizvajalca izvoznika že predstavlja izbrani vzorec.

(43)

Komisija se je zato odločila, da predlagani vzorec ohrani kot končni vzorec.

(44)

Dva nevzorčena proizvajalca izvoznika sta z izpolnitvijo protisubvencijskega vprašalnika, namenjenega proizvajalcem izvoznikom, uradno zahtevala individualno preiskavo na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe. Eden od njiju je skupina dveh povezanih družb, drugi proizvajalec pa nima povezanih družb, vključenih v zadevni izdelek. Kljub temu bi bila preiskava takega dodatnega števila zahtevkov poleg petih skupin vzorčenih družb prevelika obremenitev in je ni mogoče razumno opraviti v času, ki je za to preiskavo na voljo. Komisija je nadalje navedla, da se ta preiskava opravlja hkrati s protidampinško preiskavo istega zadevnega izdelka in se tudi prekriva z drugimi preiskavami, ki jih Komisija sočasno izvaja. Zato se je odločila, da ne ugodi nobenemu zahtevku za individualno preiskavo, in o tem obvestila zadevni družbi.

(45)

En proizvajalec izvoznik, Wettsen Corporation, je znova poudaril, da bi bilo treba njegov položaj preiskati individualno ter da bi bilo mogoče zanj izračunati individualni znesek subvencije in stopnjo škode. Ta družba je trdila, da ne bi bilo pošteno niti razumno, če bi subvencija in stopnja škode, ki bi se uporabili zanjo, temeljili na podatkih iz vzorčenih družb.

(46)

Komisija je te pripombe zavrnila, saj je menila, da je izbrani vzorec že reprezentativen, kot je navedeno v uvodni izjavi 35, saj je sestavljen iz petih skupin proizvajalcev, v katerih je 11 različnih pravnih oseb. Zato je vzorec skladen s členom 27(1)(b) osnovne uredbe, Komisija pa je potrdila, da v času, ki je bil na voljo za preiskavo, ne bi mogla opraviti analize za dodatno družbo. Komisija je opozorila, da lahko tak sodelujoči proizvajalec izvoznik vsekakor zahteva pospešen pregled v skladu s členom 20 osnovne uredbe.

(47)

Kitajski vladi je bil poslan vprašalnik. Vključeval je posebne vprašalnike za Kitajsko razvojno banko (v nadaljnjem besedilu: banka CDB), Kitajsko izvozno-uvozno banko (v nadaljnjem besedilu: banka EXIM), Banko Kitajske (v nadaljnjem besedilu: banka BOC), Kitajsko kmetijsko banko (v nadaljnjem besedilu: banka ABC), Konstrukcijsko banko Kitajske (v nadaljnjem besedilu: banka CCB), Industrijsko in poslovno banko Kitajske (v nadaljnjem besedilu: banka ICBC) ter družbo China Export & Credit Insurance Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba Sinosure). Zadevne banke in institucije so bile v pritožbi izrecno navedene (med drugim na podlagi ugotovitev Komisije v prejšnjih preiskavah) kot javni organi ali organi, ki jim je bilo ukazano in zaupano dodeljevanje subvencij spodbujanim industrijam, vključno s proizvajalci električnih koles.

(48)

Poleg tega je bila kitajska vlada zaprošena, naj posebni vprašalnik za finančne institucije pošlje vsem drugim finančnim institucijam, ki so vzorčenim proizvajalcem izvoznikom ali kupcem vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zagotavljale posojila ali izvozne kredite (v smislu izvoznih kreditov za kupce), kakor so navedli sami vzorčeni proizvajalci izvozniki. Komisija je proizvajalce izvoznike zaprosila, naj kitajski vladi predložijo ustrezen seznam finančnih institucij za stik. Kitajska vlada je bila zaprošena tudi, naj zbere vse odgovore teh finančnih institucij in jih pošlje neposredno Komisiji.

(49)

Vprašalnik za kitajsko vlado je dalje vključeval posebne vprašalnike za tiste proizvajalce vhodnih materialov (tj. baterij, motorjev in drugih delov koles, ki so že ali pa še niso sestavljeni), ki so delno/v celoti v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: podjetja v državni lasti) ali zasebne družbe, ki delujejo po navodilih vlade. V zvezi s tem je bila kitajska vlada zaprošena tudi, naj posebni vprašalnik za proizvajalce vhodnih materialov pošlje vsem drugim proizvajalcem, ki so vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotovili vhodni material, kakor so navedli sami vzorčeni proizvajalci izvozniki. Komisija je proizvajalce izvoznike zaprosila, naj kitajski vladi predložijo ustrezen seznam subjektov za stik. Kitajska vlada je bila zaprošena tudi, naj zbere vse odgovore teh družb in jih pošlje neposredno Komisiji.

(50)

En dobavitelj vhodnega materiala, Bafang Electric (Suzhou) Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Bafang), se je javil na lastno pobudo in zaprosil za vprašalnik za proizvajalce vhodnega materiala. Ta družba je vhodni material zagotovila trem od petih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Komisija je zato družbi Bafang poslala posebni vprašalnik za proizvajalce vhodnih materialov.

(51)

Vprašalniki so bili poslani tudi petim vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov, vzorčenim proizvajalcem Unije in nepovezanim uvoznikom.

(52)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od kitajske vlade. Vključevali so izpolnjene posebne vprašalnike banke EXIM, banke ABC, banke BOC, banke ICBC in družbe Sinosure. Izpolnjene vprašalnike je prejela tudi od petih vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov, kitajskega dobavitelja vhodnega materiala iz uvodne izjave 50 ter vzorčenih proizvajalcev Unije in vzorčenih nepovezanih uvoznikov.

(53)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev subvencije, nastale škode in interesa Unije.

(54)

V prostorih kitajskega ministrstva za trgovino je bil opravljen preveritveni obisk, pri katerem so sodelovali tudi uradniki z drugih ustreznih ministrstev (v nadaljnjem besedilu: preveritveni obisk pri kitajski vladi). Tega preveritvenega obiska so se udeležili tudi predstavniki naslednjih finančnih institucij:

(55)

Poleg tega so bili preveritveni obiski na podlagi člena 26 osnovne uredbe opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(56)

Komisija je vse navedene družbe ustrezno obvestila o rezultatih preveritvenih obiskov.

(57)

Glede na zapletenost preiskave in število zainteresiranih strani se je Komisija odločila, da v sedanji preiskavi ne bo uvedla začasnih ukrepov. Vse zainteresirane strani je 24. septembra 2018 obvestila, da se na uvoz električnih koles s poreklom iz LRK v Unijo ne bodo uvedle začasne izravnalne dajatve in da se bo preiskava nadaljevala.

(58)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev.

(59)

31. oktobra 2018 je vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protisubvencijsko dajatev na uvoz električnih koles v Unijo, ter jih pozvala, naj ji v 25 dneh predložijo pripombe. S takimi razkritji je zainteresirane strani še obvestila o rezultatih svojih preveritvenih obiskov, vključno s primeri, ko je morala uporabiti razpoložljiva dejstva.

(60)

Zadevni izdelek so kolesa, s pedali, s pomožnim električnim motorjem, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 8711 60 10 in ex 8711 60 90 (oznaka TARIC 8711609010) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek ali električna kolesa ali e-kolesa).

(61)

Ta opredelitev zajema različne vrste električnih koles.

(62)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne lastnosti in enake osnovne končne uporabe:

(63)

Navedeni izdelki se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(64)

Kitajska vlada in zbornica CCCME sta v pripombah, ki sta jih predložili po začetku preiskave, nasprotovali nameri Komisije, da vse vrste električnih koles obravnava kot en sam izdelek. Zlasti sta trdili, da bi bilo treba iz obsega preiskave izključiti hitra električna kolesa (električna kolesa s hitrostjo več kot 25 km/h in manj kot 45 km/h). Trdili sta, da ima motor običajnih električnih koles največjo moč (9) 250 W, motor hitrih električnih koles pa ima lahko večjo moč, običajno od 350 do 500 W.

(65)

Ti zainteresirani strani sta trdili, da imajo hitra električna kolesa bistveno drugačne lastnosti in predvidene uporabe ter tudi bistveno drugačne cene. Z vidika potrošnika hitra električna kolesa niso zamenljiva z nobenimi drugimi električnimi kolesi, zajetimi v to preiskavo.

(66)

Po mnenju kitajske vlade in zbornice CCCME se hitra električna kolesa od drugih električnih koles razlikujejo iz več razlogov. Prvič, niso iz enakih surovin in sestavnih delov. Motor za hitra električna kolesa ima na primer večjo nazivno moč, materiali za električna kolesa pa so trdnejši in bolj kakovostni.

(67)

Drugič, stroški in cene so bistveno drugačni. Za kakovost in moč delov, ki se uporabljajo pri proizvodnji hitrih električnih koles, veljajo strožje zahteve, zato je strošek proizvodnje hitrih električnih koles višji od stroška proizvodnje običajnih električnih koles, tako pa je višja tudi končna prodajna cena.

(68)

Tretjič, imajo drugačne oznake KN. Od 1. januarja 2017 so običajna električna kolesa uvrščena pod oznako KN 8711 60 10, hitra električna kolesa pa pod oznako KN 8711 60 90. Pred letom 2017 so bila običajna električna kolesa uvrščena pod oznako (ex) KN 8711 90 10, hitra električna kolesa pa pod oznako (ex) KN 8711 90 90.

(69)

Četrtič, hitra električna kolesa se štejejo za motorna vozila (kategorija vozil L1e-B), zato morajo imeti vozniki dovoljenje in nositi čelado. Za običajna električna kolesa takšnih zahtev ni. Te zahteve bodo močno omejile, kdo lahko kupi hitra električna kolesa in jih upravlja.

(70)

Petič, hitrih električnih koles ne kupujejo iste vrste potrošnikov. Kupci običajnih električnih koles so navadno pisarniški delavci ali starejše osebe zaradi dodatnega pomožnega pogona, kupci hitrih električnih koles pa so večinoma mladi, ki ta električna kolesa uporabljajo za zahtevnejše ali športne dejavnosti.

(71)

Pritožnik je trdil, da imajo vsa električna kolesa ključne skupne lastnosti. Zlasti je trdil, da gre v obeh primerih za kolesa, zasnovana tako, da se poganjajo s pedali, in opremljena s pomožnim električnim motorjem za pomoč pri poganjanju s pedali. Poleg tega se za vsa električna kolesa izvajajo isti preskusni postopki po evropskem standardu EN 15194. Pritožnik je na podlagi tega sklenil, da za namene teh preiskav pomenijo en sam izdelek.

(72)

Pritožnik je to poudaril tudi zato, ker se lahko končna hitrost pomožnega motornega pogona s 25 km/h zlahka poveča na 45 km/h in obratno, saj je to zlasti vprašanje programiranja programske opreme in ne dejanskih fizikalnih razlik.

(73)

Med preiskavo je en uvoznik trdil, da bi bilo treba električna kolesa, ki spadajo v kategorijo L1e-A, izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. Kategorija L1e-A zajema električna kolesa s pomožnim motornim pogonom do 25 km/h in močjo motorja do 1 kW. Po njegovih trditvah se električna kolesa kategorije L1e-A ne proizvajajo v Uniji in niso posebej navedena v pritožbi. Uvoznik je nadalje trdil, da električna kolesa kategorije L1e-A niso mogla povzročiti škode industriji Unije, saj je bilo prvo električno kolo kategorije L1e-A na trgu Unije prodano več kot osem tednov po tem, ko je pritožnik vložil pritožbo.

(74)

Komisija je vse te pripombe upoštevala. Opozorila je, da obseg izdelka v pritožbi dejansko zajema vsa kolesa s pedali, s pomožnim električnim motorjem. Obseg izdelka v pritožbi ne vsebuje nobenih omejitev glede klasifikacije vozila. Komisija je zato sklenila, da so električna kolesa kategorije L1e-A zajeta v pritožbi. Poleg tega je bilo s spletišča uvoznika iz uvodne izjave 73 razvidno, da imajo električna kolesa kategorije L1e-A vse prednosti običajnega električnega kolesa, vendar več moči.

(75)

Kar zadeva hitra električna kolesa, je predložena trditev, da so stroški njihove proizvodnje in prodajna cena precej višji. To samo po sebi ni razlog za izključitev izdelka iz obsega izdelka, saj obseg izdelka navadno vključuje blago, ki se prodaja po različnih cenah. Vendar se ta dejavnik upošteva pri primerjavah cen in izračunu dampinga in stopnje škode.

(76)

Kar zadeva različne predvidene uporabe in dojemanje potrošnikov, se trdi, da se običajna električna kolesa prodajajo pretežno starejšim ljudem, rekreativnim kolesarjem in tudi pisarniškim delavcem, hitra električna kolesa pa se večinoma uporabljajo za zahtevnejše dejavnosti, kot je dnevna migracija. Ker pa pisarniški delavci običajno električno kolo verjetno uporabljajo za vožnjo od doma do delovnega mesta, je ta uporaba zelo podobna uporabi hitrih električnih koles za dnevno migracijo. Komisija je zato sklenila, da se predvidena uporaba in dojemanje potrošnikov precej prekrivata ter zato ne upravičujeta izključitve izdelka.

(77)

Kar zadeva obe trditvi glede izključitve, je Komisija sklenila, da imajo hitra električna kolesa in kolesa kategorije L1e-A enake fizikalne lastnosti kot druga električna kolesa in zato spadajo v obseg izdelka. Komisija je priznala, da splošna kategorija zadevnega izdelka zajema različne vrste izdelka, vendar to samo po sebi ne more voditi v izključitev iz obsega izdelka. Različna carinska razvrstitev v okviru iste splošne kategorije zadevnega izdelka prav tako ni merilo, ki bi samo po sebi vodilo v izključitev. V protidampinških in protisubvencijskih preiskavah je pravzaprav zelo običajno, da zadevni izdelek vključuje niz carinskih oznak. Nazadnje, zahteve glede uporabe zadevnega izdelka ali podobnega izdelka po prodaji ne vplivajo na osnovne fizikalne lastnosti, ki opredeljujejo navedeni izdelek za namene protisubvencijskih preiskav. Podobno obsega izdelka ne opredeljujejo kategorije potrošnikov, ki se bodo odločili za eno ali drugo vrsto izdelka. Trditve so bile zato zavrnjene.

(78)

En uvoznik je trdil, da bi bilo treba električne trikolesnike izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. Trdil je, da ni jasno, ali preiskava dejansko zajema vse vrste koles (vključno z dvo-, tri- in štirikolesniki) ali le dvokolesa, ker je v naslovu obvestila o začetku navedeno, da se protisubvencijski postopek nanaša na uvoz električnih koles.

(79)

Komisija je opozorila, da obseg izdelka v preiskavi ni opredeljen z naslovom obvestila o začetku, ampak z njegovim oddelkom „2. Izdelek v preiskavi“. V tem oddelku je jasno opredeljeno, da izdelek v preiskavi zajema „kolesa“. Izraz „kolesa“ ni omejen na kolesa z dvema kolesoma, ampak vključuje tudi trikolesnike in štirikolesnike. Ker so dvokolesna kolesa daleč najobičajnejša vrsta koles, se je naslov nanašal na dvokolesna kolesa, pri čemer iz obsega preiskave niso bile izključene druge vrste koles. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(80)

Uvoznik je nadalje trdil, da je bila preiskava posebej osredotočena na dvokolesa. Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Zbrala je informacije o vseh vrstah električnih koles. Proizvajalci Unije in proizvajalci izvozniki so morali navesti število koles za vse izdelke, ki so jih proizvedli in prodali na trgu Unije. Zato je jasno, da so bili trikolesniki v preiskavi ločeno opredeljeni in preiskani. Dvokolesa so nedvomno najobičajnejša vrsta koles, zato ni presenetljivo, da se izraz e-kolesa/električna kolesa v preiskavi in tudi na trgu na splošno uporablja za vse vrste električnih koles. To ne pomeni, da se med preiskavo niso upoštevale druge vrste koles.

(81)

Komisija je zato sklenila, da imajo hitra električna kolesa, električna kolesa kategorije L1e-A in električna trikolesa enake osnovne fizikalne lastnosti ter končne uporabe kot druge vrste električnih koles, zato jih ni mogoče izključiti iz obsega izdelka v preiskavi.

(82)

Po razkritju so trije kitajski proizvajalci izvozniki, en uvoznik in zbornica CCCME ponovili zahtevo za izključitev električnih koles s pomožnim motorjem za pomoč pri poganjanju s pedali do 45 km/h (v nadaljnjem besedilu: hitra električna kolesa).

(83)

Navedene strani so trdile, da imajo hitra električna kolesa bistveno drugačne lastnosti in predvidene uporabe, da zanje ne veljajo iste regulativne zahteve, da imajo bistveno drugačne cene in stroške ter da z vidika potrošnika niso zamenljiva z drugimi električnimi kolesi s pomožnim motorjem za pomoč pri poganjanju s pedali do 25 km/h, zajetimi v to preiskavo.

(84)

Zbornica CCCME je trdila, da je Komisija prezrla, da sprememba programske opreme glede končne hitrosti, ki jo izvedejo potrošniki in jo je omenil pritožnik, ni zakonita, in dodala, da te možnosti ni mogoče šteti za verjetno.

(85)

Pritožnik se je strinjal, da je bilo potrošniško povečanje končne hitrosti pomoči pri poganjanju s pedali s pomožnim motorjem s spreminjanjem programske opreme nezakonito. Vendar je opozoril, da njegova trditev ni bila povezana s tako možnostjo, temveč s spremembami, ki so jih izvedli gospodarski subjekti (uvozniki, trgovci), preden so bila električna kolesa dana na trg Unije. Pravzaprav bi bile navedene spremembe programiranja programske opreme, če bi vključevale zmanjšanje končne hitrosti pomoči pri poganjanju s pedali s pomožnim motorjem, z vidika homologacije izdelka zakonite. Pritožnik je dodal, da so take spremembe programiranja programske opreme ustvarile očitno tveganje za izogibanje protisubvencijskim ukrepom.

(86)

Komisija je poudarila, da se uvodna izjava 72 ne nanaša samo na potrošniško spreminjanje programske opreme, temveč na programiranje programske opreme na splošno. Poleg tega se jasno nanaša na možnost spremembe končne hitrosti navzgor in navzdol. Čeprav zbornica CCCME ugotavlja, da bi bilo potrošniško povečanje končne hitrosti pomoči pri poganjanju s pedali s pomožnim motorjem nezakonito, ne dvomi o drugih spremembah programiranja programske opreme, kakršno je zmanjšanje končne hitrosti pomožnega motorja za pomoč pri poganjanju s pedali, ki ga opravijo gospodarski subjekti, omenjeni v uvodni izjavi 85. Argument je bil zato zavrnjen.

(87)

Zbornica CCCME je trdila, da navedba pritožnika, da se za vsa električna kolesa izvajajo isti preskusi na podlagi standarda EN 15194, ni točna. Trdila je, da po standardu EN 15194 za vsa električna kolesa veljajo isti preskusni postopki. Vendar navedeni standard ne vpliva na razliko v hitrosti, ki narekuje različne zahteve in zaradi katere hitra električna kolesa niso zamenljiva z drugimi električnimi kolesi. Poleg tega je trdila, da hitra električna kolesa v nasprotju z običajnimi električnimi kolesi ne spadajo na področje uporabe standarda EN 15194.

(88)

Zbornica CCCME je trdila, da so hitra električna kolesa kot mopedi za uporabo na javnih cestah zajeti z Uredbo (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Navedena uredba izključuje električna kolesa s pedali z dodatnim pogonom s pomožnim motorjem s hitrostjo do 25 km/h. Dodatna pravila, ki veljajo za hitra električna kolesa, zajemajo davke, izdajo dovoljenj in zavarovanje, registrske tablice in čelado, skladno z zahtevami za mopede, ter preglede skladnosti z varnostnimi zahtevami.

(89)

Zbornica CCCME je trdila, da obrazložitev v uvodni izjavi 77, da imajo vsa električna kolesa enake fizikalne lastnosti, ne izpodbije trditve, da so s hitrimi električnimi kolesi povezane posebne zahteve glede opreme in regulativne zahteve. Trdila je, da hitra električna kolesa zaradi teh posebnih zahtev niso zamenljiva z drugimi električnimi kolesi in da se potrošniki s tem mnenjem strinjajo. Za utemeljitev te trditve je omenila nasprotovanje Evropske kolesarske federacije predlogu Komisije, da bi zahtevala zavarovanje odgovornosti do tretjih oseb za vsa električna kolesa, ne samo za hitra električna kolesa.

(90)

Pritožnik je trdil, da imajo vsa električna kolesa enake fizikalne lastnosti. Trdil je zlasti, da so vsa električna kolesa izdelana iz enakih delov in sestavnih delov koles ter da ni delov, ki bi se uporabljali izključno za hitra električna kolesa. To velja tudi za motorje, ki jih izdelujejo glavni proizvajalci motorjev in jih je z ustreznim programiranjem programske opreme mogoče uporabiti za poganjanje vseh vrst električnih koles. Razlike med hitrimi električnimi kolesi in drugimi električnimi kolesi zato na podlagi njihovega videza ni mogoče zanesljivo ugotoviti.

(91)

Pritožnik je trdil, da dojemanje potrošnikov ni odločilni dejavnik za določitev obsega izdelka v postopkih trgovinske zaščite ter da so električna kolesa z vsemi ravnmi pomoči pri poganjanju s pedali s pomožnim motorjem na voljo v različnih kategorijah uporabe (na primer za dnevne migracije, izlete, dirke in v gorah) in se prodajajo vsem skupinam strank ne glede na starost in spol. Potrošniško dojemanje in uporaba zato ne upravičujeta izključitve hitrih električnih koles iz obsega izdelka.

(92)

Pritožnik je trdil, da merilo homologacije in splošneje uvrstitev po Uredbi (EU) št. 168/2013 v tem primeru nista primerna za opredelitev obsega izdelka. Trdil je, da homologacija ni obvezna za vsa hitra električna kolesa, temveč samo za tista, ki so namenjena uporabi na javnih cestah. To bi na primer izključilo gorsko električno kolo, ki se uporablja izključno za tekmovanja ali gorska brezpotja in za katero prav tako ne bi veljale dodatne zahteve, povezane s homologacijo (registrska tablica, čelada in zavarovanje).

(93)

Poleg tega je pritožnik trdil, da za električna kolesa, za katera homologacija po Uredbi (EU) št. 168/2013 ni obvezna, kljub temu veljajo popolnoma enake zahteve glede varnosti izdelka po direktivi Unije o strojih. Dodal je še, da je veljavni standard, ki določa posebne zahteve, isti za vsa električna kolesa, in sicer usklajeni standard EN 15194, ter zato ponovil trditev, izraženo v uvodni izjavi 71.

(94)

Komisija je opozorila, da je njen predlog za razširitev zahteve za zavarovanje odgovornosti do tretjih oseb na vsa električna kolesa, ki ga je zbornica CCCME uporabila za utemeljitev zatrjevane razlike v dojemanju potrošnikov, prav tako pokazal, da se razlike v regulativnih zahtevah spreminjajo ter da niso primerna in trdna osnova za izključitev hitrih električnih koles iz obsega izdelka. Komisija je sklepala, da predložene dodatne informacije niso bile takšne, da bi spremenile njene ugotovitve o obsegu izdelka, namreč, da imajo električna kolesa enake osnovne fizikalne lastnosti in značilnosti ter da se dojemanje potrošnikov in uporabe precej prekrivajo. Argumenti zbornice CCCME so bili zato zavrnjeni.

(95)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z obsegom izdelka, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 74 do 81.

(96)

Komisija je pred analizo domnevnega subvencioniranja v obliki posebnih subvencij ali programov subvencij (oddelek 3.5 in naslednji spodaj) ocenila vladne načrte, projekte in druge dokumente, ki so bili pomembni za več kot eno subvencijo ali program subvencij. Ugotovila je, da so vse subvencije ali programi subvencij, ki se ocenjujejo, del izvajanja centralnega načrtovanja kitajske vlade iz razlogov, opisanih v nadaljevanju.

(97)

V 13. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK (v nadaljnjem besedilu: 13. petletni načrt), ki zajema obdobje 2016–2020, je poudarjena strateška vizija kitajske vlade za izboljšanje in spodbujanje ključnih industrij, kot je industrija električnih koles.

(98)

Poudarjena sta vloga tehnoloških inovacij v gospodarskem razvoju LRK in stalni pomen načel „zelenega“ razvoja. V skladu s poglavjem 5 tega načrta je eno glavnih razvojnih načel spodbujanje posodobitve tradicionalne industrijske strukture, kar je veljalo že za 12. petletni načrt. Ta zamisel je podrobneje razdelana v poglavju 22, kjer je pojasnjena strategija za posodobitev tradicionalne industrije v LRK s spodbujanjem tehnološkega preoblikovanja industrije. V zvezi s tem je v 13. petletnem načrtu navedeno, da bodo družbe deležne podpore za „celovito izboljšanje na področjih, kot so tehnologija izdelkov, industrijska oprema, varstvo okolja in energetska učinkovitost“.

(99)

Namen dela V (poglavja 22–24) je zlasti razvoj optimiziranega sodobnega industrijskega sistema, s katerim bo Kitajska do leta 2025 postala „proizvodna velesila“. Da bi nastajajoče industrije spodbudile gospodarstvo, načrt „spodbuja“ razvoj in uporabo vozil na pogon z novimi viri energije ter razvoj popolnoma električnih vozil. Poglavje 23 o razvoju strateških nastajajočih industrij podrobneje navaja, da bo kitajska vlada „podpirala razvoj informacijske tehnologije naslednje generacije, vozil na pogon z novimi viri energije, […], okoljsko neoporečne in nizkoogljične tehnologije, […]“. Kitajska vlada bo prav tako „spodbujala inovacije in industrijsko uporabo na nastajajočih najnaprednejših področjih, kot so […] sistemi za visokoučinkovito hrambo energije in distribuirano energijo, […], varstvo okolja […]“.

(100)

V 13. petletnem načrtu so med šestimi „strateškimi industrijami“ za Kitajsko „vozila na pogon z novimi viri energije“, z njim pa „si prizadevajo poskrbeti, da bo dodana vrednost strateških nastajajočih industrij dosegla 15 % BDP Kitajske“. V poglavju 23 se kitajska vlada zlasti zavezuje, da bo:

(101)

Načrt razvoja lahke industrije (2016–2020) (v nadaljnjem besedilu: načrt razvoja lahke industrije), ki ga je kitajska vlada pripravila za izvajanje 13. petletnega načrta in strategije Made in China 2025, prav tako opredeljuje industriji koles in baterij kot ključni.

(102)

Industrija koles in električnih koles potrebuje „inženiring za tehnološko reformo“ z „industrializacijo kolesa iz novih materialov, tehnično preobrazbo inteligentne, do okolja prijazne in učinkovite linije za proizvodnjo električnih koles ter ključnih delov“. Zlasti tudi priporoča: „Spodbujanje industrije koles, da se razvija v smeri izdelave lahkih, raznovrstnih, modnih in inteligentnih koles. Pospeševanje raziskav in razvoja ter uporabe visokotrdnega lahkega materiala, prenosa moči, pogonskega sistema, nove energije, inteligentne tehnologije zaznavanja in tehnologije interneta stvari. Poudarek na razvoju raznovrstnih koles, primernih za modne in prostočasne namene, vadbo in pridobivanje telesne zdržljivosti, terensko vožnjo na dolge razdalje ter zlaganje ob zagotavljanju visoke zmogljivosti, in električnega kolesa, ki ustreza standardnemu in inteligentnemu električnemu kolesu z litij-ionsko baterijo“.

(103)

Načrt razvoja lahke industrije navaja tudi nekatere konkretne ukrepe politik za spodbujanje ključnih industrij, kot sta industriji električnih koles in baterij, kakor je opisano v naslednjih treh uvodnih izjavah.

(104)

Prvi sklop ukrepov se nanaša na povečanje reforme dostopa do trga, predvsem s poenostavitvijo upravnih korakov (tj. ukinitvijo nepotrebnih odobritev, zmanjšanjem in standardizacijo pristojbin ter postopka odobritve). Dalje kitajska vlada navaja industrijska področja in dejavnosti, pri katerih so naložbe prepovedane ali omejene (tj. katalogi naložb, glej uvodno izjavo 126).

(105)

Drugi sklop ukrepov se nanaša na povečanje podpore politiki obdavčenja financiranja:

(106)

Namen ukrepov v tretjem sklopu je povečati podporo finančni politiki, zlasti:

(107)

Načrti razvoja lahke industrije nastajajo tudi na lokalni ravni. Tak primer je občinski načrt razvoja lahke industrije in tekstilnih izdelkov v Tianjinu za 12. petletno obdobje (2011–2015), ki je zagovarjal vzpostavitev štirih industrijskih baz v provinci na nacionalni ravni: „Mesto Tianjin zgradi bazo za proizvodnjo in izvoz koles na nacionalni ravni. Z industrijskim parkom ‚Kitajsko kolesarsko kraljestvo‘ v okrožju Wuqing in industrijskim parkom za (električna) kolesa v okrožju Binhai kot jedrom bomo intenzivno razvijali predelovalne industrije (električnih) koles, nadomestnih delov itd.“.

(108)

Podobno 13. petletni načrt Tianjina za razvoj industrijskega gospodarstva določa jasne podporne cilje za industriji koles in električnih koles, vključno z industrijami nadomestnih delov, kot so:

(109)

Natančneje, 13. petletni načrt za industrijo koles in električnih koles (v nadaljnjem besedilu: 13. načrt za kolesa), ki ga je izdalo Kitajsko združenje za kolesa (v nadaljnjem besedilu: združenje CBA), uvršča kolesa med „nastajajoče industrije“: „Nastajajoče industrije se dvigujejo na raven nacionalne strategije, kot so nova energija, nov material, internet, ohranjanje energije in varstvo okolja ter informacijska tehnologija, zato je pri tradicionalnih industrijah vstop v srednje- in visokocenovno skupnost postal neizogiben trend. Zlasti po tem, ko je bilo na peti plenarni seji predlagano ‚spodbujanje nizkoogljičnega razvoja prometa in prevoza ter zelenih potovanj s kolesi‘, se bodo industriji koles zagotovo ponudile nove zgodovinske priložnosti za razvoj.“

(110)

13. načrt za kolesa določa merljive cilje, ki naj bi jih kitajska vlada dosegla v industriji koles do leta 2020: „Prihodki iz glavnih dejavnosti nadpovprečnih podjetij v celotni industriji bodo letno povprečno rasli po 6-odstotni stopnji ter do leta 2020 presegli 200 milijard RMB. Obseg izvoza koles in nadomestnih delov bo ostal stabilen, izvoz električnih koles pa se bo močno povečal. Integracija industrije se bo še naprej krepila, prispevek vodilnih podjetij k obsegu proizvodnje pa bo presegel 50 %. Industrija bo negovala, skupaj zgradila in izboljšala 3–5 industrijskih grozdov in značilnih regij. Delež srednje- in visokocenovnih koles in električnih koles na litijevo baterijo se bo vsako leto povečal.“

(111)

Poleg tega 13. načrt za kolesa predvideva, da bosta „zgrajeni ena ali dve mednarodno znani znamki“. Poleg obstoječih nagrad, ki so jih proizvajalci električnih koles že pridobili (npr. znana kitajska znamka, uveljavljena kitajska znamka, sistem za razvoj znamk v lahki industriji, izjemna znamka iz lahke industrije in priznanje za podjetje, ki kaže razvoj industrijske znamke), načrt predvideva tudi izboljšanje „sistema za razvoj znamk“ ter izvedbo „kvantifikacije in ocene vrednosti znamke“.

(112)

Prav tako je ena glavnih nalog iz 13. načrta za kolesa „nadaljevati spodbujanje razvoja raznovrstnih, oznamčenih in visokocenovnih koles v industriji ter postopoma povečati delež ljudi, ki potujejo s kolesom, in delež srednje- ter visokocenovnih koles; ustvariti lahka pametna električna kolesa na litijevo baterijo ter nenehno izboljševati tržni delež koles na litijevo baterijo in delež izvoza električnih koles“.

(113)

Poleg tega 13. načrt za kolesa kot glavni cilj navaja tudi povečanje „deleža izvoza neodvisnih znamk električnih koles in njihovih pravic glede oblikovanja cen“.

(114)

Katalog naložbenih projektov, za katere sta potrebna vladna preveritev in odobritev kitajske vlade, kaže na povečano dajanje prednosti vozilom na alternativne vire energije, vključno z električnimi kolesi: „Proizvodna zmogljivost, ki povečuje število vozil, ki jih poganjajo tradicionalna goriva, se strogo nadzoruje tako, da se graditev pri novih proizvajalcih vozil, ki jih poganjajo tradicionalna goriva, praviloma ne bo preverjala in odobravala. Prizadevati si je treba za aktivno usmerjanje zdravega in urejenega razvoja vozil na alternativne vire energije.“

(115)

Po drugi strani je kitajska vlada mopede na gorivo uvrstila na seznam „zastarelih izdelkov“ v Katalogu za usmerjanje prestrukturiranja industrije (različica iz leta 2011, sprememba iz leta 2013).

(116)

Prizadevanja kitajske vlade pa niso omejena na električna kolesa, temveč zajemajo tudi njihove dele, in sicer motorje, krmilno enoto in baterije.

(117)

13. načrt za kolesa je izrecno vzpostavil povezavo med razvojem električnih koles in njihovih delov, saj priporoča: „Nenehno širjenje uporabe aluminijeve zlitine, magnezijeve zlitine, titanove zlitine in drugih lahkih zlitin, ogljikovih vlaken in drugih kompozitov v končanih kolesih in delih. Povečanje zmožnosti neodvisne izdelave celotnih koles z izboljšanjem kakovosti in ravni delov. Dodatno izboljšanje celovitega delovanja štirih glavnih električnih delov, in sicer krmilnika, baterije, motorja in polnilnika, da se razvije učinkovit, energijsko varčen, varen in zanesljiv električni sistem električnega kolesa“.

(118)

Poleg tega 13. načrt za kolesa predvideva, da bodo med „13. petletnim“ obdobjem „doseženi preboji pri naslednjih ključnih tehnologijah“:

(119)

Povezava med razvojem električnih koles in njihovih delov je bila že vzpostavljena v 12. petletnem načrtu za industrijo koles in električnih koles. V dokumentu se obsežno omenjata integracija „proizvodnih verig“ ter potreba po „pospešitvi raziskav in razvoja ključne tehnologije, skupne industrijam“.

(120)

Natančneje, 12. načrt za kolesa med glavnimi cilji razvoja industrije v 12. petletnem obdobju navaja:

(121)

12. načrt za kolesa navaja tudi ključne tehnološke inovacije, ki jih je treba doseči med 12. petletnim obdobjem. Te med drugim zajemajo:

(122)

Dodaten znak podreditve razvoja sestavnih delov višje v verigi razvoju industrije električnih koles nižje v verigi je mogoče najti v obvestilu glavne pisarne občinske vlade Suzhoua o širitvi upravnih ukrepov na posebni sklad za posodobitev občinske industrije in gospodarstva (SU FU BAN 2014-137) ter povezanem obvestilu o uporabi programa posebnega občinskega fiskalnega sklada Suzhoua za leto 2016. Zlasti člen A3.1 navedenega programa med pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev navaja: „Izdelki imajo lastnosti, kot so velik tržni potencial, velika gonilna sila in ‚zapolnjevanje vrzeli‘ v industrijski verigi.“

(123)

13. petletni načrt v poglavju 23 izrecno omenja podporo kitajske vlade razvoju „visokoučinkovite hrambe energije“ (glej tudi uvodno izjavo 97).

(124)

Načrt razvoja lahke industrije (2016–2020) med „ključnimi industrijami“ navaja tudi industrijo baterij. Poleg splošnih ukrepov politik, obravnavanih v uvodnih izjavah 96 do 107, načrt priporoča tudi izvajanje „specifikacij industrije svinčevih baterij“.

(125)

Občinski načrt razvoja lahke industrije in tekstilnih izdelkov v Tianjinu za 13. petletno obdobje (2016–2020) vzpostavlja povezavo med podporo proizvodnji električnih koles in njihovih delov: „Spodbujali bomo uporabo novih materialov, vključno s kompozitnimi materiali ter lahkolegiranim in nizkolegiranim jeklom, v proizvodnji koles in električnih koles. Spodbujali bomo uporabo tehnike mikroračunalniškega krmiljenja, novih energijskih baterij ter učinkovitih električnih strojev in električnih baterij.“

(126)

Deli koles ter zlasti baterije in lahke kovine za okvire so del seznama „spodbujanih industrij“ v Katalogu smernic za industrije s tujimi naložbami (revidirano leta 2017). Seznam zajema zlasti naslednje:

(127)

Podobno Katalog prednostnih industrij za tuje naložbe v srednji in zahodni Kitajski spodbuja tuje naložbe v industrijo, povezano z deli električnih koles, kar zajema: (i) proizvodnjo materialov in izdelkov iz aluminijeve zlitine, (ii) proizvodnjo servomotorjev in pogonskih naprav, (iii) raziskave in razvoj ter izdelavo posebne opreme za proizvodnjo litijevih baterij in drugih litijevih izdelkov, (iv) razvoj in izdelavo lahkih materialov, kot so visokotrdni materiali.

(128)

Litijeve baterije so del „spodbujanega“ seznama iz Kataloga za usmerjanje prestrukturiranja industrije (sprememba iz leta 2013, različica iz leta 2011) (izdan z odlokom št. 9 Komisije za nacionalni razvoj in reforme).

(129)

Industrija električnih koles je kot strateška, prednostna in/ali spodbujana industrija opredeljena tudi v naslednjih dokumentih:

(130)

Industriji električnih koles in njihovih delov (in sicer baterij, motorjev, krmilnih enot in sestavnih delov iz lahkih kovin) se torej glede na dostopne informacije štejeta za ključni/strateški industriji, kitajska vlada pa si dejavno prizadeva, da bi se kot cilj politike ustrezno razvijali.

(131)

Kitajska vlada je najprej navedla, da ni mogla najti 13. petletnega načrta za industrijo koles in električnih koles ter da zato ne more dati nobenih pripomb glede načrta.

(132)

Kitajska vlada je v izpolnjenem vprašalniku tudi navedla, da je združenje CBA le industrijsko združenje prostovoljno organiziranih proizvajalcev koles in električnih koles ter nadomestnih delov zanje. Kitajska vlada je tudi zatrdila, da združenje CBA ni vladni oddelek.

(133)

Združenje CBA je zatrdilo, da je neodvisno telo, ki ga kitajska vlada ne nadzoruje. V podporo temu so se sklicevali na „Splošni načrt ločitve gospodarskih zbornic in upravnih organov“, ki sta ga izdali glavna pisarna centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in glavna pisarna državnega sveta.

(134)

Združenje CBA je tudi zatrdilo, da je 13. petletni načrt za kolesa zaupen.

(135)

Po razkritju je skupina Giant Group trdila, da je ena njenih povezanih družb samo proizvajala podobni izdelek, ni pa izvažala električnih koles v Unijo. Zato nobene subvencije, ki jo je prejela ta družba, ni mogoče samodejno šteti za subvencijo, ki je bila dodeljena izdelku, sproščenemu v prosti promet v Uniji, in povzročila škodo industriji Unije. Kakršne koli ugodnosti take dodeljene subvencije prav tako niso bile prenesene povezani družbi, ki je izvažala zadevni izdelek v Unijo. Skupina Giant Group je zato trdila, da nobena subvencija, ki jo je prejela družba, ki proizvaja podobni izdelek, ni koristila izvozu, zato jo je treba izključiti iz izračuna zneska subvencije izvozne družbe.

(136)

Komisija je menila, da bi kitajska vlada morala najti 13. načrt za kolesa in da se ta na podlagi naslednjih dejstev ne bi smel šteti za omejen:

(137)

Nazadnje, združenje CBA ni predložilo dokazov o zaupnosti 13. načrta za kolesa.

(138)

Komisija je zbrala številne elemente, ki so pripeljali do sklepa, da je bilo združenje CBA močno povezano s kitajsko vlado, zlasti leta 2016, ko je bil načrt za kolesa odobren:

(139)

Komisija je na podlagi navedenega zavrnila trditve glede obstoja in zaupnosti 13. načrta za kolesa ter neodvisnosti združenja CBA.

(140)

Kar zadeva trditev skupine Giant Group, je Komisija menila, da so vse različne pravne osebe, ki proizvajajo in prodajajo električna kolesa, del iste skupine. Temu skupina Giant Group ni oporekala. Zato se je posebna vloga prejemnika (ne glede na to, ali je v obdobju preiskave neposredno izvažal zadevni izdelek) štela za nepomembno, če je bil prejemnik povezan s proizvajalcem izvoznikom in je prejel ugodnosti, povezane z izdelkom v preiskavi. Skupina Giant Group ni zanikala, da je dejansko prejela take ugodnosti. Komisija je menila, da se ugodnosti, ki so jih prejele pravne osebe iste skupine, vključene v proizvodnjo in prodajo električnih koles, združijo na ravni skupine in porazdelijo, kjer je to primerno. Na podlagi tega je bilo treba to trditev zavrniti.

(141)

Komisija je kitajsko vlado zaprosila, naj posebne vprašalnike pošlje šestim bankam v državni lasti, navedenim v pritožbi, in vsem drugim finančnim institucijam, ki so vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotavljale posojila ali izvozne kredite.

(142)

Kitajska vlada je zatrdila, da je stopila v stik z navedenimi finančnimi institucijami. Kljub temu so vprašalnik izpolnile le štiri banke v državni lasti, ki so bile izrecno navedene v pritožbi.

(143)

Kitajska vlada je navedla, da ni bila pristojna, da bi od bank v državni lasti, ki niso izpolnile vprašalnika, zahtevala informacije, saj delujejo neodvisno od nje. Menila je tudi, da ji je Komisija naložila nerazumno breme in da so bila navodila za predložitev zahtevanih informacij in pripravo nezaupnih različic odgovorov nezadostna.

(144)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Prvič, informacije, ki so se zahtevale od subjektov v državni lasti, so kitajski vladi na voljo za vse subjekte, v katerih je kitajska vlada glavni ali večinski delničar. Dejansko v skladu z zakonom Ljudske republike Kitajske o državnem premoženju v podjetjih (14) agencije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti, ki jih je ustanovila komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti, in lokalne ljudske vlade v imenu vlade izvajajo naloge in odgovornosti vlagatelja kapitala v podjetja, v katera se vlaga državni kapital. Take agencije so tako upravičene do prejemanja donosa na sredstva, sodelovanja pri pomembnih odločitvah in izbiranja vodstvenih uslužbencev podjetij, v katera se vlaga državni kapital. Poleg tega podjetja, v katera se vlaga državni kapital, v skladu s členom 17 zgoraj navedenega zakona o državnem premoženju sprejmejo upravljanje in nadzor s strani vlad ter ustreznih vladnih oddelkov in agencij ter javni nadzor in odgovarjajo vlagateljem kapitala.

(145)

Povrhu ima Kitajska vlada potrebna pooblastila za sodelovanje s finančnimi institucijami, tudi če niso v državni lasti, saj so vse v pristojnosti kitajskega bančnega regulativnega organa. Na primer, v skladu s členoma 33 in 36 zakona o bančnem nadzoru (15) lahko komisija bančnih regulatorjev Kitajske od vseh finančnih institucij s sedežem v LRK zahteva, naj predložijo informacije, kot so računovodski izkazi, statistična poročila ter informacije v zvezi s poslovanjem in upravljanjem. Komisija bančnih regulatorjev Kitajske lahko finančnim institucijam tudi naroči, naj razkrijejo informacije javnosti. Glede na to Komisija ne razume, zakaj kitajska vlada finančnih institucij ni zaprosila, naj izpolnijo posebni vprašalnik, ki ga je Komisija pripravila za to preiskavo. Kitajska vlada ni bila zaprošena, naj zbere, pregleda in pripravi zahtevane informacije. Zaprošena je bila le za pomoč Komisiji pri pridobivanju potrebnih informacij od finančnih institucij.

(146)

Nadalje, čeprav so sodelujoče banke v državni lasti zagotovile nekaj splošnih pojasnil o delovanju svojih sistemov odobritve posojil in obvladovanja tveganja, pa nobena od njih ni predložila posebnih informacij v zvezi s posojili, ki so jih zagotavljale vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, češ da jih zakonske in regulativne zahteve ter pogodbene klavzule zavezujejo k zaupnosti informacij, povezanih z vzorčenimi proizvajalci izvozniki.

(147)

Zato je Komisija menila, da kitajski vladi ni naložila nerazumnega bremena. Že na začetku je svojo preiskavo omejila na finančne institucije, ki so zagotovile posojila vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Komisija je menila tudi, da je vprašalnik vseboval zadostna navodila za predložitev zahtevanih informacij in pripravo nezaupnih različic odgovorov. Kitajska vlada niti ni navedla, katera navodila v vprašalniku so bila domnevno nerazumljena. Zaradi jasnosti je treba povedati, da je Komisija kitajsko vlado zaprosila le za pomoč pri pridobivanju potrebnih informacij od finančnih institucij, te pa kljub temu niso sodelovale. Zato meni, da so bile zahteve do kitajske vlade razumne, navodila pa zadostna.

(148)

Poleg tega je Komisija sodelujoče banke zaprosila, da vzorčene proizvajalce izvoznike vprašajo za dovoljenje za dostop do informacij o posameznih družbah, ki jih hranijo banke. Kljub izrecni prošnji Komisije tega ni storila ne kitajska vlada ne nobena sodelujoča banka.

(149)

Komisija je vzorčene proizvajalce izvoznike zaprosila tudi za odobritev dostopa do informacij o posameznih družbah, ki jih hranijo vse banke, bodisi v državni lasti bodisi zasebne, od katerih so prejemali posojila. Čeprav so vzorčeni proizvajalci izvozniki dali soglasje za odobritev dostopa do podatkov bank, ki se nanašajo nanje, banke niso hotele zagotoviti zahtevanih podrobnih informacij ob zatrjevanju, da so take informacije zaupne in da jih ni mogoče posredovati.

(150)

Komisija je prejela le informacije o strukturi in lastništvu podjetja od štirih bank v državni lasti, navedenih v uvodni izjavi 52, ni pa prejela zgoraj navedenih informacij, ki se nanašajo na posojila, dana vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Poleg tega Komisija ni prejela nobenih informacij od drugih finančnih institucij, ki so zagotavljale posojila vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Ena od teh bank, banka EXIM, je zavrnila predložitev svojega statuta, češ da gre za zaupne informacije, in zato predložila le delne informacije o korporativnem upravljanju.

(151)

Komisiji prav tako niso bile predložene nobene posebne informacije o ocenah tveganj, notranjem postopku odobritve posojila ali oceni kreditne sposobnosti v zvezi s posojili, danimi vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah 146 do 150 zgoraj. Take informacije pa so bile potrebne, da se ugotovi, ali so bila vzorčenim proizvajalcem izvoznikom posojila dana po preferenčnih obrestnih merah. Ker so taki dokumenti v ustreznih bankah običajno notranji dokumenti, jih ni mogoče predložiti tako, da vzorčeni proizvajalci izvozniki izpolnijo vprašalnik.

(152)

Ker Komisija ni imela informacij glede večine bank v državni lasti, ki so vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotavljale posojila, niti informacij o posojilih, ki so jih zagotavljale sodelujoče banke, glede posameznih družb, je menila, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave.

(153)

Zato je glede na stopnjo nesodelovanja kitajsko vlado obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega s preferenčnimi posojili, morda morala v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe uporabiti razpoložljiva dejstva, in ji dala čas za pripombe.

(154)

Kitajska vlada ni predložila nobenih pripomb glede uporabe določb člena 28(1) osnovne uredbe.

(155)

Zato se je morala Komisija pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega s preferenčnimi posojili, delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

(156)

Komisija je kitajsko vlado zaprosila, naj posreduje posebni vprašalnik družbi Sinosure. Družba Sinosure je predložila izpolnjen vprašalnik.

(157)

Vendar je le delno izpolnila posebni vprašalnik v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov, zagotovljenih vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Poleg tega ni predložila zahtevane podporne dokumentacije glede svojega korporativnega upravljanja, kot je letno poročilo ali statut, pri čemer je trdila, da so to zaupne informacije.

(158)

Predložila ni niti posebnih informacij o zavarovanju izvoznih kreditov, danih industriji električnih koles, višini premij ali podrobnih podatkov v zvezi z dobičkonosnostjo svoje dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov.

(159)

Ker take informacije niso bile predložene, je Komisija menila, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave.

(160)

Kakor je opisano v uvodni izjavi 144, Komisija meni, da so informacije, zahtevane od subjektov v državni lasti, kitajski vladi na voljo za vse subjekte, v katerih je ta glavni ali večinski delničar. To velja tudi za družbo Sinosure, ki je subjekt, ki je v celoti v državni lasti. Zato je Komisija kitajsko vlado obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega z zavarovanjem izvoznih kreditov, morda morala v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe uporabiti razpoložljiva dejstva, in ji dala čas za pripombe.

(161)

Kitajska vlada ni predložila nobenih pripomb glede uporabe določb člena 28(1) osnovne uredbe.

(162)

Komisija se je zato morala pri svojih ugotovitvah v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

(163)

Komisija je kitajsko vlado zaprosila, naj vprašalnik, ki ji ga je predložila, pošlje domačim dobaviteljem delov (in sicer motorjev, baterij ter krmilnih enot) vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. V ta namen je Komisija poleg tega vse vzorčene proizvajalce izvoznike zaprosila, naj kitajski vladi predložijo seznam svojih domačih dobaviteljev.

(164)

Čeprav so vzorčeni proizvajalci izvozniki kitajski vladi sporočili seznam svojih domačih dobaviteljev, kitajska vlada tem dobaviteljem ni želela poslati nobenega vprašalnika. Kitajska vlada je zatrjevala, da bi bila to zanje prevelika obremenitev. Zatrjevala je tudi, da njeno posredovanje ne bi dalo nobenih rezultatov, saj te družbe delujejo neodvisno od nje.

(165)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Prvič, menila je, da je breme pošiljanja že pripravljenega vprašalnika že predloženemu seznamu stikov zanemarljivo, zlasti ob upoštevanju predlagane možnosti uporabe elektronske pošte. Drugič, Komisija je menila, da bi organi lahko pomembno vplivali na to, da se družbe, ki niso neposredno preiskovane, pregovorijo v sodelovanje, zato da se ugotovi stanje trga na Kitajskem. Pravzaprav bi po mnenju Komisije bilo učinkoviteje, če bi družbe od kitajske vlade prejele zahtevo za sodelovanje v preiskavi, kot če bi iste družbe prejele dopis od Komisije. Komisija je vsekakor menila, da so informacije, ki jih lahko zagotovijo dobavitelji industrije električnih koles, bistvene za ugotavljanje, ali je industrija električnih koles prejela surovine za plačilo, ki je nižje od primernega. Zato je menila, da bi bilo treba v zvezi s tem zbrati informacije in da je kitajska vlada v najboljšem položaju, da to stori ali vsaj olajša postopek, kakor je zaprosila Komisija. Poleg tega bi bilo v interesu industrije električnih koles na Kitajskem, da izpodbijajo očitke iz pritožbe, da so dejansko prejemali surovine za plačilo, ki je nižje od primernega. Trditve kitajske vlade v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(166)

Kitajska vlada je prav tako zavrnila predložitev celotnega seznama domačih dobaviteljev surovin in njihove lastniške strukture, ker naj bi bile te informacije zaupne. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da osnovna uredba določa načine varovanja zaupnih informacij. Poleg tega kitajska vlada ni navedla, kateri znani dobavitelji so subjekti v državni lasti in kateri so v zasebni lasti. Kitajska vlada je pojasnila, da ni pristojna, da bi od družb, ki niso izpolnile vprašalnika, zahtevala take informacije, saj so delovale neodvisno od nje. Komisija kljub temu meni, da so informacije, zahtevane od subjektov v državni lasti, kitajski vladi na voljo za vse subjekte, v katerih je kitajska vlada glavni ali večinski delničar. Poleg tega morajo družbe ob vložitvi zahtevka za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti ali njegovo podaljšanje upravi za industrijo in trgovino predložiti informacije o lastniških deležih. V teh okoliščinah bi torej bile informacije o lastniških deležih dostopne kitajski vladi. Kitajska vlada prav tako ni priskrbela informacij o oblikovanju cen.

(167)

Javil se je le en proizvajalec električnih motorjev in dobavitelj baterij, ki je vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotovil surovine, in sicer družba Bafang, ki je prosila, naj se ji pošlje posebni vprašalnik, namenjen dobaviteljem. Ta dobavitelj je tudi predložil izpolnjen vprašalnik. Drugi dobavitelji vhodnih materialov se niso javili.

(168)

Skratka, Komisija je menila, da nima pomembnih informacij glede treh vidikov: prvič, informacij o lastništvu in strukturi upravljanja dobaviteljev surovin. Komisija brez takih informacij ni mogla ugotoviti, ali so ti proizvajalci javni organi ali ne. Drugič, ni imela informacij o posameznih družbah, kot so informacije o določanju cen surovin, zagotovljenih vzorčenim izvoznikom. Tretjič, ni imela informacij glede strukture trga. Informacije, ki bi jih morali zagotoviti domači dobavitelji surovin, pa so potrebne, da se ugotovi, ali so bile surovine vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotovljene za plačilo, ki je nižje od primernega. Poleg tega lahko take informacije zagotovijo samo dobavitelji surovin in jih tako ni mogoče predložiti z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Bistvene so bile tudi informacije glede strukture trga, kitajska vlada pa je bila v najboljšem položaju, da take informacije zagotovi ali vsaj pomaga Komisiji, da jih pridobi od dobaviteljev surovin.

(169)

Komisija je zato menila, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave.

(170)

Tako je Komisija kitajsko vlado obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega z zagotavljanjem surovin za plačilo, ki je nižje od primernega, morda morala v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe uporabiti razpoložljiva dejstva, in ji dala čas za pripombe. Kitajska vlada ni predložila pripomb.

(171)

Družba Giant je trdila, da je Komisija napačno razlagala člen 28 osnovne uredbe. Trdila je, da se člen 28 nanaša na nesodelovanje zainteresiranih strani ter da ponudniki motorjev in baterij niso zainteresirane strani. Trdila je tudi, da ni obtožb, da družba Giant ni sodelovala, ter da je zagotovila vse informacije v zvezi z nakupi motorjev in baterij. Poleg tega je trdila, da bi morala Komisija vzpostaviti stik neposredno z dobavitelji, namesto da se je zanašala, da bo kitajska vlada izvajala naloge preiskovalnega organa, tj. pošiljala vprašalnike dobaviteljem vhodnega materiala.

(172)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da ni sporno, da je družba Giant v celoti sodelovala s preiskavo in zagotovila vse zahtevane informacije. Vendar je treba, kot je omenjeno v uvodnih izjavah 163 do 167 in povzeto v uvodni izjavi 168, opozoriti, da kitajska vlada ni sodelovala po svojih najboljših močeh, zato so Komisiji manjkale pomembne informacije v zvezi z različnimi vidiki tega dela preiskave, in sicer informacije o lastništvu in strukturi upravljanja dobaviteljev surovin, ter informacije glede strukture trga in ravnanja na trgu, saj kitajska vlada ni zagotovila ustrezno izpolnjenega vprašalnika, in tudi informacije dobaviteljev surovin o posameznih družbah, saj kitajska vlada ni posredovala ustreznih vprašalnikov seznamu stikov dobaviteljev vhodnih materialov. Kar zadeva pošiljanje vprašalnika, je to vprašanje že obravnavano v uvodnih izjavah 164 in 165. Ker je treba kitajsko vlado brez dvoma šteti za zainteresirano stran v tem postopku, se je vsekakor štelo, da Komisija ni napačno razlagala člena 28 osnovne uredbe, ko je štela, da je kitajska vlada sodelovala delno, in uporabila razpoložljiva dejstva glede zadev, v katerih so Komisiji zaradi delnega sodelovanja kitajske vlade manjkale pomembne informacije, ki bi jih morali zagotoviti neposredno kitajska vlada in dobavitelji vhodnih materialov, potem ko bi od kitajske vlade prejeli ustrezni vprašalnik. Na podlagi tega je bilo treba to trditev zavrniti.

(173)

Komisija se je zato morala pri ugotovitvah v zvezi z zagotavljanjem električnih motorjev in baterij za plačilo, ki je nižje od primernega, v skladu s členom 28(1) začasno zanašati na razpoložljiva dejstva.

(174)

Na podlagi informacij iz pritožbe, obvestila o začetku in izpolnjenega vprašalnika Komisije je bilo preverjeno domnevno subvencioniranje kitajske vlade z naslednjimi subvencijami:

(175)

Po informacijah, ki jih je predložilo pet vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, jim je posojila, kreditne linije ali bančne menične akcepte zagotavljalo 18 finančnih institucij s sedežem v LRK. Med temi 18 finančnimi institucijami je bilo 11 bank v državni lasti (16). Preostalih 7 finančnih institucij je bilo bodisi v zasebni lasti bodisi njihovega lastništva ni bilo mogoče ugotoviti zaradi nesodelovanja, opisanega v uvodnih izjavah 141 do 155. Le štiri banke v lasti države so izpolnile posebni vprašalnik, namenjen bankam (ali drugim finančnim institucijam), kljub prošnji kitajski vladi, naj stopi v stik z vsemi ustreznimi finančnimi institucijami, ki so zagotavljale posojila vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, in jim pošlje ustrezne vprašalnike.

(176)

Komisija je ugotavljala, ali banke v državni lasti delujejo kot javni organi v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe. V zvezi s tem je preskusni postopek za preverjanje, ali je podjetje v državni lasti javni organ, naslednji (17): „Pomembno je, ali je subjekt pooblaščen za izvajanje vladnih funkcij, ne pa, kako je to doseženo. Obstaja veliko različnih načinov, na katere vlada v ožjem smislu pooblasti subjekte. Skladno s tem so lahko ustrezne različne vrste dokazov, ki kažejo, da je bil določen subjekt pooblaščen. Dokazilo, da subjekt dejansko izvaja vladne funkcije, se lahko uporablja kot dokaz, da ima pooblastilo vlade, zlasti kadar tak dokaz kaže na stalno in sistematično prakso. Po našem mnenju lahko zato dokaz, da vlada izvaja pomemben nadzor nad subjektom in njegovim ravnanjem, v določenih okoliščinah dokazuje tudi, da ima zadevni subjekt pooblastilo vlade, na podlagi katerega izvaja vladne funkcije. Treba pa je poudariti, da razen izrecnega pooblastila s pravnim instrumentom zgolj obstoj formalnih povezav med subjektom in vlado v ožjem smislu verjetno ne zadostuje za pooblastilo vlade. Tako na primer zgolj dejstvo, da je vlada večinski delničar subjekta, ne pomeni, da izvaja pomemben nadzor nad ravnanjem tega subjekta, še manj pa, da ga je pooblastila za izvajanje vladnih funkcij. Vendar je v nekaterih primerih, kadar dokazi kažejo, da so formalni indici vladnega nadzora večplastni, obstajajo pa tudi dokazi, da se je tak nadzor izvajal na smiseln način, na podlagi teh dokazov mogoče sklepati, da zadevni subjekt izvaja pooblastilo vlade.“ V tej zadevi ugotovitev, da je bankam v državni lasti podeljeno pooblastilo za izvajanje vladnih funkcij, temelji na naslednjih formalnih indicih vladnega nadzora in dokazih, da se je ta izvajal na smiseln način.

(177)

Komisija je želela pridobiti informacije o državnem lastništvu in formalne indice vladnega nadzora v bankah v državni lasti. Analizirala je tudi, ali se je nadzor izvajal na smiseln način. V ta namen se je morala delno zanašati na razpoložljiva dejstva, ker kitajska vlada in banke v državni lasti niso hotele predložiti dokazov o postopku odločanja, ki je vodil do preferenčnih posojil.

(178)

Da bi izvedla to analizo, je najprej proučila informacije v zvezi s tremi bankami v državni lasti, ki so izpolnile posebni vprašalnik in so bile na voljo za sestanek z osebjem Komisije.

(179)

Izpolnjene vprašalnike so predložile naslednje štiri banke v državni lasti: banka EXIM, banka ABC, banka ICBC in banka BOC. Kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 150, banka EXIM kljub temu ni predložila celotnega statuta, ker naj bi šlo za zaupne informacije. Poleg tega Komisija predloženih informacij ni mogla preveriti, saj so vse te banke soglašale le, da se bodo sestale z uradniki Komisije v prostorih kitajske vlade, niso pa dovolile preveritvenega obiska na kraju samem v prostorih bank.

(180)

Komisija je na podlagi informacij, prejetih v izpolnjenih vprašalnikih in med preveritvenim obiskom kitajske vlade, ugotovila, da je ta imela neposredno ali posredno v lasti več kot 50 % delnic v vsaki od teh finančnih institucij.

(181)

Kar zadeva formalne indice vladnega nadzora nad štirimi sodelujočimi bankami v državni lasti, je Komisija vse štela za „ključne finančne institucije v državni lasti“. Natančneje, v obvestilu „Začasne določbe o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“ je navedeno: „Ključne finančne institucije v državni lasti, ki so navedene v teh določbah, so državne politične banke, poslovne banke, družbe za upravljanje finančnih sredstev, delniške družbe, zavarovalnice itd. (v nadaljnjem besedilu: državne finančne institucije), v katere državni svet razpošlje nadzorne odbore.“

(182)

Nadzorni odbor ključnih finančnih institucij v državni lasti je imenovan v skladu z „Začasnimi določbami o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“. Komisija je na podlagi členov 3 in 5 teh začasnih določb ugotovila, da člane nadzornega odbora imenuje državni svet, ki mu tudi odgovarjajo, iz česar je razviden institucionalni nadzor države nad poslovnimi dejavnostmi sodelujočih bank v državni lasti. Poleg teh splošno veljavnih indicev je v zvezi z zadevnimi tremi bankami v državni lasti ugotovila naslednje:

(183)

Banka EXIM je bila ustanovljena in deluje v skladu z obvestilom o ustanovitvi, ki ga je izdal državni svet, ter svojim statutom. V skladu s statutom (18) te banke država neposredno imenuje njeno upravo. Nadzorni odbor imenuje državni svet v skladu z „Začasnimi določbami o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“ (odlok državnega sveta št. 282) ter drugimi zakoni in predpisi, odbor pa odgovarja državnemu svetu.

(184)

V statutu je tudi navedeno, da ima partijski odbor banke EXIM vodilno in osrednjo politično vlogo pri zagotavljanju, da ta banka izvaja politike in pomemben razvoj partije in države. Vodstvo partije je vključeno v vse vidike korporativnega upravljanja.

(185)

Poleg tega je v statutu navedeno, da je banka EXIM namenjena zagotavljanju podpore za razvoj zunanje trgovine in gospodarskega sodelovanja, čezmejne naložbe, pobudo „En pas, ena cesta“, sodelovanje na področju mednarodne zmogljivosti in proizvodnjo opreme. Njeno področje delovanja vključuje kratko-, srednje- in dolgoročna posojila, kot so odobrena in usklajena z državno politiko za zunanjo trgovino in spodbujanje naložb po svetu, kot so izvozni krediti, uvozni krediti, tuja pogodbena posojila na področju inženirstva, posojila za naložbe v tujini, posojila kitajske vlade za tujo pomoč in izvozna posojila za prodajalce.

(186)

Kot je navedeno v členu 137 statuta banke ABC, ima kitajska vlada kot glavni delničar z 79,62-odstotnim deležem pooblastila, da imenuje vse člane upravnega odbora. V skladu s členom 204 statuta to velja tudi za nadzorni odbor.

(187)

Poleg tega upravni odbor v skladu s statutom banke ABC določa strategijo banke, odloča o njenem proračunu in naložbah, imenuje predsednika in sekretarja upravnega odbora ter vzpostavi in spremlja sistem obvladovanja tveganja banke. Iz tega neizčrpnega seznama pristojnosti je razviden institucionalni nadzor države nad dnevnim poslovanjem banke ABC.

(188)

Komisija je tudi ugotovila, da so finančne institucije, ki so v državni lasti, vključno z bankami ABC, ICBC in BOC, leta 2017 spremenile svoje statute, da bi povečale vlogo Komunistične partije Kitajske na najvišji ravni odločanja bank.

(189)

Ti novi statuti določajo, da:

(190)

Kot je navedeno v členu 125 statuta, ima kitajska vlada kot glavni delničar s 64,63-odstotnim deležem pooblastila, da imenuje izvršne in neizvršne direktorje banke, ki sestavljajo upravni odbor.

(191)

Poleg tega upravni odbor v skladu s statutom banke BOC določa med drugim strateška načela, poslovne načrte in glavne naložbene načrte finančne institucije ter imenuje ali razrešuje višje uslužbence, kot so predsednik in sekretar upravnega odbora, podpredsednik in drugo višje vodstveno osebje. Odloča tudi o izvajanju resolucij na skupščini delničarjev in odobri politike upravljanja podjetja. Iz tega neizčrpnega seznama pristojnosti je razviden institucionalni nadzor države nad dnevnim poslovanjem banke BOC.

(192)

Poleg tega se nove določbe v zvezi z vlogo Komunistične partije Kitajske iz uvodne izjave 189 uporabljajo tudi za banko BOC.

(193)

Kot je navedeno v členu 115 statuta, ima kitajska vlada kot glavni delničar z 69,31-odstotnim deležem pooblastila, da imenuje izvršne in neizvršne direktorje banke, ki sestavljajo upravni odbor.

(194)

Poleg tega upravni odbor v skladu s statutom banke ICBC odloča med drugim o poslovnem načrtu, naložbenih predlogih in razvojnih strategijah banke ter imenuje ali razrešuje višje uslužbence, kot so predsednik in sekretar upravnega odbora, podpredsednik in drugo višje vodstveno osebje. Odloča tudi o izvajanju resolucij na skupščini delničarjev in oblikuje osnovne sisteme upravljanja. Iz tega neizčrpnega seznama pristojnosti je razviden institucionalni nadzor države nad dnevnim poslovanjem banke ICBC.

(195)

Komisija je želela pridobiti tudi informacije o tem, ali je kitajska vlada izvajala pomemben nadzor nad ravnanjem štirih sodelujočih bank v državni lasti glede njihovih posojilnih politik in ocene tveganja, kadar so dodeljevale posojila industriji električnih koles. V zvezi s tem so se upoštevali naslednji regulativni dokumenti:

(196)

Komisija je pri pregledovanju teh regulativnih dokumentov ugotovila, da finančne institucije v LRK poslujejo v splošnem pravnem okolju, ki jim nalaga, da se pri sprejemanju finančnih odločitev prilagodijo industrijski politiki kitajske vlade iz razlogov, opisanih v nadaljevanju.

(197)

Kar zadeva banko EXIM, so njena pooblastila v okviru javne politike določena v obvestilu o njeni ustanovitvi in v njenem statutu.

(198)

Člen 34 zakona o bankah se uporablja za vse finančne institucije, ki delujejo na Kitajskem, in na splošni ravni določa: „Poslovne banke svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter smernicami industrijske politike države“. Čeprav člen 4 zakona o bankah določa: „Poslovne banke opravljajo posle brez vmešavanja katere koli enote ali posameznika. Poslovne banke so samostojno civilno odgovorne z vsem svojim premoženjem, ki ga imajo kot pravne osebe“, je preiskava pokazala, da se člen 4 zakona o bankah uporablja v skladu s členom 34 zakona o bankah, tj. kadar država vzpostavi javno politiko, jo banke izvajajo in sledijo njenim navodilom.

(199)

Poleg tega člen 15 splošnih pravil o posojilih določa: „V skladu z državno politiko lahko ustrezne službe subvencionirajo posojilne obresti, in sicer za spodbujanje rasti nekaterih industrij in gospodarskega razvoja na nekaterih območjih.“

(200)

Javno dostopne informacije so potrdile, da se zgoraj navedene določbe uporabljajo v praksi. Na primer v letnem poročilu banke ICBC za leto 2016 je med drugim navedeno, da je „banka aktivno izvajala nacionalne politike, dodatno podprla strukturno reformo na strani ponudbe […] Banka je nadaljevala podporo ključnim vladnim programom in pomembnim gradbenim projektom ter se proaktivno prilagodila nacionalnim razvojnim strategijam za ‚štiri regije‘ (zahodno, severovzhodno, vzhodno in osrednjo regijo) ter ‚tri podporne pasove‘ (pobuda ‚pas in cesta‘, usklajen razvoj regije Peking–Tianjin–Hebei in razvoj ekonomske cone reke Jangce)“ (19).

(201)

Komisija je ugotovila tudi, da ima komisija bančnih regulatorjev Kitajske obsežna pooblastila za odobritev glede vseh vidikov upravljanja vseh finančnih institucij s sedežem v LRK (vključno s finančnimi institucijami v zasebni in tuji lasti), kot so (20):

(202)

Komisija je na podlagi tega ugotovila, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem sodelujočih bank v državni lasti, kadar so te zagotavljale posojila industriji električnih koles, opirala na normativni okvir.

(203)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih posojil. Med preiskavo so sodelujoče banke v državni lasti trdile, da so pri dodeljevanju spornih posojil v praksi uporabljale ustrezne politike in modele za oceno kreditnega tveganja.

(204)

Kljub temu niso podale konkretnih primerov v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki. Kakor je tudi pojasnjeno v uvodnih izjavah 144 do 155, štiri sodelujoče banke v državni lasti iz regulativnih in pogodbenih razlogov niso hotele predložiti informacij, vključno z njihovimi posebnimi ocenami kreditnega tveganja, povezanimi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki, čeprav jim je Komisija poslala pisno soglasje vzorčenih proizvajalcev izvoznikov o odpovedi pravici do zaupnosti.

(205)

Ker ni bilo oprijemljivih dokazov o ocenah bank glede kreditne sposobnosti, je Komisija proučila splošno pravno okolje, kot je opisano v uvodnih izjavah 195 do 202, ter ravnanje štirih sodelujočih bank v državni lasti v zvezi s posojili, ki so jih zagotavljale vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. To ravnanje je bilo očitno v nasprotju z njihovim uradnim stališčem, izraženim med preveritvenim obiskom pri kitajski vladi, saj v praksi niso priskrbele nobenih dokazov, da ravnajo na podlagi temeljitih ocen tveganja, ki temeljijo na trgu.

(206)

Med preveritvenimi obiski je bilo, razen pri enem proizvajalcu izvozniku, ki med OP ni imel neodplačanih bančnih posojil, ugotovljeno, da so se posojila štirim preostalim skupinam vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zagotavljala po obrestnih merah, podobnih referenčni obrestni meri Ljudske banke Kitajske, ali medbančnih referenčnih obrestnih merah ne glede na njihov finančni položaj in kreditno tveganje. Posojila so se torej zagotavljala pod tržnimi obrestnimi merami, če jih primerjamo s stopnjo, ki bi ustrezala profilu tveganja štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Poleg tega je en vzorčeni proizvajalec izvoznik prejel nova posojila s podobnimi pogoji kot posojila, ki zapadajo, na dan, ko so bila stara posojila odplačana. Tako je ureditev dejansko delovala kot sistem revolving kreditov. Poleg tega so bili trije od petih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov proti plačilu standardne opravnine v višini 0,05 % deležni bančnih meničnih akceptov ne glede na svoj finančni položaj in kreditno tveganje.

(207)

Komisija je zato sklenila, da je kitajska vlada izvajala pomemben nadzor nad ravnanjem sodelujočih bank v državni lasti glede njihovih posojilnih politik in ocene tveganja v zvezi z industrijo električnih koles.

(208)

Komisija je ugotovila, da štiri sodelujoče finančne institucije v državni lasti izvajajo zgoraj opisani pravni okvir, ko izvajajo vladne funkcije v zvezi s sektorjem električnih koles, zato delujejo kot javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in v skladu z ustrezno sodno prakso STO.

(209)

Kot je navedeno v oddelku 3.3, nobena druga banka v državni lasti, ki je zagotavljala posojila vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, ni izpolnila vprašalnika. Zato je Komisija v skladu s sklepi iz uvodnih izjav 141 do 155 zgoraj sklenila, da bo pri ugotavljanju, ali se navedene banke v državni lasti štejejo za javne organe, uporabila razpoložljiva dejstva.

(210)

Komisija je v protisubvencijski preiskavi o uvozu nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (21) ugotovila, da so naslednje banke, ki so petim vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov v tej preiskavi zagotavljale posojila, kreditne linije ali bančne menične akcepte, delno ali v celoti v lasti države ali pravnih oseb v lasti države: Kitajska komercialna banka, Razvojna banka Šanghaj Pudong, Banka Ningbo, banka Everbright, Komunikacijska banka, Konstrukcijska banka Kitajske, Banka Bohai in Banka Citic. Ker niso bile predložene informacije, ki bi dokazovale nasprotno, je Komisija v tej preiskavi ohranila isti sklep.

(211)

Ker zadevne finančne institucije niso predložile informacij, ki bi dokazovale nasprotno, je Komisija nadalje ugotovila, da sta lastništvo in nadzor kitajske vlade temeljila na formalnih indicih iz istih razlogov, kot so navedeni v oddelku 3.5.1.1 zgoraj. Zlasti se ob neobstoju kakršnih koli dokazov o nasprotnem predpostavlja, da kitajska vlada vodstvene delavce in nadzornike v nesodelujočih bankah v državni lasti, ki ji tudi odgovarjajo, imenuje enako kakor v sodelujočih bankah v državni lasti.

(212)

Kar zadeva izvajanje nadzora na smiseln način, je Komisija ob neobstoju kakršnih koli drugih informacij menila, da so ugotovitve v zvezi s štirimi sodelujočimi finančnimi institucijami reprezentativne tudi za nesodelujoče finančne institucije v državni lasti. Zanje enako velja normativni okvir, analiziran v oddelku 3.5.1.1. Ker ni dokazov o nasprotnem, na podlagi razpoložljivih dejstev velja zanje neobstoj konkretnih dokazov o ocenah kreditne sposobnosti tako kot glede štirih sodelujočih bank v državni lasti.

(213)

Komisija je ugotovila tudi, da je imela večina posojilnih pogodb, zagotovljenih vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vse podobne pogoje ter da so bile dogovorjene posojilne obrestne mere prav tako podobne in so se delno prekrivale z obrestnimi merami, ki so jih zagotovile štiri sodelujoče banke v državni lasti.

(214)

Komisija je zato menila, da zaradi navedenih podobnosti posojilnih pogojev in posojilnih obrestnih mer ter reprezentativnosti treh finančnih institucij, ki so bile preverjene, ugotovitve za sodelujoče banke v državni lasti pomenijo razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28 osnovne uredbe za oceno drugih bank v državni lasti.

(215)

Komisija je na podlagi tega zaključila, da je vsaka druga banka v državni lasti, ki je kateremu od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zagotavljala posojila, javni organ v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe.

(216)

Komisija je glede na zgoraj navedeno sklenila, da so vse kitajske finančne institucije v državni lasti, ki so vzorčenim skupinam sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zagotavljale posojila, javni organi v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe.

(217)

Tudi če finančnih institucij v državni lasti ne bi šteli za javne organe, se lahko iz enakih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah 218 do 222 v nadaljevanju, šteje, da jim je kitajska vlada zaupala in ukazala opravljanje funkcij, ki so običajno v pristojnosti vlade, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Njihovo ravnanje bi se zato vsekakor pripisalo kitajski vladi, kakor je pojasnjeno v oddelku 3.5.1.

(218)

Za naslednje finančne institucije se je na podlagi javno dostopnih informacij štelo, da so v zasebni lasti: Banka Mizuho (in Banka za poslovanje s podjetji Mizuho), Tokijska banka Mitsubishi UF in Banka Minsheng. Zaradi nesodelovanja in nezadostnih javno dostopnih informacij Komisija pri naslednjih finančnih institucijah ni mogla oceniti, ali so v državni ali zasebni lasti: Podeželska poslovna banka Zhejiang Jinhua Chengtai, Podeželska poslovna banka Zhejiang Yongkang in Pufa Bankwere. Komisija je uporabila konservativen pristop in jih analizirala enako kot finančne institucije v zasebni lasti, zato so v nadaljnjem besedilu navedene kot „finančne institucije v zasebni lasti“. Komisija je analizirala, ali je tem finančnim institucijam v zasebni lasti kitajska vlada zaupala ali ukazala, da dodelijo subvencije sektorju električnih koles, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(219)

V skladu s poročilom pritožbenega organa STO „ZDA – Preiskava o izravnalni dajatvi za dinamične bralno-pisalne pomnilnike (DRAMS) iz Koreje“ (22); za „zaupanje“ gre, kadar vlada zasebnemu organu naloži odgovornost, „ukazovanje“ pa se nanaša na primere, ko vlada nad zasebnim organom izvaja nadzor. Vlada v obeh primerih uporablja zasebni organ kot posrednika za izvršitev finančnega prispevka, pri čemer bi se „v večini primerov […] pričakovalo, da zaupanje ali ukazovanje zasebnega organa vključuje neko obliko grožnje ali prisile“ (23). Hkrati članice v skladu s členom 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe ne smejo uvesti izravnalnih ukrepov za izdelke, „kadar vlada zgolj izvaja svoje splošne regulativne pristojnosti“ (24) ali kadar posredovanje vlade „utegne imeti določen učinek ali ne zgolj na podlagi navedenih dejanskih okoliščin in uveljavljanja proste izbire akterjev na zadevnem trgu“ (25). Zaupanje in ukazovanje pomenita „aktivnejšo vlogo vlade, in ne zgolj spodbude“ (26).

(220)

Normativni okvir v zvezi z industrijo električnih koles iz uvodnih izjav 195 do 202 velja za vse finančne institucije v LRK, vključno s finančnimi institucijami v zasebni lasti. Za ponazoritev, zakon o bankah in različni odloki komisije bančnih regulatorjev Kitajske zajemajo vse banke, ki jih financira Kitajska, in banke s tujimi naložbami v okviru upravljanja komisije bančnih regulatorjev Kitajske.

(221)

Poleg tega je preiskava pokazala, da ima večina posojilnih pogodb vzorčenih proizvajalcev izvoznikov podobne pogoje ter da so bile posojilne obrestne mere zasebnih finančnih institucij v večini primerov podobne in so se delno prekrivale z obrestnimi merami, ki so jih zagotavljale finančne institucije v javni lasti.

(222)

Ker Komisija od zasebnih finančnih institucij ni prejela nasprotnih informacij, je sklepala, da je država, kar zadeva industrijo električnih koles, vsem finančnim institucijam (vključno z zasebnimi finančnimi institucijami), ki na Kitajskem poslujejo pod nadzorom komisije bančnih regulatorjev Kitajske, zaupala ali ukazala v smislu prve alinee člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, naj izvajajo vladne politike in industriji električnih koles zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah.

(223)

Po razkritju je več zainteresiranih strani nasprotovalo mnenju, da je kitajska vlada „zaupala“ ali „ukazovala“ kitajskim zasebnim bankam.

(224)

Prvič, ena stran je trdila, da kitajski zakon o bankah kljub členu 34, navedenem v uvodni izjavi 198, bankam ne predpisuje usklajevanja s cilji industrijske politike kitajske vlade. Trdila je, da je člen 34 splošna izjava brez praktičnih posledic ter da ima državna industrijska politika samo usmerjevalno vlogo, ne pa odločilne. Sklicevala se je tudi na člen 41 kitajskega zakona o bankah, da bi podkrepila svojo trditev, da kitajska vlada ne more prisiliti zasebnih bank k nekemu ukrepanju. Poleg tega je zavrnila, da so bile „posojilne obrestne mere zasebnih finančnih institucij v večini primerov podobne in so se delno prekrivale z obrestnimi merami, ki so jih zagotavljale finančne institucije v javni lasti“, kot je navedeno v uvodni izjavi 221 kot veljaven kazalnik zaupanja ali ukazovanja. Skratka, trdila je, da razpoložljivi dokazi niso zadostni, da bi dokazali zaupanje ali ukazovanje.

(225)

Drugič, ta stran je trdila, da pooblastilo komisije bančnih regulatorjev Kitajske za odobritev imenovanja vodstvenih delavcev in administrativnega ukrepanja, ki je pojasnjeno v uvodni izjavi 200, ne vodi v izrecno ali pritrdilno dejanje pooblastitve ali ukazovanja.

(226)

Tretjič, ista stran je trdila, da zgolj dejstvo, da zasebne stranke ne ravnajo komercialno utemeljeno, ne zadošča za ugotavljanje zaupanja ali ukazovanja.

(227)

Četrtič, več zainteresiranih strani je trdilo, da Komisija ni izvedla ocene za vsako finančno institucijo posebej ter da zaupanja ali ukazovanja ni mogoče dokazati brez izvedbe preverjanja v zadevnih finančnih institucijah.

(228)

Nazadnje, ena stran je trdila, da je Komisija pomešala pojma „zaupanje“ in „ukazovanje“.

(229)

Kar zadeva prvo, drugo in tretjo trditev, želi Komisija opozoriti, da finančne institucije in kitajska vlada niso sodelovale, zato niso bili predloženi dokazi ali nasprotne informacije, ki bi nasprotovali sklepom iz uvodnih izjav 175 do 222 zgoraj. Pravzaprav je treba kitajski zakon o bankah proučiti glede na vse razpoložljive dokaze, ki kažejo, da so navedene izjave več kot zgolj spodbude. Kar zadeva četrto trditev, zaradi nesodelovanja prav tako ni bilo mogoče posamezno oceniti nobene od finančnih institucij. Poleg tega javno dostopne informacije kitajskih bank nasprotujejo trditvi, da ni dokaza o zaupanju ali ukazovanju in da kitajska vlada zasebnih bank ne more prisiliti h kakršnemu koli ukrepanju. Pravzaprav kitajska vlada navedenim zasebnim bankam ukazuje, da z zagotavljanjem preferenčnih posojil dosegajo javnopolitične cilje podpiranja nekaterih spodbujanih sektorjev. Ker Komisija ni prejela informacij o nasprotnem, kakor je poudarjeno v uvodni izjavi 221 zgoraj, je ugotovila, da so zasebne banke uporabljale podobne pogoje in obrestne mere kot javne banke. To pomeni, da so zasebne banke sledile posojilni politiki vlade, določeni v zakonu o bankah in številnih odlokih komisije bančnih regulatorjev Kitajske. Nazadnje, trditev, da je Komisija pomešala pojma zaupanje in ukazovanje, ni bila utemeljena ali podrobneje pojasnjena. Vendar je Komisija opozorila, da se standard „zaupanje“ in standard „ukazovanje“ ne izključujeta, saj vlada v obeh primerih zasebni organ uporablja kot posrednika za izvršitev finančnega prispevka. Zato je bilo treba te trditve zavrniti.

(230)

Kot je ponazorjeno v uvodnih izjavah 195 do 202, več regulativnih dokumentov, posebej namenjenih družbam v sektorju električnih koles, usmerja finančne institucije, naj industriji električnih koles zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah. Na podlagi teh dokumentov je dokazano, da finančne institucije zagotavljajo preferenčna posojila le omejenemu številu panog/družb, ki delujejo v skladu z ustreznimi politikami kitajske vlade.

(231)

Komisija je zato sklenila, da subvencije v obliki preferenčnih posojil niso splošno dostopne, ampak so specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega ni nobena od zainteresiranih strani predložila dokazov o tem, da preferenčna posojila temeljijo na objektivnih merilih ali pogojih v smislu člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(232)

Po razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da preferenčna posojila niso specifična za industrijo električnih koles in se zato proti njim ne bi smeli uvesti izravnalni ukrepi. Trdile so, da bi morala Komisija specifičnost dokazati na podlagi trdnih dokazov. Ena od teh strani je dalje trdila, da 13. petletni načrt poleg industrije električnih koles dejansko navaja več drugih industrij in da ne določa ali usmerja subvencij, temveč samo spodbuja razvoj navedenih industrij. Trdila je tudi, da ni mogoče sklepati, da so banke prisiljene dajati posojila po preferenčnih obrestnih merah.

(233)

Komisija želi opozoriti, da se, prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 220, normativni okvir v zvezi z industrijo električnih koles uporablja za vse finančne institucije v LRK in med drugim določa, da poslovne banke svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter smernicami industrijske politike države. Drugič, kot je navedeno v uvodnih izjavah 96 do 139, posebne vladne politike za podporo industriji električnih koles ne določajo samo določbe 13. petletnega načrta, ampak tudi več drugih vladnih načrtov. Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in finančnih institucij so to bile tudi edine razpoložljive informacije, na podlagi katerih je lahko Komisija sprejela sklepe v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Poleg tega nobena od zainteresiranih strani ni predložila dokazov, da bi te trditve podprla. Nazadnje, Komisija je ugotovila, da 13. petletnega načrta pri proučitvi v njegovem pravem kontekstu ni mogoče šteti za zgolj spodbudo, njegovi cilji javne podpore pa niso omejeni na večino industrij na Kitajskem, temveč izrecno na nekatere industrije. Zato so bile trditve zavrnjene.

(234)

Komisija je pri izračunu zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ocenila ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe je ugodnost za prejemnike razlika med zneskom obresti, ki ga družba plača za preferenčno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga dobila na prostem trgu.

(235)

Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da so na kitajskem trgu električnih koles številne specifičnosti. Kot je pojasnjeno v oddelkih 3.5.1 do 3.5.3, posojila, ki jih zagotavljajo kitajske finančne institucije, kažejo znatno poseganje vlade in ne izražajo obrestnih mer, ki bi bile običajne na delujočem trgu.

(236)

Vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov se razlikujejo glede na svoj splošni finančni položaj. Vsaka od njih je bila v obdobju preiskave deležna različnih vrst posojil, pri čemer razlike vključujejo zapadlost, zavarovanje, jamstva in druge povezane pogoje. Iz navedenih dveh razlogov je imel vsak proizvajalec izvoznik drugačno povprečno obrestno mero na podlagi sklopa posojil, ki jih je prejel.

(237)

Komisija je ocenila finančni položaj vsake vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov posebej, da bi upoštevala te posebnosti. V zvezi s tem je Komisija uporabila metodologijo izračuna za preferenčna posojila, uvedeno v protisubvencijski preiskavi o vroče valjanih ploščatih izdelkih iz jekla s poreklom iz LRK (27), ki je pojasnjena v uvodnih izjavah v nadaljevanju. Na podlagi tega je za vsako vzorčeno skupino proizvajalcev izvoznikov posebej izračunala ugodnost, ki jo je ta prejela zaradi preferenčnih posojil, in tako ugodnost dodelila zadevnemu izdelku.

(238)

Komisija je v protisubvencijski preiskavi o vroče valjanih ploščatih izdelkih iz jekla s poreklom iz LRK (28) na podlagi študije, ki jo je objavil Mednarodni denarni sklad (v nadaljnjem besedilu: MDS) (29) in ki je pokazala neskladje med mednarodnimi in kitajskimi bonitetnimi ocenami, kar so potrdile ugotovitve te preiskave v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki, že ugotovila, da domače bonitetne ocene, dodeljene kitajskim družbam, niso zanesljive. Dejansko so po navedbah MDS lokalne bonitetne agencije več kot 90 % kitajskih obveznic ocenile z oceno od AA do AAA. To ni primerljivo z drugimi trgi, kot so Unija ali ZDA. Na primer, na trgu ZDA ima tako visoko oceno manj kot 2 % družb. Kitajske bonitetne agencije se torej močno nagibajo k dodeljevanju najvišjih ocen na bonitetni lestvici. Imajo bonitetne lestvice z zelo širokim razponom in običajno obveznice z zelo različnimi tveganji zaradi neplačila obveznosti združijo v eno obsežno bonitetno kategorijo (30).

(239)

Poleg tega tuje bonitetne agencije, kot sta Standard and Poor's in Moody's, pri ocenjevanju kitajskih obveznic, izdanih v tujini, običajno zvišajo izhodiščno bonitetno oceno izdajatelja na podlagi ocene strateškega pomena družbe za kitajsko vlado in trdnosti morebitnega implicitnega jamstva (31). Mednarodna bonitetna agencija Fitch na primer jasno navaja, da so, kadar je to ustrezno, taka jamstva ključni dejavnik, na katerem temeljijo njihove bonitetne ocene kitajskih družb (32).

(240)

Komisija je med preiskavo pridobila dodatne informacije, s katerimi je dopolnila to analizo. Prvič, Komisija je ugotovila, da lahko država izvaja vpliv na trg bonitetnega ocenjevanja, saj so bonitetne agencije vsaj delno v državni lasti. Glede na dve študiji, objavljeni leta 2016, je bilo tako na kitajskem trgu dejavnih približno 12 bonitetnih agencij, od katerih je bila večina v državni lasti. Skupaj so 60 % vseh ocenjenih podjetniških obveznic na Kitajskem ocenile bonitetne agencije v državni lasti (33).

(241)

Kitajska vlada je potrdila, da je bilo med OP na kitajskem trgu obveznic dejavnih 12 bonitetnih agencij, med katerimi je bilo 10 domačih bonitetnih agencij. Poleg tega sta bili še 2 bonitetni agenciji, ki sta bili skupni podjetji s kitajskimi in drugimi tujimi vlagatelji.

(242)

Drugič, na kitajski trg bonitetnega ocenjevanja ni mogoče prosto vstopati. V bistvu gre za zaprt trg, saj mora bonitetne agencije pred začetkom delovanja odobriti kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje ali Ljudska banka Kitajske (34). V obdobju preiskave tuje bonitetne agencije kot take niso smele delovati na kitajskem domačem trgu, saj je bil trg bonitetnega ocenjevanja vključen v „omejeno“ kategorijo kataloga kitajske vlade za usmerjanje tujih naložb v sektorjih, ter niso smele izdajati domačih bonitetnih ocen obveznic. Ljudska banka Kitajske je sredi leta 2017 objavila, da bodo tuje bonitetne agencije pod določenimi pogoji lahko izvajale kreditno ocenjevanje na delu domačega trga obveznic, vendar to v obdobju preiskave še ni veljalo (35). Kljub temu so medtem tuje agencije ustanovile skupna podjetja z nekaterimi lokalnimi bonitetnimi agencijami, ki zagotavljajo bonitetne ocene za domače izdaje obveznic. Vendar te ocene temeljijo na kitajskih bonitetnih lestvicah, zato niso primerljive z mednarodnimi bonitetnimi ocenami, kot je pojasnjeno zgoraj.

(243)

Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki svoje morebitne bonitetne ocene pridobili od bank, ki so jim dajale kredite, in ne od bonitetnih agencij.

(244)

Glede na stanje, opisano v uvodnih izjavah 238 do 243, je Komisija sklenila, da kitajske bonitetne ocene ne zagotavljajo zanesljive ocene kreditnega tveganja temeljnega sredstva.

(245)

Za namene sedanje preiskave skupino Giant Group na Kitajskem sestavljajo en proizvajalec izvoznik in tri družbe, ki zagotavljajo surovine. Poleg tega je ena povezana družba na Kitajskem proizvajala električna kolesa, vendar zadevnega izdelka ni izvažala na trg Unije. Druge družbe iz skupine niso bile zajete s to preiskavo, ker niso bile vključene v proizvodnjo in prodajo električnih koles. Sedež skupine je na Tajvanu, na Kitajskem pa ni nobenega holdinga, ki bi izvajal nadzor nad vsemi družbami, ki delujejo v LRK.

(246)

Skupina Giant Group je bila glede na finančna poročila na splošno v dobičkonosnem finančnem položaju. Proizvajalec izvoznik iz skupine Giant Group je bil v obdobju preiskave dobičkonosen, leta 2014 pa je utrpel izgubo. Tudi drugi dve preiskovani družbi iz skupine sta utrpeli izgubo, in sicer v obdobju preiskave. Iz drugih finančnih kazalnikov, kot je stopnja zadolženosti ali stopnja kritja dolga, niso bile razvidne večje strukturne težave v zvezi s sposobnostjo odplačevanja dolga teh družb. Skupina Giant Group je imela posojila, ki so jih odobrile kitajske finančne institucije, v valutah RMB, USD, EUR in JPY. Poleg tega je z bančnimi meničnimi akcepti zagotovila potrebna sredstva pri treh bankah.

(247)

Bonitetnih ocen, ki jih je proizvajalec izvoznik iz skupine Giant Group predložil Komisiji, ni izdala nobena priznana bonitetna agencija, temveč le kitajske finančne institucije v državni lasti. Ocene so se v obdobju preiskave gibale med AA+ in BBB+. Komisija je zato ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen, navedenega v uvodnih izjavah 238 do 243 zgoraj, in ob neobstoju ocen bonitetnih agencij sklenila, da te bonitetne ocene niso zanesljive.

(248)

Kot je navedeno v oddelku 3.5.1, kitajske finančne institucije, ki so zagotavljale posojila, niso predložile nobene ocene kreditne sposobnosti. Da bi Komisija lahko določila ugodnost, je morala oceniti, ali so bile obrestne mere za posojila, dodeljena skupini Giant Group, na tržni ravni.

(249)

Ob neobstoju zanesljivih in skladnih bonitetnih ocen za skupino Giant Group ter glede na poseben položaj v zvezi z dobičkonosnostjo, obravnavan v uvodni izjavi 246, je Komisija menila, da splošni finančni položaj skupine ustreza bonitetni oceni BB, tj. najvišji oceni, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“. „Naložbeni razred“ pomeni, da bodo obveznice, ki jih izda družba, po presoji bonitetne agencije dovolj verjetno izpolnile plačilne obveznosti, da lahko banke vlagajo vanje. Zato so se za določitev ustrezne referenčne vrednosti uporabile podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v obdobju preiskave.

(250)

Premija, ki se pričakuje za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno (BB), se je nato uporabila za običajno posojilno obrestno mero Ljudske banke Kitajske, da bi se določila tržna obrestna mera.

(251)

Navedeni pribitek se je določil z izračunom relativnega razmika med indeksi podjetniških obveznic z bonitetno oceno AA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA na podlagi podatkov družbe Bloomberg za industrijske segmente. Tako izračunani relativni razmik se je nato prištel k referenčni obrestni meri, kot jo je Ljudska banka Kitajske objavila na datum dodelitve posojila (36), in za tako dolgo obdobje, kot traja zadevno posojilo. To se je izvedlo za vsako posojilo, zagotovljeno družbi.

(252)

Enako stanje glede izkrivljanja trga in neobstoja veljavnih bonitetnih ocen veljajo za posojila, izražena v tujih valutah v LRK, ker tudi ta posojila dodeljujejo iste kitajske finančne institucije. Zato so se, kot je bilo ugotovljeno, za določitev ustrezne referenčne vrednosti uporabile podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v obdobju preiskave.

(253)

Po razkritju je skupina Giant Group nasprotovala uporabi bonitetne ocene BB kot referenčne vrednosti za splošni finančni položaj skupine. Trdila je, da Komisija pred razkritjem ni navedla, da se bodo za sprejemljive dokaze štele samo bonitetne ocene, ki jih izdajo neodvisne, specializirane bonitetne agencije, kakršne so Standard & Poor's, Moody's ali Fitch, in da ni nikoli zahtevala predložitve takih dokazov. Družba Giant je prav tako trdila, da bi morala izbrana referenčna vrednost odražati tržne razmere na Kitajskem in da bi primernejša referenčna vrednost morala temeljiti na Tajvanu ali Hongkongu. Trdila je tudi, da Komisija ni zadostno pojasnila, zakaj družba Giant kljub pozitivnim finančnim kazalnikom ne izpolnjuje pogojev za bonitetno oceno „naložbenega razreda“, ter opozorila, da so informacije o kreditni sposobnosti skupine, ki je globalna skupina z matično družbo, ki kotira na tajvanski borzi, javno dostopne.

(254)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 238 do 244, je preiskava pokazala, da kitajske bonitetne ocene ne zagotavljajo zanesljive ocene kreditnega tveganja temeljnega sredstva. Poleg tega družba med preiskavo ni mogla zagotoviti skladnih in zanesljivih bonitetnih ocen. Opozoriti je treba, da zaradi nesodelovanja finančnih institucij Komisija ni mogla preveriti zanesljivosti postopkov za izdajo bonitetnih ocen, ki so jih uporabile, vključno s postopki glede zadevnega proizvajalca izvoznika. Zato je Komisija menila, da je uporaba referenčne vrednosti BB primerna, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 245 do 252 zgoraj. Ta trditev je bila zato zavrnjena. V zvezi s tem je treba opozoriti tudi, da so vprašalniki, ki so bili poslani proizvajalcem izvoznikom, pravzaprav vsebovali zahtevo za predložitev bonitetnih ocen, družbe pa so bila zaprošene, da popolne informacije zagotovijo v določenem roku, kar je bilo prav tako jasno navedeno v vprašalniku. Vendar razen informacij, ki jih je Komisija že analizirala, niso bile predložene nobene druge informacije o kreditni sposobnosti družbe. Trditev, da Komisija ni nikoli zahtevala, da se te informacije zagotovijo, je bila zato prav tako zavrnjena.

(255)

Kar zadeva trditev, da bi morala Komisija izbrati referenčno vrednost, ki temelji na Tajvanu ali Hongkongu, se zdi, da ta temelji na predpostavki, da so bile kot referenčna vrednost za obrestne mere izbrane ZDA. Taka razlaga ni pravilna. Kot je podrobno pojasnjeno v uvodni izjavi 251 zgoraj, je bil izračunan relativni razmik, ne obrestna mera kot taka, med indeksi podjetniških obveznic z bonitetno oceno AA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA na podlagi podatkov družbe Bloomberg za industrijske segmente. Poleg tega se ta relativni razmik ne nanaša na nobeno državo, kot je dodatno pojasnjeno v uvodni izjavi 293 v nadaljevanju. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(256)

Za namene sedanje preiskave skupino Jinhua Vision Group sestavljajo dva proizvajalca izvoznika, od katerih je eden med OP prenehal opravljati dejavnosti, in družba, ki proizvajalcema izvoznikoma zagotavlja surovine. Druge družbe iz skupine niso bile zajete s to preiskavo, ker niso bile vključene v proizvodnjo in prodajo električnih koles. Sedež skupine je v mestu Jinhua na Kitajskem.

(257)

Proizvajalca izvoznika iz skupine Jinhua Vision Group sta poročala o različnih stanjih glede dobička. Družba Jinhua Vision Co., Ltd. je bila med OP na splošno dobičkonosna, družba Yongkang Hulong Electric Vehicle Co., Ltd. pa je leta 2017 imela izgubo in leta 2018 prenehala poslovati. Poleg tega iz drugih finančnih kazalnikov, kot je stopnja zadolženosti, niso bile razvidne večje strukturne težave v zvezi s sposobnostjo odplačevanja dolga teh družb. Oba proizvajalca izvoznika iz skupine Jinhua Vision Group sta imela posojila, ki so jih odobrile kitajske finančne institucije, v valuti RMB.

(258)

Komisija je ugotovila, da sta finančni instituciji (ena v državni lasti), ki sta družbi Jinhua Vision Co., Ltd. zagotovili posojila, tej dodelili bonitetno oceno A. Poleg tega je finančna institucija v državni lasti, ki je dodelila posojila družbi Jinua Vision Co., Ltd., družbi Yongkang Hulong Electric Vehicle Co., Ltd. dodelila bonitetno oceno BBB+, druga finančna institucija pa ji je dodelila bonitetno oceno A. Komisija je zato ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen, navedenega v uvodnih izjavah 238 do 243 zgoraj, in posebne dobičkonosnosti, obravnavane v uvodni izjavi 257 zgoraj, sklenila, da te bonitetne ocene niso zanesljive.

(259)

Posledično je menila, da splošni finančni položaj skupine upravičuje uporabo splošne referenčne vrednosti, s katero se obveznicam dodeli najvišja ocena „špekulativnega razreda“, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 248 do 252. Zato so se za določitev ustrezne referenčne vrednosti uporabile podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v obdobju preiskave.

(260)

Po razkritju sta skupina Jinhua Vision Group in zbornica CCCME (ta na splošno) nasprotovali uporabi bonitetne ocene BB kot referenčne vrednosti za finančni položaj družbe. Skupina je trdila, da uporaba podjetniških obveznic z bonitetno oceno BB za določitev ustrezne referenčne vrednosti brez ustreznega upoštevanja finančnega položaja družbe ni razumna.

(261)

Zadevni proizvajalec izvoznik ni predložil dodatnih dokazov, ki bi podprli drugačno bonitetno oceno. Zato je bil ta argument zavrnjen iz enakih razlogov kot tisti iz uvodnih izjav 254 in 255 zgoraj.

(262)

Za namene sedanje preiskave skupino Yadea Group na Kitajskem sestavljajo dva proizvajalca (tj. Yadea Group Co., Ltd. in Tianjin Yadea Co., Ltd.), en izvozni trgovec (tj. Wuxi Yadea Export-Import Co., Ltd.) in dve družbi, ki zagotavljata surovine enemu proizvajalcu (tj. Jiangsu Yadea Technology Development Co., Ltd in Wuxi Xingwei Vehicle Fittings Co., Ltd.). Druge družbe iz skupine niso bile zajete s to preiskavo, ker niso bile vključene v proizvodnjo in prodajo električnih koles. Sedež skupine je v mestu Wuxi na Kitajskem.

(263)

Proizvajalca iz skupine Yadea Group sta bila glede na finančna poročila na splošno v dobičkonosnem finančnem položaju. Kljub temu je imela družba Yadea Group Co., Ltd. leta 2017 z vidika poslovnih prihodkov negativno dobičkonosnost. Njen celotni dobiček so ustvarjali le dohodki od dolgoročnih kapitalskih naložb leta 2017.

(264)

Skupina Yadea Group kljub prošnji ni predložila informacij o svoji bonitetni oceni.

(265)

Čeprav družbe iz skupine Yadea Group, ki so proizvajale zadevni izdelek, med obdobjem preiskave niso imele posojil, je skupina z bančnimi meničnimi akcepti zagotovila potrebna sredstva pri štirih zasebnih bankah in bankah v državni lasti.

(266)

Komisija je ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen, navedenega v uvodnih izjavah 238 do 243 zgoraj, in posebne dobičkonosnosti, obravnavane v uvodni izjavi 263, menila, da splošni finančni položaj skupine upravičuje uporabo splošne referenčne vrednosti, s katero se obveznicam dodeli najvišja ocena „špekulativnega razreda“, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 248 do 252. Zato so se za določitev ustrezne referenčne vrednosti uporabile podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v obdobju preiskave.

(267)

Za namene sedanje preiskave skupino Rununion Group sestavljata en proizvajalec izvoznik, tj. Suzhou Rununion Motivity Co., Ltd., in ena družba, ki proizvajalcu izvozniku daje v najem zemljišče; tj. Suzhou Kaihua Electric Appliance Plastic Factory. Druge družbe iz skupine niso bile zajete s to preiskavo, ker niso bile vključene v proizvodnjo in prodajo električnih koles. Vse družbe iz skupine imajo sedež na Kitajskem.

(268)

Čeprav se je proizvajalec izvoznik zdel finančno zdrav, saj je bil leta 2016 in 2017 dobičkonosen, je bila njegova povezana družba v drugačnem položaju, tj. leta 2016 je imela izgubo. Nakopičena izguba te družbe je za več kot dvajsetkrat presegala njen vplačani kapital.

(269)

Proizvajalec izvoznik je med obdobjem preiskave z bančnimi meničnimi akcepti zagotovil potrebna sredstva pri dveh bankah v državni lasti. Taki bančni menični akcepti so predstavljali več kot 25 % njene celotne bilance stanja. Povezana družba Suzhou Kaihua Electric Appliance Plastic Factory, ki je dajala zemljišče v najem, je potrebna sredstva zagotovila s posojilom pri povezani družbi.

(270)

Razen tega iz drugih finančnih kazalnikov, kot je stopnja zadolženosti ali stopnja kritja dolga, niso bile razvidne večje strukturne težave v zvezi s sposobnostjo odplačevanja dolga teh družb.

(271)

Komisija je ugotovila, da je kitajska finančna institucija v državni lasti družbi Suzhou Rununion Motivity Co., Ltd dodelila bonitetno oceno BBB+, družba Suzhou Kaihua Electric Appliance Plastic Factory pa ni predložila nobene bonitetne ocene. Komisija je ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen, navedenega v uvodnih izjavah 238 do 243 zgoraj, in posebne dobičkonosnosti, obravnavane v uvodnih izjavah 268 do 270, sklenila, da ta bonitetna ocena ni zanesljiva.

(272)

Posledično je menila, da splošni finančni položaj skupine upravičuje uporabo splošne referenčne vrednosti, s katero se obveznicam dodeli najvišja ocena „špekulativnega razreda“, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 236 do 240. Zato so se za določitev ustrezne referenčne vrednosti uporabile podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v obdobju preiskave.

(273)

Po razkritju je skupina Rununion Group nasprotovala uporabi bonitetne ocene BB kot referenčne vrednosti za finančni položaj družbe. Trdila je, da uporaba podjetniških obveznic z bonitetno oceno BB za določitev ustrezne referenčne vrednosti brez ustreznega upoštevanja finančnega položaja družbe ni razumna.

(274)

Zadevni proizvajalec izvoznik ni predložil dodatnih dokazov, ki bi podprli drugačno bonitetno oceno. Zato je bil ta argument zavrnjen iz enakih razlogov kot tisti iz uvodnih izjav 254 in 255 zgoraj.

(275)

Za namene sedanje preiskave skupino Bodo Group sestavljata en proizvajalec izvoznik, tj. Bodo Vehicle Group Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Bodo), in ena družba (Tianjin Xinbao Vehicle Industry Co., Ltd, v nadaljnjem besedilu: družba Xinbao), ki je bila porok pri številnih posojilih. Druge družbe iz skupine niso bile zajete s to preiskavo, ker niso bile vključene v proizvodnjo in prodajo električnih koles. Vse družbe iz skupine imajo sedež na Kitajskem.

(276)

Čeprav sta bili obe družbi med obravnavanim obdobjem videti finančno vzdržni, je družba Xinbao leta 2017 imela izgubo.

(277)

Proizvajalec izvoznik je med obdobjem preiskave potrebna sredstva zagotovil s finančnim zakupom pri zasebni kitajski finančni instituciji ter s posojili in bančnimi meničnimi akcepti pri dveh bankah v državni lasti.

(278)

Porok pri posojilih, ki jih je družba Bodo prejela od kitajske banke v državni lasti, je bila družba z nižjo bonitetno oceno kot družba Bodo, uporabljeno zavarovanje pa je pripadalo drugi povezani družbi, kar je povzročilo dvom o robustnosti takega poroštva.

(279)

Kitajska finančna institucija v državni lasti je družbi Bodo dodelila bonitetno oceno AA, bonitetna ocena družbe Xinbao pa se je med OP poslabšala z A na BBB+. Komisija je ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen, navedenega v uvodnih izjavah 238 do 243 zgoraj, in posebne dobičkonosnosti, obravnavane v uvodnih izjavah 276 do 278, sklenila, da ta bonitetna ocena ni zanesljiva.

(280)

Komisija je ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen, navedenega v uvodnih izjavah 238 do 243 zgoraj, in posebne dobičkonosnosti, obravnavane v uvodnih izjavah 276 do 278, menila, da splošni finančni položaj skupine upravičuje uporabo splošne referenčne vrednosti, s katero se obveznicam dodeli najvišja ocena „špekulativnega razreda“, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 217 do 221. Zato so se za določitev ustrezne referenčne vrednosti uporabile podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v obdobju preiskave.

(281)

Po razkritju je skupina Bodo Group nasprotovala uporabi bonitetne ocene BB kot referenčne vrednosti za finančni položaj družbe. Trdila je, da uporaba podjetniških obveznic z bonitetno oceno BB za določitev ustrezne referenčne vrednosti brez ustreznega upoštevanja finančnega položaja družbe ni razumna.

(282)

Zadevni proizvajalec izvoznik ni predložil dodatnih dokazov, ki bi podprli drugačno bonitetno oceno. Zato je bil ta argument zavrnjen iz enakih razlogov kot tisti iz uvodnih izjav 254 in 255 zgoraj.

(283)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 234, je v skladu s členom 6(b) osnovne uredbe ugodnost za prejemnike razlika med zneskom obresti, ki ga družba plača za preferenčno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga dobila na prostem trgu.

(284)

Pri posojilih in finančnem zakupu v RMB je bila zunanja referenčna vrednost za primerljivo komercialno posojilo opredeljena z uporabo veljavnih obrestnih mer, ki jih je določila Ljudska banka Kitajske, prilagojenih z ustreznim pribitkom (da se upošteva ocena BB). Pribitek je bil določen z uporabo povprečnega relativnega razmika med obveznicami, ki so jih izdale družbe v ZDA z ocenama „A“ in „BB“, na podlagi podatkov družbe Bloomberg za industrijske segmente. Za vsako posamezno obdobje (3 mesece, 6 mesecev, 1 leto itd.) je bil uporabljen poseben razmik, ki je bil prištet referenčnim obrestnim meram. To se je izvedlo za vsako posojilo, zagotovljeno zadevnemu proizvajalcu izvozniku.

(285)

Po razkritju sta dve zainteresirani strani trdili, da je kitajska finančna institucija, ki zagotavlja finančni zakup vzorčeni družbi, v zasebni lasti in je ni mogoče šteti za vladni organ v smislu člena 2(b) osnovne uredbe. Trdili sta tudi, da finančni zakup ni posojilo, ker ne vključuje dejanja izposojanja in odplačevanja z obrestmi, saj sestoji samo iz dejanja zakupa. Poleg tega sta trdili, da razkritje usklajenega mesečnega obroka in izračuna ugodnosti ni bilo zadostno.

(286)

V zvezi s tem je treba napotiti na uvodne izjave 218 do 229, kjer je bilo zaključeno, da je država vsem finančnim institucijam (vključno z zasebnimi finančnimi institucijami), ki na Kitajskem poslujejo pod nadzorom komisije bančnih regulatorjev Kitajske, zaupala ali ukazala v smislu prve alinee člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, naj izvajajo vladne politike in industriji električnih koles zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah.

(287)

Kar zadeva opredelitev tovrstne finančne transakcije, je treba opozoriti, da je zadevna vzorčena družba del stroškov z zvezi s tako transakcijo sama knjižila kot obrestni odhodek ter da tudi kreditni bonitetni center Ljudske banke Kitajske (v nadaljnjem besedilu: center CRCP) tako finančno transakcijo priznava za posojilo.

(288)

Kar zadeva razkritje, je Komisija menila, da je podrobno pojasnila metodologijo, uporabljeno za izračun usklajenega mesečnega obroka, ter tudi zagotovila vse formule, uporabljene za izračun prejetih ugodnosti.

(289)

Pri posojilih v USD je bila zunanja referenčna vrednost za primerljivo komercialno posojilo opredeljena z uporabo veljavnih obrestnih mer USD LIBOR za posamezen mesec z dospelostjo 3 mesecev ali 6 mesecev, prilagojenih z ustreznim pribitkom (da se upošteva ocena BB). Pribitek je bil določen z uporabo povprečnega relativnega razmika med obveznicami, ki so jih izdale družbe v ZDA z ocenama „A“ in „BB“, na podlagi podatkov družbe Bloomberg za industrijske segmente. Za vsako posamezno obdobje (3 mesece, 6 mesecev, 1 leto itd.) je bil uporabljen poseben razmik, ki je bil prištet referenčnim obrestnim meram. To se je izvedlo za vsako posojilo, zagotovljeno zadevnemu proizvajalcu izvozniku.

(290)

Pri posojilih v EUR je bila zunanja referenčna vrednost za primerljivo komercialno posojilo opredeljena z uporabo povprečnega evrskega indeksa visokega donosa ICE BofAML v OP. Indeks zajema vrednostne papirje, ki imajo oceno pod naložbenim razredom (na podlagi povprečja družb Moody's, S&P in Fitch).

(291)

Za posojila v valuti JPY niso bili najdeni podatki glede obveznic, ki so jih na japonskem trgu za industrijske segmente izdale družbe z oceno „BB“. Ker ima Japonska podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot ZDA, je Komisija menila, da so najustreznejši približek za posojila v valuti JPY povprečne obrestne mere LIBOR v USD.

(292)

Po razkritju so zbornica CCCME in tri od petih vzorčenih družb nasprotovale metodologiji Komisije, s katero se je za izračun ugodnosti preferenčnih posojil uporabil relativni razmik med podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno AA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA. Vse so trdile, da bi morala Komisija namesto relativnega razmika uporabiti absolutni razmik med obveznicami z bonitetno oceno AA in obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA. Navedle so naslednje poglavitne razloge:

(293)

Navedene trditve so bile že predstavljene v zadevi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki (37) in tudi v zadevi v zvezi s pnevmatikami (38). Kot je razvidno iz uvodnih izjav 175 do 187 zadeve v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki, je Komisija te argumente zavrnila iz naslednjih razlogov:

(294)

Komisija je iz teh razlogov, ki enako veljajo za sedanjo preiskavo, vztrajala pri svojem stališču, da metoda relativnega razmika ustrezneje odraža premijo za tveganje, ki bi jo finančna institucija uporabila za kitajske proizvajalce izvoznike na neizkrivljenem trgu, zlasti ker sta se osnovni obrestni meri v LRK in v ZDA gibali drugače.

(295)

Poleg tega je skupina Giant Group trdila, da se za posojila v valuti JPY ne bi smele kot približek uporabiti povprečne obrestne mere LIBOR v USD in da bi bilo treba uporabiti obrestno mero, ki je dejansko obstajala za posojila v valuti JPY.

(296)

Komisija je že v uvodni izjavi 291 pojasnila, zakaj je menila, da so najustreznejši približek za posojila v valuti JPY povprečne obrestne mere LIBOR v USD. Prav tako niso bili predloženi dokazi za podobne transakcije na japonskem trgu. Ta trditev se zato zavrne.

(297)

Preiskava je pokazala, da so kitajske finančne institucije zagotavljale tudi kreditne linije v povezavi z zagotavljanjem posameznih posojil vsakemu od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Vključevale so okvirne sporazume, v skladu s katerimi bi banka vzorčenim proizvajalcem izvoznikom dovolila, da dvignejo določen najvišji znesek v obliki različnih dolžniških instrumentov (posojila, dokumentarne menice, financiranje trgovanja itd.). V normalnih tržnih razmerah bi bile take kreditne linije predmet tako imenovane pogodbene opravnine ali opravnine za prevzete obveznosti za kritje stroškov in tveganj banke za odprtje kreditne linije ter opravnin za podaljšanje, ki se na letni osnovi zaračunavajo za podaljšanje veljavnosti kreditnih linij. Kljub temu je Komisija ugotovila, da so nekateri vzorčeni proizvajalci izvozniki uživali ugodnosti kreditnih linij, ki so bile zagotovljene brezplačno.

(298)

V skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe se tako dodeljena ugodnost za prejemnike obravnava kot razlika med zneskom, ki ga zadevni proizvajalec izvoznik plača za zagotavljanje kreditnih linij od kitajskih finančnih institucij, in zneskom, ki bi bil plačan za primerljivo poslovno kreditno linijo, ki se lahko pridobi na trgu, kot referenčno vrednostjo.

(299)

Ustrezna referenčna vrednost pogodbene opravnine je bila opredeljena v višini 1,5 % glede na javno dostopne podatke (39) za odprtje podobnih kreditnih linij. Na podlagi istega vira je bila za opravnino za podaljšanje kreditnih linij, ki so obstajale pred OP in so bile med OP podaljšane, uporabljena referenčna vrednost 1,25 %. Znesek pogodbene opravnine/opravnine za podaljšanje se običajno plača letno. Posledično pogodbena opravnina/opravnina za podaljšanje ni bila porazdeljena po času trajanja kreditne linije.

(300)

Raven opravnin, uporabljena kot referenčna vrednost, je bila določena sorazmerno z zneskom vsake zadevne kreditne linije, da se je pridobil znesek subvencije (brez vseh dejansko plačanih opravnin).

(301)

Po razkritju je en proizvajalec izvoznik nasprotoval oceni Komisije, da mu sporazumi o kreditni liniji prinašajo ugodnosti. Navedel je naslednje poglavitne razloge:

(302)

Komisija se ne strinja z navedenimi trditvami iz teh razlogov:

(303)

Iz razlogov, pojasnjenih zgoraj, so bile zato vse navedene trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(304)

Bančni menični akcepti so finančni produkt, katerih namen je s širitvijo oblik posojil razviti aktivnejši domači denarni trg. Temelji na domnevni robustnosti kitajskega bančnega sektorja, pri čemer banke, ki sklepajo pogodbe o bančnih meničnih akceptih, brezpogojno jamčijo, da bodo na dani datum plačale neki znesek. Posledično so bančni menični akcepti oblika odloga plačila, pri čemer banka od kupcev prevzame obveznosti do dobaviteljev, dobaviteljem pa na dogovorjeni datum prenese dogovorjeni znesek. Kupec do istega datuma prenese enak znesek banki. Datum plačila banki lahko ustreza roku plačila, dogovorjenemu z dobaviteljem, ali datumu po takem datumu. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je datum odplačila banki v številnih primerih nastopil po datumu plačila dobavitelju. Ugotovljeno je bilo, da je zamuda pri plačilu v nekaterih primerih znašala 4 do 6 mesecev po datumu zapadlosti računa. Posledično ta finančni produkt poleg tega, da se uporablja kot bančna garancija, v nekaterih primerih kupcu omogoča tudi daljši rok plačila v obliki dejanskega kredita.

(305)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da se bančni menični akcepti v splošnem izdajajo v okviru pogodbe o bančnem meničnem akceptu, v kateri so navedeni identiteta banke, dobaviteljev in kupca, obveznosti banke in kupca ter vrednost na dobavitelja, rok in predložena garancija. Bančni menični akcepti so se običajno izdajali mesečno.

(306)

Kar zadeva banke, so v njihovi bilanci stanja obveznosti po bančnih meničnih akceptih izkazane kot obveznosti do imetnika bančnega meničnega akcepta in sredstva vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Čeprav so bili nekateri bančni menični akcepti zajeti s kreditno linijo, pa ni bilo videti, da kitajska zakonodaja to zahteva.

(307)

Dobavitelj blaga ima kot imetnik izdanega bančnega meničnega akcepta možnost, da banka izdajateljica bančni menični akcept diskontira pred datumom zapadlosti prvotnega računa, ali da počaka do datuma zapadlosti in se v celoti poplača, ali da bančni menični akcept uporabi kot sredstvo za plačilo svojih obveznosti do drugih oseb.

(308)

Bančni menični akcepti se do pogodbe med kupcem in prodajalcem v prodajnih pogodbah lahko navajajo kot standardna plačilna sredstva skupaj z drugimi sredstvi, na primer položnico ali nakaznico.

(309)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik je med preiskavo podal pripombe in navedel, da bančnih meničnih akceptov ni mogoče šteti za posojila, ker je pri teh potrebno dejanje izposoje, odplačila in plačila obresti, medtem ko bančni menični akcepti vključujejo obljubo odplačila. Poleg tega je trdil, da so bančni menični akcepti način plačila, ki ne zajema neposrednega prenosa sredstev. O isti zadevi je drug proizvajalec izvoznik ponovil, da ni bilo prenosa sredstev, in trdil, da v njegovih računovodskih evidencah bančni menični akcepti pod meničnimi obveznostmi niso bili izkazani kot obveznosti do banke, temveč kot obveznosti do dobaviteljev. Ta proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da je moral biti denar, nakazan dobavitelju, v njegovem konkretnem primeru položen pred datumom zapadlosti bančnega meničnega akcepta in da je banka dvignila denar z njegovega računa na datum zapadlosti bančnega meničnega akcepta za nadaljnje plačilo dobaviteljem, kot je bilo dogovorjeno z zadevnim dobaviteljem. Poleg tega je navedel, da ni prejel nobenih ugodnosti, če je bil bančni menični akcept diskontiran pred datumom zapadlosti bančnega meničnega akcepta, in da ne ve, ali je bil bančni menični akcept res diskontiran.

(310)

V zvezi s tem je najprej treba opozoriti, da center CRCP bančne menične akcepte izkazuje kot obveznosti do bank na isti ravni kakor posojila, akreditive ali financiranje trgovine. Prav tako je treba opozoriti, da se center CRCP napaja iz finančnih institucij, ki odobravajo različne vrste posojil, in da so te finančne institucije zato izkazale bančne menične akcepte kot obveznosti do njih. Poleg tega pogodbe o bančnih meničnih akceptih, zbrane med preiskavo, določajo, da banka ob nepopolnem kupčevem plačilu na datum dospelosti bančnih meničnih akceptov neplačani znesek obravnava kot zapadlo posojilo pri banki.

(311)

Povrhu je Komisija menila, da bančni menični akcepti, ki jih prejme kupec, zajemajo prenos sredstev, saj se uporabljajo kot način plačila na isti ravni kakor nakaznica, tj. ko je bančni menični akcept izročen dobavitelju, se šteje, da je družba plačala ustrezni račun. To dokazuje tudi dejstvo, da kupec ob prenosu bančnega meničnega akcepta dobavitelju po eni strani običajno zmanjša svoje obveznosti do njega, po drugi strani pa za ustrezen znesek poveča obveznosti do banke. Glede na to se je poleg tega štelo, da dejstvo, da se take obveznosti v računovodskih evidencah družbe izkazujejo kot menične obveznosti do dobaviteljev, in ne do bank, ni bistveno. Vsekakor revidirani računovodski izkazi takih obveznosti niso izkazovali kot obveznosti do dobaviteljev, temveč kot menične obveznosti brez navedbe identitete upnika.

(312)

Kar zadeva denarne tokove, je Komisija menila, da so bile pripombe zadevnega proizvajalca izvoznika kontradiktorne, saj je proizvajalec izvoznik po eni strani trdil, da je moral denar nakazati pred datumom zapadlosti bančnega meničnega akcepta, da bi zagotovil plačilo dobavitelju s svojega računa, po drugi strani pa ni vedel, ali so bili bančni menični akcepti diskontirani, in zato tudi ne, kdaj je bilo plačilo dejansko izvedeno. Poleg tega ta stran ni predložila dokazov o dejansko predvidenih prenosih sredstev banki. Na podlagi navedenega je bilo treba te trditve zavrniti.

(313)

Drug proizvajalec izvoznik je ponovil, da iz sistema bančnih meničnih akceptov ni prejel nobene ugodnosti, saj v njegovem primeru ni bilo plačila po datumu zapadlosti računov ali bančnih meničnih akceptov. O isti zadevi je več zainteresiranih strani trdilo, da se bančni menični akcepti ne bi smeli šteti za posojila, saj upravičencem ne dajejo daljših plačilnih rokov, in da način, na katerega domača zakonodaja opredeljuje kak instrument, ni odločilen za njihovo opredelitev po zakonodaji STO.

(314)

Čeprav je preiskava potrdila, da so bila v primeru tega proizvajalca izvoznika vsa plačila izvedena pred datumi zapadlosti računov ali bančnih meničnih akceptov, je treba v zvezi s tem opozoriti, da je sistem bančnih meničnih akceptov vsem proizvajalcem izvoznikom zagotovil storitev – po preferenčni obrestni meri, ki je zagotovila ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, kot je opisano v uvodnih izjavah 323 do 342 v nadaljevanju – pri kateri so se obveznosti do dobaviteljev štele za plačane in so se prenesle med obveznosti do bank, te pa so obljubile, da bodo plačila dobaviteljem izvedle do datumov zapadlosti bančnih meničnih akceptov. Kar zadeva plačilne roke, dokazi, ki so na voljo Komisiji, kažejo, da je uporaba bančnih meničnih akceptov več proizvajalcem izvoznikom pravzaprav uspešno podaljšala plačilne roke povezanih računov in da za taka dejanska posojila niso bile obračunane obresti. Čeprav namen bančnih meničnih akceptov domnevno ni podaljšanje plačilnih rokov, so razpoložljivi dokazi pokazali nasprotno. Vsekakor je Komisija menila, da je dejstvo, da se za bančne menične akcepte, ki podaljšujejo rok plačila za prodajalca, ne plačujejo obresti, še en dokaz, da je kitajski bančni sektor izkrivljen in da nekaterim ključnim panogam zagotavlja preferenčna posojila. Na podlagi tega je bilo treba te trditve zavrniti.

(315)

Druga zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba osnovo za izračun ugodnosti zmanjšati za znesek pologov, ki jih je nakazala kot garancijo za bančne menične akcepte.

(316)

V zvezi s tem je najprej treba opozoriti, da je običajna praksa, da banke pri dodeljevanju kreditnih linij ali posojil od svojih strank zahtevajo garancije. Napotuje se tudi na uvodno izjavo 323 v nadaljevanju, kjer je navedeno, da morajo imeti kreditojemalci v Kanadi kreditno linijo, da lahko prejmejo bančne menične akcepte. Na podlagi tega se pri obrestnih merah, ki se zaračunavajo na kanadskem trgu, upošteva obstoj takih garancij. Poleg tega je treba opozoriti, da banke takih garancij ne uporabljajo za plačilo neporavnanih dolgov dobaviteljem, temveč z njimi zagotovijo, da bo proizvajalec izvoznik prevzel finančno odgovornost do banke. Preiskava je pokazala tudi, da kitajske banke takih garancij ne zahtevajo sistematično in da imajo lahko različne oblike, vključno s pologi ali obrestovanimi vezanimi depoziti. Poleg tega je Komisija opozorila, da se opravnina za bančne menične akcepte izračuna na podlagi nominalne vrednosti bančnih meničnih akceptov, in ne na podlagi zneska, od katerega se odšteje garancija. Na podlagi tega je bilo treba to trditev zavrniti.

(317)

Druga zainteresirana stran je trdila, da se za opravnino bančnih meničnih akceptov ne bi smela izračunati nobena ugodnost kot garancija za finančno storitev, ki jo zagotavljajo kitajske banke, ker bankam ni treba financirati bančnih meničnih akceptov ob njihovi izdaji ali zapadlosti, saj ta plačila krije zadevni proizvajalec izvoznik, razen če postane plačilno nesposoben. Domnevno banke zato niso izpostavljene finančnemu tveganju, saj delujejo samo kot posrednik. Ista zainteresirana stran je trdila tudi, da pogodbeni pogoji določajo primerne finančne garancije za banke.

(318)

V zvezi s tem se napotuje na uvodno izjavo 310, ki potrjuje, da finančne institucije bančne menične akcepte izkazujejo kot posojila, in na uvodno izjavo 304, kjer je navedeno, da banke, ki sklepajo pogodbe o bančnih meničnih akceptih, brezpogojno jamčijo, da bodo na dani datum plačale neki znesek. Dalje, ker je mogoče bančne menične akcepte diskontirati, bi morale banke zagotoviti, da so med izdajo in zapadlostjo bančnega meničnega akcepta na voljo zadostna sredstva. V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da standardne pogodbe o kreditni liniji, ki veljajo v LRK, predvidevajo, da jih je mogoče uporabiti za različne vrste posojil, vključno z bančnimi meničnimi akcepti, kar potrjuje, da mora imeti banka na voljo zadostna sredstva. Po analizi pogojev pogodb, sklenjenih med finančnimi institucijami in proizvajalci izvozniki, je bilo ugotovljeno, da zaradi sodelovanja, brezpogojnih obveznosti in finančnega tveganja, ki ga prevzemajo finančne institucije, ko sklepajo pogodbe o bančnih meničnih akceptih, ti niso ustrezni. Zato je bilo treba zgoraj navedeno trditev zavrniti.

(319)

V zvezi s specifičnostjo se je štelo, da kitajska vlada, kakor je navedeno v uvodni izjavi 106 in predvideno v načrtu lahke industrije, predvideva, da bo treba izvajati „finančno politiko, ki podpira razvoj srednjih in malih podjetij, dodatno raziskati finančne kanale srednjih in malih podjetij, izpopolniti sistem za zavarovanje kreditov za srednja in mala podjetja“, in da so bančni menični akcepti druga oblika preferenčne podpore spodbujanim industrijam, kot je sektor električnih koles. Poleg tega se pri taki obliki podpore ni upošteval finančni položaj vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, saj so vse banke zaračunavale pavšalno opravnino, ki je po informacijah, ki so bile na voljo v dokumentaciji, nižja od dostopnih mednarodnih referenčnih vrednosti in celo nižja od premije, zaračunane družbam s slabo bonitetno oceno, kot so vzorčeni proizvajalci izvozniki (glej uvodno izjavo 324).

(320)

Po razkritju je več zainteresiranih strani ponovilo, kar so trdile pred razkritjem, in sicer da je sistem bančnih meničnih akceptov splošno dostopno orodje financiranja, ki ni omejeno na industrijo električnih koles. Več zainteresiranih strani je trdilo tudi, da mora Komisija svojo določitev specifičnosti utemeljiti na trdnih dokazih.

(321)

V zvezi s tem se napotuje na uvodne izjave 195 do 202 in podrobneje tudi na uvodno izjavo 319, kjer so navedeni trdni dokazi o vidikih specifičnosti take preferenčne politike, po kateri tak finančni instrument v tem smislu ni splošno dostopen in je torej specifičen za omejeno število industrij, kot je industrija električnih koles. Te trditve je bilo zato treba zavrniti.

(322)

Komisija je pri izračunu zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ocenila ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave.

(323)

Glede na dostopne informacije v EU ni sistema bančnih meničnih akceptov, kakršen je opisan v uvodnih izjavah od 304 do 308. Vendar je po javno dostopnih informacijah taka oblika odloga plačila dostopna v Kanadi, kjer poslovni kreditojemalci bančne menične akcepte uporabljajo za izpolnjevanje zahtev glede kratkoročnega financiranja. V Kanadi bančne menične akcepte običajno uporabljajo družbe, ki nimajo najvišjih bonitetnih ocen. Za pridobitev takih bančnih meničnih akceptov morajo kreditojemalci imeti kreditno linijo, iz katere bodo črpali.

(324)

Za zagotovitev take garancije banke običajno zaračunajo opravnino za bančni menični akcept v višini ponujene obrestne mere za kanadski dolar (v nadaljnjem besedilu: CDOR) in opravnino za žigosanje v razponu od nekaj bazičnih točk (bp) do več kot 100 bp glede na kreditno sposobnost kreditojemalcev (40).

(325)

V normalnih tržnih razmerah bi se torej za bančne menične akcepte običajno zaračunavala tako imenovana opravnina za bančni menični akcept, bančni menični akcept pa je del kreditne linije, ker gre pri njem za neposredno in brezpogojno obveznost banke akceptantke. V primeru kitajskih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je bil določen pavšalni znesek opravnine za bančni menični akcept v višini 0,05 % zneska bančnega meničnega akcepta ne glede na kreditno sposobnost posameznega vzorčenega proizvajalca izvoznika, kreditne linije, če so obstajale, pa so bile zagotovljene brezplačno.

(326)

Po razkritju je en proizvajalec izvoznik trdil, da je Komisija dvojno štela nekatere popravke vknjižb ter v izračun zneska subvencije vključila vknjižbe, ki za izdajo bančnih meničnih akceptov niso pomembne. Vendar so izračuni temeljili na informacijah, ki jih je zagotovila družba in preverila Komisija, domnevnih napak pa ni bilo več mogoče preveriti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(327)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da se bančni menični akcepti ne bi smeli šteti za posojilo, saj upravičencem ne dajejo daljših plačilnih rokov, in da način, na katerega domača zakonodaja članice opredeljuje kak instrument, ni odločilen za njegovo opredelitev po zakonodaji STO.

(328)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da so bančni menični akcepti, dostopni v LRK in Kanadi, različni instrumenti. V LRK se uporabljajo kot način plačevanja, v Kanadi pa jih poslovni kreditojemalci uporabljajo za izpolnjevanje zahtev glede kratkoročnega financiranja.

(329)

Komisija se s to trditvijo ne strinja in meni, da so bančni menični akcepti v obeh državah rešitev za zahteve glede kratkoročnega financiranja. Pravzaprav družbe z uporabo bančnih meničnih akceptov poskrbijo za preoblikovanje obveznosti do dobaviteljev v obveznosti do bank. Poleg tega je preiskava pokazala, da so pri več proizvajalcih izvoznikih bančni menični akcepti podaljšali plačilne roke računov, na katere so se nanašali, ter tako izboljšali kratkoročno stanje gotovine vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Poleg tega so, kakor je opisano na 1. strani dokumenta osebja Banke Kanade za razpravo (Staff Discussion Paper of the Bank of Canada (41), v nadaljnjem besedilu: dokument Banke Kanade), med kitajskim in kanadskim bančnim meničnim akceptom še druge podobnosti; oba predvidevata, da bi moralo obstajati „neposredno in brezpogojno naročilo poslovnega kreditojemalca (stranke) za črpanje njegove vzpostavljene kreditne linije (ki se imenuje instrument bančnega meničnega akcepta) pri kanadski banki. Ko pride do črpanja, banka akceptantka (ali banka, ki izdaja posojila) jamči za glavnico in obresti z žigosanjem dokumenta ter tako postane v celoti odgovorna za plačilo ob zapadlosti, če plačila ne izvede zadevni poslovni kreditojemalec.“ Glede na podobnosti na obeh trgih je bilo treba to trditev zavrniti.

(330)

Druga zainteresirana stran je poleg tega trdila, da morajo kanadske banke v nasprotju s kitajskim sistemom zagotoviti sredstva na dan izdaje bančnega meničnega akcepta. Na podlagi tega je trdila, da provizija za jamstvo pokriva več obveznosti, stroškov in tveganj bank kot kitajski sistem.

(331)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da dejstvo, da se sredstva zagotovijo, ni bistveno, saj tudi kitajski sistem določa, da mora banka zagotoviti sredstva, če želi imetnik bančnega meničnega akcepta bančni menični akcept diskontirati in imeti na razpolago sredstva. Prenos obveznosti in morebitni prenos sredstev na imetnika bančnega meničnega koncepta tudi pojasnjujeta, zakaj banke bančni menični akcept izkazujejo kot posojila. Kar zadeva obveznosti in tveganja, je Komisija menila, da so enakovredni, saj morajo banke imeti sredstva na voljo od dneva izdaje in brezpogojno jamčijo, da bodo pri neplačilu upnika plačale bančni menični akcept ob zapadlosti bančnega meničnega akcepta.

(332)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da v skladu z dokumentom Banke Kanade zakon ne zahteva kreditnih linij za bančne menične akcepte na kanadskem trgu. V zvezi s tem se najprej opozarja, da dokument Banke Kanade tega ne navaja. Nasprotno, večkrat (42) omenja obstoj vzpostavljene kreditne linije. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(333)

V skladu s členom 6(c) osnovne uredbe se tako dodeljena ugodnost za prejemnike obravnava kot razlika med zneskom, ki ga družba plača za zagotavljanje bančnih meničnih akceptov linij od kitajskih finančnih institucij, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljiv bančni menični akcept, ki se lahko pridobi na kanadskem trgu, kot referenčno vrednostjo.

(334)

Komisija je za določitev ugodnosti primerjala opravnino za bančni menični akcept, ki jo je plačal zadevni vzorčeni proizvajalec izvoznik, s ponujeno obrestno mero za kanadski dolar CDOR, ki je priznan kanadski referenčni indeks za bančne menične akcepte z rokom dospelosti eno leto ali manj, prilagojeno z ustreznim pribitkom za upoštevanje kreditne sposobnosti kupcev (opravnina za žigosanje). Ker ni bilo informacij na ravni opravnine za žigosanje, je bil uporabljen enak pribitek pri posojilih v RMB (glej uvodno izjavo 284). Poleg tega je bila z uporabo najvišjega zneska obveznosti po bančnem meničnem akceptu vsake banke v danem trenutku v OP kot podlage za izračun analogno stanju v Kanadi in v skladu s členom 6(d)(ii) ugodnost za kreditno linijo, ki bi morala biti vzpostavljena, tudi izračunana na podlagi referenčne vrednosti, navedene zgoraj v uvodni izjavi 299.

(335)

V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe je bila ugodnost pri tistih bančnih meničnih akceptih, pri katerih se je podaljšal rok plačila obveznosti do dobaviteljev, tudi izračunana v obliki dejanskega brezobrestnega kratkoročnega posojila zadevnim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Da ugotovi to ugodnost, je Komisija uporabila enako metodologijo, kakršna je opisana v uvodni izjavi 284 za posojila v RMB.

(336)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da je Komisija pomotoma dvojno štela ugodnosti, ko je „bančni menični akcept – pogodbena opravnina za kreditno linijo“ in „bančni menični akcept – preferenčne obrestne mere“, ki bi jih bilo treba plačati za dejansko posojilo, prištela k ugodnosti, izračunani za opravnino za bančni menični akcept.

(337)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da obravnavani dokazi glede tega proizvajalca izvoznika kažejo, da so bančni menični akcepti podaljšali plačilne roke računov, na katere so se nanašali. Posledično so se šteli za dejansko posojilo. Na podlagi tega in kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 335, je bila ugodnost prav tako izračunana v obliki dejanskega brezobrestnega kratkoročnega posojila. Poleg tega je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 334, bila analogno stanju na kanadskem trgu in ne glede na obstoj dejanskega posojila izračunana ugodnost za kreditno linijo, ki bi morala biti vzpostavljena. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo treba to trditev zavrniti.

(338)

Druga zainteresirana stran je trdila, da je izračun ugodnosti kreditne linije skupaj s provizijo za jamstvo pomenil dvojno štetje, saj bi bilo treba šteti, da provizija za jamstvo zadostno krije finančne stroške in tveganja, povezane z izdajo bančnega meničnega akcepta. Trdila je tudi, da je pri pisnem sporazumu o kreditni liniji neutemeljeno šteti, da bi banka za vzpostavitev take kreditne linije zaračunala provizijo. Prav tako je trdila, da bi morala referenčna vrednost za provizijo za jamstvo in opravnino za kreditno linijo izvirati iz istega vira.

(339)

V zvezi s tem se napotuje na uvodno izjavo 323, kjer je navedeno, da morajo imeti kreditojemalci kreditno linijo, iz katere bodo črpali. Poleg tega je, kakor je navedeno v uvodni izjavi 318, treba opozoriti, da pogodbe o kreditni liniji več vzorčenih proizvajalcev izvoznikov predvidevajo, da je mogoče kreditno linijo uporabiti za različne vrste posojil, vključno z bančnimi meničnimi akcepti. Dokument Banke Kanade prav tako predvideva, da se „pogodbene opravnine in zastopniške provizije uporabljajo tudi za primarne kreditne linije in kreditne linije za bančni menični akcept“. Analogno stanju na kanadskem trgu se je zdelo razumno, da se pogodbena opravnina za kreditno linijo vključi v izračun ugodnosti. Kar zadeva vir referenčnih vrednosti, se napotuje na oddelek 3.3.1 in navaja dejstvo, da se je morala Komisija pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja prek preferenčnih posojil delno zanašati na razpoložljiva dejstva. Vsekakor se šteje, da so uporabljene informacije razumne in da odražajo standardne tržne razmere.

(340)

Ena zainteresirana stran je trdila, da Komisija ni dokazala „manj ugodnih pogojev“ drugih kitajskih poslovnih bank, da ni obrazložila, zakaj bi bila zunanja referenčna vrednost primerna, in da ni izvedla potrebnih prilagoditev, da bi zagotovila primerljivost.

(341)

V zvezi s tem je treba opozoriti, kot je pojasnjeno v oddelku 3.3.1, da je kitajska vlada sodelovala samo delno, kar zadeva preferenčna posojila, in da se je morala Komisija pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja prek preferenčnih posojil delno zanašati na razpoložljiva dejstva. Zaradi takega delnega sodelovanja so Komisiji manjkale ustrezne bistvene informacije in je morala svoje ugotovitve utemeljiti na razpoložljivih dejstvih. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je kitajski finančni trg izkrivljen, saj država finančnim institucijam v državni lasti in zasebnim finančnim institucijam zaupa ali ukazuje, naj izvajajo vladne politike in industriji električnih koles zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah, kot je bilo zaključeno v uvodnih izjavah 217 in 222. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(342)

Ena zainteresirana stran je trdila tudi, da CDOR glede na njen finančni položaj ni ustrezna referenčna vrednost. V zvezi s tem se napotuje na bonitetne ocene za vzorčene proizvajalce izvoznike v oddelku 3.5.4.1. Na podlagi teh ocen se je štelo, da bi morali imeti vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki bonitetno oceno BB. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo treba to trditev zavrniti.

(343)

Ena zainteresirana stran je predložila dodatne nepreverjene dokumente in trdila, da je bila ugodnost napačno izračunana, saj bi bilo treba nekatere sporazume šteti za podaljšanje sporazumov, in ne za ločene sporazume. Trdila je tudi, da če bi bili administrativni stroški zaračunani, bi bili plačani pred OP. Poleg tega je trdila, da Komisija ni upoštevala zadnje različice datoteke (s popravljenim stolpcem).

(344)

Kar zadeva prvo trditev, obravnavni preverjeni dokazi ne potrjujejo, da je šlo pri takem sporazumu za podaljšanje. Poleg tega dokumenta, ki je bil v podporo tej trditvi predložen po razkritju, ni bilo mogoče preveriti in ga ni bilo mogoče upoštevati. Kar zadeva drugo trditev, so se sporazumi o kreditni liniji, ki so bili sklenjeni pred OP, delno nanašali na OP in s tem na ugodnost za skupino Giant Group zaradi izdaje v OP. Komisija zato te trditve ni mogla sprejeti. Kar zadeva tretjo trditev, je treba opozoriti, da ta konkretni stolpec ni bil pomemben za izračun ugodnosti in da popravek zato ni vplival na izračun.

(345)

Preiskava je pokazala, da so imeli v obdobju preiskave vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki ugodnosti od preferenčnih posojil. Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti bi bilo treba ta posojila, kreditne linije in bančne menične akcepte šteti za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(346)

Znesek subvencije, določen v zvezi s preferenčnimi posojili v obdobju preiskave za vzorčene skupine družb, je:

Preglednica 1

Preferenčna posojila

(347)

Pritožnik je trdil, da je družba Sinosure proizvajalcem zadevnega izdelka zagotavljala zavarovanje izvoznih kreditov po preferenčnih pogojih.

(348)

Obvestilo o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov (Shang Ji Fa [2004], št. 368), ki sta ga skupaj izdala ministrstvo za trgovino in družba Sinosure.

(349)

Obvestilo o izdaji izvoznega kataloga visokotehnoloških kitajskih izdelkov za leto 2006, Guo Ke Fa Ji Zi [2006] št. 16.

(350)

Tri od petih vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov so imele v OP neizpolnjene pogodbe o zavarovanju izvoza, ki so jih sklenile z družbo Sinosure.

(351)

Kakor je opisano v uvodni izjavi 157, je družba Sinosure delno izpolnila posebni vprašalnik v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov, zagotovljenih vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Vendar kot je navedeno v uvodnih izjavah od 156 do 162, ni predložila podporne dokumentacije, ki se je zahtevala v zvezi z njenim korporativnim upravljanjem, kot je letno poročilo ali statut.

(352)

Med preveritvenim obiskom pri kitajski vladi je bila prisotna tudi družba Sinosure, ki je potrdila, da je v celoti v državni lasti.

(353)

Prav tako ni predložila posebnih informacij o zavarovanju izvoznih kreditov, zagotovljenih industriji električnih koles, višini premij ali podrobnih podatkov o dobičkonosnosti svoje dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov. Zato je morala Komisija zagotovljene informacije dopolniti z razpoložljivimi dejstvi.

(354)

Družba Sinosure je glede na izpolnjeni vprašalnik zavarovalnica v državni lasti, ki jo je ustanovila in jo podpira država, da bi podpirala razvoj in sodelovanje LRK na področju zunanjega gospodarstva in trgovine. Družba je v stoodstotni lasti države. Ima upravni odbor in nadzorni odbor. Vlada lahko imenuje in razreši višje vodstvo družbe. Komisija je na podlagi izpolnjenega vprašalnika in informacij, zagotovljenih med preveritvenim obiskom, ugotovila, da glede družbe Sinosure obstajajo formalni indici vladnega nadzora.

(355)

Komisija je na podlagi tega sklenila, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem družbe Sinosure opirala na normativni okvir.

(356)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih zavarovalnih pogodb. Med preveritvenim obiskom je družba Sinosure trdila, da so bile v praksi njene premije tržno usmerjene in so temeljile na načelih ocene tveganja. Vendar niso bili predloženi konkretni primeri v zvezi z industrijo električnih koles in vzorčenimi proizvajalci izvozniki.

(357)

Zaradi le delnih informacij, ki jih je predložila družba Sinosure, Komisija ni mogla ugotoviti nobenega posebnega ravnanja družbe Sinosure glede zavarovanja, zagotovljenega vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, ki bi Komisiji omogočilo, da ugotovi, ali je družba Sinosure delovala na podlagi tržnih načel.

(358)

V zvezi s tem Komisija tudi ni mogla oceniti, ali so bile premije, ki jih je družba Sinosure zaračunavala, zadostne za kritje stroškov zahtevkov in splošnih stroškov poslovanja družbe Sinosure.

(359)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da je imelo nekaj proizvajalcev izvoznikov ugodnosti od delnega ali celotnega vračila premij za zavarovanje izvoznih kreditov, plačanih družbi Sinosure.

(360)

Zato je Komisija sklenila, da družba Sinosure izvaja pravni okvir z izvajanjem vladnih funkcij v zvezi s sektorjem električnih koles in tako deluje kot javni organ v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Prav tako družba Sinosure zaradi delnega sodelovanja ni mogla dokazati, da je delovala v normalnih tržnih razmerah in da vzorčenim proizvajalcem izvoznikom ni zagotavljala ugodnosti, in sicer da je bilo zavarovanje zagotovljeno po obrestnih merah, ki niso nižje od najnižje opravnine, ki je bila potrebna, da bi družba Sinosure lahko krila stroške poslovanja. Ker ni imela drugih podatkov, je Komisija sklenila, da bi bila zunanja referenčna vrednost, pojasnjena v uvodni izjavi 362 v nadaljevanju, tudi najboljša ocena za zadostno premijo v tržnih razmerah.

(361)

Komisija je tudi ugotovila, da so subvencije, zagotovljene v okviru programa zavarovanja izvoza, specifične, saj jih ne bi bilo mogoče pridobiti brez izvoza, zato so pogojene z opravljanjem izvoza v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(362)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. V skladu s členom 6(c) osnovne uredbe se ugodnost za prejemnike obravnava kot razlika med zneskom premije, ki ga družba plača za kratkoročno zavarovanje, ki ga zagotovi družba Sinosure, in zneskom premije, ki bi ga družba plačala za primerljivo zavarovanje izvoznih kreditov, ki se lahko pridobi na trgu.

(363)

Ker družba Sinosure predstavlja približno 90 % domačega trga za zavarovanje izvoza v LRK, Komisija ni našla zavarovalne premije za domači trg. Zato je v skladu s prejšnjo prakso uporabila najprimernejšo zunanjo referenčno vrednost, za katero so bile na voljo informacije, tj. premijske stopnje, ki jih je Izvozno-uvozna banka Združenih držav Amerike uporabljala za nefinančne institucije za izvoz v države OECD (43).

(364)

Vračila premij za zavarovanje izvoza, prejeta v OP, so se štela kot nepovratna sredstva. Ker ni bilo dokazov o dodatnih stroških proizvajalcev izvoznikov, za katere bi bila potrebna prilagoditev, je bila ugodnost izračunana kot celotni znesek vračila, prejetega v OP.

(365)

Družba Yadea je zahtevala pojasnilo o izračunu ugodnosti in trdila, da bi bilo treba ugodnost izračunati na podlagi kapitala, za katerega je bilo pri izgubi dejansko prejeto nadomestilo, če je ta nižji od zavarovanega kapitala. Zahtevala je tudi pojasnila o tem, ali je Komisija pri svojem izračunu uporabila „imunitetni količnik“.

(366)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila ugodnost izračunana po metodologiji, opisani v uvodni izjavi 362. Kar zadeva ugodnost, je Komisija menila, da jo je treba izračunati na podlagi zavarovanega kapitala, ki je tudi podlaga za izračun premije, ki jo je plačala družba Yadea, kot je poročala v izpolnjenem vprašalniku. Poleg tega je treba opozoriti, da ni bil uporabljen nikakršen imunitetni količnik. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo treba to trditev zavrniti.

(367)

Znesek subvencije, za vzorčene proizvajalce izvoznike določene v zvezi s to shemo v OP, je:

Preglednica 2

Preferenčno financiranje in zavarovanje: zavarovanje izvoznih kreditov

(368)

Pritožnik je očital, da je industrija električnih koles prejela vhodne materiale (tj. baterije, motorje in druge dele koles, ki so že ali pa še niso sestavljeni) za plačilo, ki je nižje od primernega.

(369)

Komisija je v okviru preiskave preverila informacije o domačih nakupih delov električnih koles (baterij in motorjev), ki so jih opravili vzorčeni proizvajalci izvozniki. Hkrati je proučila cenovno politiko edinega sodelujočega domačega dobavitelja teh delov, tj. družbe Bafang, ki je razkrila, da so mu bili ti deli zagotovljeni po nižjih cenah na domačem trgu, kot pa veljajo za izvoz.

(370)

Kakor je podrobneje opisano v uvodnih izjavah od 163 do 173 zgoraj, kitajska vlada ni sodelovala glede dobaviteljev surovin na kitajskem domačem trgu in ni hotela podati pojasnil ali bistvenih informacij o domačem trgu baterij ali motorjev. Zato se je Komisija pri sklepih morala opreti na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(371)

Preiskava je pokazala, da so nekateri dobavitelji delov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov podjetja v državni lasti ali člani združenja CBA. Družbe, ki so članice združenja CBA, imajo nekatere obveznosti glede izvajanja politike kitajske vlade v industriji električnih koles. Komisija je zato analizirala znane politike kitajske vlade, ki se nanašajo na motorje in baterije, zlasti pa, ali bi bilo na podlagi tega in na podlagi morebitnih drugih razpoložljivih informacij mogoče take politike kitajske vlade razumeti tako, da je dobaviteljem motorjev ali baterij zaupano, naj domačim proizvajalcem električnih koles prodajajo po ugodnejših pogojih. Komisija je nazadnje analizirala, ali so kitajski dobavitelji motorjev in baterij od kitajske vlade posledično prejeli ugodnosti.

(372)

Kakor je poudarjeno v uvodni izjavi 164, kitajska vlada kljub prošnji znanim dobaviteljem na Kitajskem ni poslala posebnih vprašalnikov, namenjenih dobaviteljem delov električnih koles. Po njenih navedbah ni bila pristojna za zahtevanje informacij od dobaviteljev delov električnih koles, saj ti delujejo neodvisno od kitajske vlade.

(373)

Prav tako kitajska vlada ni predložila seznama kitajskih dobaviteljev delov električnih koles v preiskavi in njihove lastniške strukture, češ da so to zaupne informacije. Poleg tega ni predložila podrobnih informacij o značilnostih kitajskega domačega trga vhodnih materialov električnih koles. Na primer delež podjetij v državni lasti v domači proizvodnji in porabi, velikost domačega trga, politike oblikovanja cen države in/ali podjetij v državni lasti, dejanske cene vhodnih materialov na domačem trgu, izvozne ali uvozne omejitve ali ustrezni statistični podatki.

(374)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 50, je le en dobavitelj delov koles (družba Bafang), ki je vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotavljal surovine, predložil informacije glede svojih dejavnosti in tako na lastno pobudo sodeloval v tej preiskavi.

(375)

Ker Komisija od kitajske vlade ni prejela informacij zlasti o strukturi domačega trga, mehanizmih določanja cen in cenah ter lastniških deležih družb, je menila, da ni prejela bistvenih informacij, pomembnih za preiskavo.

(376)

Sodelujoči dobavitelj je eden glavnih kitajskih proizvajalcev motorjev, namenjenih industriji električnih koles. Isti dobavitelj je industriji električnih koles tudi prodajal motorje in baterije. Preiskava je pokazala, da je družba izvažala enakovredne modele motorjev in baterij po različnih cenah glede na trg in da je na domačem trgu motorje nenehno prodajala po precej nižjih cenah kot za izvoz.

(377)

Kot je navedeno v oddelku 3.2 zgoraj, je Komisija kitajsko vlado obvestila, da bo glede informacij o dobaviteljih motorjev, baterij in krmilnih enot ter drugih delov električnih koles morda morala v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe ugotovitve sprejeti na podlagi razpoložljivih dejstev, ker od dobaviteljev vhodnih materialov ni prejela izpolnjenih vprašalnikov in ker od kitajske vlade v zvezi s tem ni prejela nobenih informacij.

(378)

Komisija je kitajski vladi dala priložnost, da poda pripombe. Kitajska vlada kljub temu ni predložila ne pripomb ne kakršnih koli dodatnih informacij ali dokazov v zvezi s tem.

(379)

Kakor je podrobneje pojasnjeno v uvodni izjav 404, je najprej treba poudariti, da na kitajskem domačem trgu motorjev močno prevladujejo kitajski domači dobavitelji, ki imajo več kot 90-odstotni tržni delež.

(380)

Ker Komisija od kitajske vlade ni prejela informacij glede števila in lastništva domačih dobaviteljev motorjev za električna kolesa, je najprej analizirala položaj dobaviteljev, o katerih je poročalo pet vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov.

(381)

Na podlagi tega je opredelila 10 kitajskih dobaviteljev.

(382)

Med 10 dobavitelji motorjev vzorčenih proizvajalcev izvoznikov so bili trije člani Kitajskega združenja za kolesa (združenja CBA), vključno z družbo Bafang, eden pa je bil podjetje v državni lasti. Podjetje v državni lasti in člani združenja CBA so predstavljali 41 % celotne količine, dobavljene vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, in do 66 % celotne vrednosti med OP. Komisija je lahko ugotovila zasebno lastništvo le pri treh od navedenih dobaviteljev (ki so predstavljali 46 % nakupne količine in 29 % nakupne vrednosti), o treh preostalih dobaviteljih (ki so predstavljali 13 % količine in 5 % vrednosti) pa niso bile pridobljene nobene informacije. Kakor je opisano v uvodnih izjavah 133 in 134 ter 136 do 139, je združenje CBA v obravnavanem obdobju upravljal državni svet. Člen 3 njegovega statuta prav tako določa, da bo med drugim upoštevalo nacionalne politike. Poleg tega statut združenja CBA članom nalaga nekatere obveznosti, kakor je navedeno v členu 11, ki določa, da morajo člani ravnati v skladu z „nacionalnimi zakoni in predpisi industrije koles“ ter „upoštevati pravila in predpise združenja ter izvajati sklepe združenja“.

(383)

Komisija je na podlagi tega menila, da člane združenja CBA zavezujejo stroge obveznosti do združenja, ki ga poslovno usmerja in nadzoruje komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti. Posledično se člani združenja CBA, vključno z dobavitelji delov, štejejo za podrejene ključne gospodarske subjekte v industriji koles, ki jim je kitajska vlada zaupala izvajanje nacionalne politike, da se dosežejo širši cilji glede proizvodnje električnih koles. Komisija je zato te politike dodatno preiskala.

(384)

Več strani je trdilo, da je združenje CBA neprofitno združenje, katerega člani so podjetja, raziskovalne enote in lokalna združenja industrije koles, ki so se združenju pridružili prostovoljno. Trdile so tudi, da so člani združenja CBA večinoma družbe v zasebni lasti.

(385)

V zvezi s tem je Komisija napotila na uvodni izjavi 166 in 170 zgoraj, kjer je navedeno, da se je morala zanašati na razpoložljiva dejstva, ker kitajska vlada ni hotela predložiti informacij o lastništvu domačih dobaviteljev vhodnih materialov. Informacije, ki jih je imela Komisija na voljo, kažejo, da je med člani združenja CBA tudi več družb v državni lasti.

(386)

Kitajska vlada je trdila, da Komisija ni dokazala, da je združenje CBA javni organ.

(387)

V zvezi s tem je Komisija napotila na uvodno izjavo 138 in potrdila svoj sklep, da združenje CBA deluje po političnih smernicah „državnega sveta, ministrstva za civilne zadeve in pristojne poslovne enote družbe“ ter pod njihovim nadzorom. Tako je bilo tudi leta 2016, ko je bil odobren 13. načrt za kolesa.

(388)

Kitajska vlada je trdila tudi, da je samo tretjina domačih dobaviteljev, ki zagotavljajo motorje vzorčenim proizvajalcem izvoznikom električnih koles, družb v državni lasti ali članov združenja CBA. Poleg tega je poudarila, da v skladu z obstoječo sodno prakso lastništvo države ni zadosten dokaz zaupanja in ukazovanja.

(389)

Komisija je najprej opozorila, da kitajska vlada ni nasprotovala njenim ugotovitvam, da pomemben del domačih dobaviteljev motorjev vzorčenim proizvajalcem izvoznikom sestavljajo družbe v državni lasti in/ali člani združenja CBA. Čeprav lastništvo države in/ali članstvo v združenju CBA nista zadosten pogoj za dokazovanje zaupanja in ukazovanja, je to zaradi nesodelovanja pomemben element v zvezi s tem. Poleg tega, da je Komisija v uvodni izjavi 138 zgoraj ponazorila, da so navedeni subjekti sledili vladnim politikam in ciljem, je tudi ugotovila, kot je razvidno iz uvodnih izjav 390 do 412 v nadaljevanju, da je kitajska vlada zaupala in ukazovala domačim dobaviteljem motorjev industriji električnih koles. Na podlagi tega so bile te pripombe zavrnjene.

(390)

Komisija je našla več pravnih virov, ki kažejo na javno podporo industriji motorjev zaradi njenega položaja v dobavni verigi industrije električnih koles.

(391)

Ti dokumenti zajemajo 12. petletni načrt za industrijo koles in električnih koles, 13. načrt za kolesa, načrt razvoja lahke industrije (2016–2020), obvestilo glavne pisarne občinske vlade Suzhoua o širitvi upravnih ukrepov na posebni sklad za posodobitev občinske industrije in gospodarstva (SU FU BAN 2014-137) ter njeno obvestilo o uporabi programa posebnega občinskega fiskalnega sklada Suzhoua za leto 2016 in občinski načrt razvoja lahke industrije in tekstilnih izdelkov v Tianjinu za 13. petletno obdobje (2016–2020). Ti dokumenti so bili analizirani v oddelku 3.1 zgoraj.

(392)

Ti dokumenti poudarjajo potrebo po izboljšanju kakovosti in lastnosti ključnih surovin za proizvajalce električnih koles, katerih del so tudi motorji, in po dopolnitvi dobavne verige industrije koles tako, da se lahko na Kitajskem vzpostavi navpično integrirana in samostojna veriga proizvodnje električnih koles.

(393)

Ti dokumenti tudi opisujejo različne podporne sheme za proizvajalce električnih koles in njihove dobavitelje, kot so subvencije v obliki preferenčnih posojil in vračil davkov/davčnih oprostitev, kakor je opisano v uvodnih izjavah 105 in 106.

(394)

Na začetku je treba opozoriti, da zaradi delnega nesodelovanja kitajske vlade od dobaviteljev vhodnih materialov, razen družbe Bafang, niso bili prejeti izpolnjeni vprašalniki in da zato Komisija ni imela bistvenih informacij glede domačega trga dobaviteljev motorjev. Posledično se je morala opreti na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe, da je lahko prišla do ugotovitev o zaupanju. V zvezi s tem so bile informacije, ki so bile na voljo Komisiji, sestavljene iz informacij, pridobljenih od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov glede njihovih domačih dobaviteljev motorjev, javno dostopnih informacij, ki se nanašajo na združenje CBA in njegove člane, informacij, pridobljenih od edinega sodelujočega dobavitelja surovin, in iz posebnega poročila o industriji motorjev na Kitajskem, ki ga je predložil pritožnik.

(395)

Kar zadeva dobavitelje vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, je Komisija v uvodni izjavi 382 ugotovila, da so člani združenja CBA, ki so vzorčenim proizvajalcem izvoznikom dobavljali motorje, predstavljali 41 % celotne domače količine, dobavljene vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, in do 66 % celotne domače nakupne vrednosti med OP. Poleg tega je Komisija v uvodnih izjavah 382 in 383 sklenila, da so člani združenja CBA, vključno z dobavitelji delov, podrejeni ključni gospodarski subjekti, ki jim je zaupano izvajanje nacionalne politike, da se dosežejo širši cilji glede proizvodnje električnih koles. Na podlagi navedenega in ob neobstoju drugih informacij se je to štelo za reprezentativno za stanje na domačem kitajskem trgu motorjev.

(396)

Natančneje, kar zadeva edinega sodelujočega dobavitelja motorjev, je preiskava razkrila, da je izvažal podobne modele po različnih cenah glede na trg in da je na domačem trgu motorje nenehno prodajal po precej ugodnejših cenah kot na izvoznem trgu. Domače cene so bile v povprečju za več kot 33 % nižje od izvoznih cen. Ta razlika je pri nekaterih modelih dosegla 67 %.

(397)

Med preiskavo je bilo tudi ugotovljeno, da so bili z enakimi modeli povezani enaki stroški ne glede na njihov namembni kraj. Posledično cenovnih razlik med izvoženimi modeli in modeli, prodanimi na domačem trgu, ni bilo mogoče pojasniti z razlikami v stroških. Družba Bafang je zatrjevala, da so te cenovne razlike nastale zaradi višjih prodajnih stroškov na izvoznem trgu. Vendar je preiskava pokazala, da je bilo le majhen del razlike v ceni mogoče pripisati višjim stroškom prodaje. Družba Bafang ni zatrjevala, da bi se take razlike lahko pojasnile z različnimi tržnimi razmerami, dejstva, ugotovljena v tej preiskavi, pa take hipoteze niti niso potrdila. Nasprotno, družba Bafang je kot članica združenja CBA podrejena temu združenju, namen njegovega 13. načrta za kolesa pa je izboljšati izvozno uspešnost proizvajalcev izvoznikov električnih koles, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 112 in 113 zgoraj. Da bi družba prispevala k izvozni uspešnosti te industrije, ji je posledično zaupano ali ukazano, naj surovine na domačem trgu prodaja po ugodnejših cenah, da lahko proizvajalci izvozniki električnih koles svoje izdelke ponudijo po znatno nižjih cenah kot njihovi konkurenti na izvoznih trgih, ki morajo motorje nabavljati po nesubvencioniranih cenah.

(398)

Več strani je trdilo, da se odločitev družbe Bafang, da bo na izvoznih trgih zaračunavala višje cene kot na domačem trgu, ne bi smela šteti za nerazumno. Prvič, to bi bilo mogoče povezati s poprodajnimi stroški. Drugič, to bi bilo lahko odvisno od različnih konkurenčnih ravni na obeh trgih. Tretjič, to bi bilo lahko odvisno od večjega povpraševanja in prepoznavnosti znamke Bafang na domačem trgu.

(399)

V zvezi s prvo točko se napotuje na uvodno izjavo 397, ki že obravnava tako trditev glede na informacije, preverjene v prostorih dobavitelja. V zvezi z drugo in tretjo točko je treba na začetku opozoriti, da zgoraj navedena trditev ni bila podprta z novimi elementi. Glede na delno nesodelovanje kitajske vlade, kot je obravnavano v uvodnih izjavah 163 do 169 zgoraj, so Komisiji vsekakor manjkale bistvene informacije v zvezi z različnimi konkurenčnimi ravnmi domačega in izvoznega trga ter s položajem različnih dobaviteljev motorjev na domačem trgu. Na podlagi tega je morala svoje ugotovitve utemeljiti na razpoložljivih informacijah, tj. na le enem izpolnjenem vprašalniku, ki ga je prejela od dobaviteljev vhodnih materialov. Dokazov o različni konkurenčni ravni domačega in izvoznega trga, ki bi vodila v tako različne ravni cen na obeh trgih, ni. Prav tako ni dokazov o prepoznavnosti znamke Bafang in o tem, kako je ta vplivala na različne cene. Če sploh, bi lahko prepoznavnost znamke vplivala tudi na cene na domačem trgu, saj bi lahko tam podkrepila višjo ceno od konkurentov. Na podlagi tega je bilo treba to trditev zavrniti.

(400)

Poleg tega bi bila glede na znatno cenovno razliko med motorji, prodanimi na domačem trgu, in tistimi, prodanimi za izvoz, razumna gospodarska odločitev osredotočenje na prodajo motorjev na izvoznih trgih, saj je mogoče doseči veliko večjo dobičkonosnost. Večja dobičkonosnost bi se še vedno lahko dosegla, tudi če bi družba znižala svoje izvozne cene motorjev v primerjavi s tistimi, zaračunanimi med OP, da bi pridobila tržni delež na trgih tretjih držav. Dobičkonosnost, dosežena na izvoznem trgu, bi namreč bila še vedno veliko večja od tiste, dosežene na domačem trgu. Skupaj s povečanjem izvoznih prodajnih količin bi absolutna dobičkonosnost celo presegla trenutne ravni. Kljub navedenemu je preiskava pokazala, da je glavna dejavnost družbe Bafang med OP ostala na domačem trgu. Družba Bafang je trdila, da dejstvo, da je domača prodaja v OP prinesla razumen dobiček, dokazuje, da na domačem trgu ne prodaja po nižjih cenah in da njeno ravnanje v zvezi s cenami ni nerazumno.

(401)

Čeprav ni sporno, da je družba z domačo prodajo ustvarila dobiček, informacije, ki so bile na voljo v dokumentaciji, kažejo, da so bile domače cene bistveno nižje kot izvozne cene. Komisija v uvodni izjavi 400 ni trdila, da bi bila razumna odločitev ustvariti dobiček, temveč razširiti prodajo na izvozne trge, kjer bi bilo mogoče dobiček glede na bistveno razliko v ceni, obravnavano v uvodni izjavi 396, povečati, ali alternativno povišati ceno domače prodaje vsaj na raven izvoza, da bi se skupni dobiček čim bolj povečal.

(402)

Družba Giant je trdila tudi, da v skladu s poročilom preiskovalnega odbora o primeru ES – izravnalni ukrepi za čipe za dinamične bralno-pisalne pomnilnike (44)„komercialno neutemeljeno ravnanje ne zadošča za ugotavljanje zaupanja ali ukazovanja“.

(403)

V zvezi s tem je treba opozoriti, kot je navedeno v uvodnih izjavah 394 do 397 in v uvodni izjavi 404 v nadaljevanju, sklep o zaupanju in ukazovanju glede družbe Bafang ne temelji na ugotovljeni razliki v ceni. Tak element se je štel za učinek, ne za osnovo takega zaupanja in ukazovanja. Na podlagi tega je bila trditev zavrnjena.

(404)

Poleg tega se je Komisija oprla na posebno poročilo o industriji, osredotočeno na motorje za električna kolesa na Kitajskem, „Poročilo o povpraševanju na trgu in naložbenem svetovanju na področju industrije motorjev za električna kolesa na Kitajskem v obdobju 2018–2023“, ki ga je pripravila družba YuboZhiye Market Consulting (45). Glede na opis na spletišču poročilo „temelji na podatkih, ki so jih zagotovili raziskovalci družbe YuboZhiye v skladu z nacionalnimi statističnimi agencijami, zbirkami podatkov o spremljanju trga, industrijskimi združenji (strokovnjaki), statističnimi oddelki za uvoz in izvoz, raziskovalnimi instituti in drugimi institucijami“. Poročilo, ki je javno dostopno, kaže, da je uvoz motorjev za kolesa leta 2017 predstavljal manj kot 10 % domače prodaje. Komisija je zato menila, da subjekti na domačem trgu očitno oblikujejo cene in da uvozne cene nanje ne bi mogle vplivati, saj jim te prej sledijo. To je potrdila analiza uvoznih cen motorjev, ki so jih kupovali vzorčeni proizvajalci izvozniki, ki so se pri primerljivih modelih precej skladale s cenami, ki so jih zaračunavali domači dobavitelji motorjev, vključno z družbo Bafang. Natančneje, pri glavnem modelu (kombinacija lokacije in moči), ki se je v OP uvažal in ki so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki kupovali na domačem trgu, je bila cenovna razlika nižja od 3 %.

(405)

Po razkritju je družba Bafang trdila, da navedba, da subjekti na domačem trgu oblikujejo cene in da uvozne cene nanje ne bi mogle vplivati, ni bila podprta z dokazi. Trdila je tudi, da ugotovitev, da so domače cene na isti ravni kot uvozne cene, samo odraža primerno plačilo.

(406)

Glede tega je treba opozoriti, da zaradi delnega nesodelovanja kitajske vlade, obravnavanega v uvodnih izjavah 163 do 173, Komisija ni imela na voljo bistvenih informacij o strukturi domačega trga motorjev niti o mehanizmih določanja cen. Zato se je morala zanašati na razpoložljiva dejstva in je menila, da so informacije v posebnem poročilu o industriji motorjev, navedenem v uvodni izjavi 404, razumne. Poleg tega ob upoštevanju, da je uvoz motorjev leta 2017 predstavljal samo 10 % potrošnje električnih motorjev na Kitajskem, ni verjetno, da bi izvozniki v drugih državah lahko vplivali na domače cene, vsaj ne bistveno. Družba Bafang nikakor ni predložila dokazov, ki bi podprli to trditev. Na podlagi tega je Komisija trditev zavrnila.

(407)

Tako dejstvo, da so cene motorjev na kitajskem domačem trgu znatno nižje od tistih za izvoz, ob neobstoju nasprotnih informacij od kitajske vlade dodatno kaže na vladno zaupanje in ukazovanje domačim dobaviteljem motorjev, naj industriji električnih koles motorje prodajajo po nizkih cenah, ter na nerazumno ravnanje domačih dobaviteljev motorjev.

(408)

Poročilo prav tako vsebuje dokaze, da je industrija električnih koles subvencionirana in da se te subvencije dodeljujejo za zagotavljanje splošne ugodnosti industriji električnih koles, vključno z dobavitelji motorjev. To je podprto z naslednjimi izvlečkom:

(409)

Komisija se je za opredelitev narave teh „podpornih politik“ sklicevala na načrt razvoja lahke industrije (2016–2020). Zlasti se je sklicevala na tri sklope podpornih ukrepov, opisanih v uvodnih izjavah od 101 do 106.

(410)

Poročilo vsebuje druge pomembne informacije, ki kažejo, da se kitajska industrija motorjev podpira v okviru verige dobave električnih koles:

(411)

Skratka, poročilo potrjuje, da sta industriji električnih koles in motorjev medsebojno povezani in da je razvoj industrije motorjev ključen za razvoj industrije električnih koles. Prav tako potrjuje, da kitajska vlada zagotavlja subvencije za motorje, katerih namen je izboljšati konkurenčnost celotne industrijske verige, vključno z industrijo električnih koles.

(412)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da kitajska vlada kitajskim proizvajalcem motorjev zaupa ali ukazuje, naj te surovine domačim proizvajalcem električnih koles zagotavljajo za plačilo, ki je nižje od primernega.

(413)

Po razkritju je družba Giant trdila, da v skladu s poročilom pritožbenega organa STO v zadevi ZDA – Preiskava za uvedbo izravnalne dajatve za dinamične bralno-pisalne pomnilnike (DRAM) „zgolj politične izjave“ ne morejo „pomeniti zaupanja ali ukazovanja v smislu člena 1.1(a)(1)(iv) Sporazuma SIU“ (46). Poleg tega „zaupanje in ukazovanje – z dodeljevanjem odgovornosti zasebnemu organu ali izvajanjem oblasti nad zasebnim organom – predpostavljata aktivnejšo vlogo, in ne zgolj spodbude“ (47). Pritožbeni organ je zaključil, da bi dokazi o „zaupanju ali ukazovanju zasebnemu organu“„vključevali neko obliko grožnje ali prisile“ (48). Poleg tega se je družba Giant sklicevala na poročilo odbora STO v zadevi ZDA – omejitve izvoza, kjer je navedeno, da „tako zaupanje kot ukazovanje zato nujno vsebujeta naslednje tri elemente: (i) izrecno in pritrdilno delegiranje ali ukaz, (ii) naslovljen na neko osebo in (iii) katerega predmet je neka naloga ali dolžnost“ (49). Samo nadzor ali izvajanje splošnih regulativnih pristojnosti zato za ugotovitev zaupanja ali ukazovanja ne zadošča (50).

(414)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da sklep Komisije ne temelji izključno na političnih izjavah, kar je podrobno obravnavano v oddelku 3.1 zgoraj. Temelji tudi na vlogi združenja CBA, ki ne združuje samo proizvajalcev koles, temveč tudi proizvajalce motorjev, nadzira in usmerja pa ga najvišji kitajski organ, tj. državni svet. Poleg tega je treba še opozoriti, da so člani združenja CBA dolžni izvajati njegove sklepe, zato so se šteli za podrejene. Glede tega je treba opozoriti, da je združenje CBA izdalo 13. načrt za kolesa, katerega namen je izboljšati izvozno uspešnost proizvajalcev izvoznikov električnih koles, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 112 in 113. Zgornje premisleke podpirajo tudi številni izvlečki iz posebnega poročila o industriji motorjev, navedeni v uvodnih izjavah 408 do 410, ki kažejo, da podpora sektorju motorjev ustreza njegovemu položaju v dobavni verigi električnih koles. Na podlagi tega je bilo treba to trditev zavrniti.

(415)

Družba Giant je menila tudi, da je Komisija v uvodni izjavi 407, kjer se v zvezi s svojimi sklepi sklicuje na delno nesodelovanje kitajske vlade, obrnila dokazno breme. Poudarila je, da dokazno breme nosi Komisija in da ta ni dokazala, da je zagotavljanje baterij in motorjev električnih koles praksa, ki je običajno v pristojnosti vlade.

(416)

Glede tega je Komisija menila, da obravnavani dokazi, kot so povzeti v uvodni izjavi 414 in ki temeljijo na razpoložljivih dejstvih, zadoščajo, da se dokaže zaupanje in ukazovanje. Poleg tega je treba opozoriti, da kitajska vlada, potem ko je bila obveščena, da namerava Komisija v zvezi z zagotavljanjem surovin za plačilo, ki je nižje od primernega, uporabiti razpoložljiva dejstva, ni podala pripomb ali predložila dodatnih informacij. Na podlagi tega Komisija meni, da ni obrnila dokaznega bremena. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(417)

Komisija želi najprej spomniti, da je morala zaradi delnega nesodelovanja kitajske vlade svoje ugotovitve opreti na razpoložljiva dejstva, ki so zajemala posebno poročilo o industriji, ki ga je zagotovil pritožnik, in informacije, ki jih je zagotovil edini sodelujoči dobavitelj motorjev, ki je izpolnil vprašalnik Komisije.

(418)

Kakor je opisano v uvodni izjavi 410, poročilo vsebuje več dokazov, da je industrija električnih motorjev prejemala podporo prek „spodbude v obliki vračila davka“, „rabe zemljišč, kapitalskih storitev in oskrbe z delovno silo“.

(419)

To je bilo, vsaj kar zadeva družbo Bafang, potrjeno tudi z ugotovitvami. Preiskava je dejansko razkrila, da je ta družba prejela več vrst subvencij, ki so zajemale pravice uporabe zemljišča za plačilo, ki je nižje od primernega, znižano davčno stopnjo in več nepovratnih sredstev.

(420)

Več strani je ob sklicevanju na člen 14(d) Sporazuma SIU STO in člen 6(d) osnovne uredbe podalo pripombe o ustreznosti plačila, ki se določi glede na prevladujoče tržne razmere za zadevno blago ali storitev v državi, v kateri se dobava ali nakup opravi. Z drugimi besedami, da bi se morala uporabljena referenčna vrednost nanašati na prevladujoče razmere na kitajskem trgu ali temeljiti na prevladujočih pogojih in razmerah na trgu druge države ali na svetovnem trgu, ki so prejemniku dostopni.

(421)

Komisija je ugotovila, da so prevladujoče razmere na trgu LRK glede na veljavne nacionalne in sektorske politike, ki jih izvajajo gospodarski subjekti, izkrivljene. Poleg tega so Komisiji zaradi delnega nesodelovanja kitajske vlade manjkale bistvene informacije o položaju na kitajskem trgu motorjev in o mogočih potrebnih prilagoditvah. Kar zadeva prevladujoče razmere na trgu druge države ali svetovnem trgu, niso bile na voljo dovolj podrobne informacije, ki bi omogočale smiselno primerjavo. Posledično se je morala Komisija opreti na razpoložljive informacije. Na podlagi tega je zaključila, da prevladujoče razmere na kitajskem trgu niso upravičevale prilagoditev, ter zato izračunala referenčno vrednost ob uporabi metodologije, opisane v uvodni izjavi 432.

(422)

Več strani je trdilo, da bi morala Komisija kot neizkrivljeno referenčno vrednost alternativno uporabiti uvozne cene motorjev vzorčenih sodelujočih proizvajalcev.

(423)

V zvezi s tem se glede na tržni delež domačih dobaviteljev motorjev in dejstvo, da ti oblikujejo cene na kitajskem trgu, kakor je navedeno v uvodni izjavi 404, uporaba uvoznih cen kot referenčne vrednosti ni zdela primerna, ker je na raven teh cen enako vplivalo isto izkrivljanje, ki obstaja tudi na domačem trgu. Na podlagi tega je bilo treba to trditev zavrniti.

(424)

Družba Giant in kitajska vlada sta trdili, da pristop Komisije krši člen 1.1(b), člen 10 in člen 32.1 Sporazuma SIU STO, saj Komisija ne more zaobiti svoje obveznosti z zaključkom, da se proizvajalcem zaupa ali ukazuje. V zvezi s tem je družba Giant trdila, da mora Komisija: (1) analizirati, ali so bile proizvajalcem dodeljene subvencije; (2) analizirati, ali so bili motorji in baterije kupljeni pod običajnimi tržnimi pogoji; (3) izračunati, kolikšen del subvencij je bil prenesen.

(425)

V zvezi s tem se šteje, da sklep Komisije temelji na dovolj podrobnih razlogih, povzetih v uvodni izjavi 414. Kar zadeva pripombe družbe Giant, je Komisija menila, da so ji zaradi nesodelovanja kitajske vlade in dejstva, da je samo en dobavitelj sodeloval na lastno pobudo, manjkale bistvene informacije. Kljub temu se je na podlagi obravnavanih informacij in analize, ki jo je izvedla Komisija, štelo, da so bili pogoji za sklep, da gre za zaupanje in ukazovanje, izpolnjeni. Kar zadeva prenos, se ta trditev ni štela za pomembno, saj se Komisija ni osredotočila na takšno zadevo. Na podlagi tega je bilo treba te trditve zavrniti.

(426)

Kot je ponazorjeno v uvodnih izjavah od 390 do 412, več pravnih dokumentov, ki se nanašajo prav na družbe v sektorju električnih koles, usmerja dobavitelje surovin, naj industriji električnih koles zagotavljajo motorje za plačilo, ki je nižje od primernega. Na podlagi teh dokumentov je bilo dokazano, da dobavitelji surovin motorje zagotavljajo le omejenemu številu panog/podjetij, ki delujejo v skladu z ustreznimi politikami kitajske vlade.

(427)

Komisija je zato sklenila, da subvencije v obliki zagotavljanja motorjev za plačilo, ki je nižje od primernega, niso splošno dostopne, ampak so specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega ni nobena od zainteresiranih strani predložila dokazov, da taka oblika subvencij temelji na objektivnih merilih ali pogojih v smislu člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(428)

Vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki so motorje kupovali na domačem trgu, večinoma pri nepovezanih družbah, nekaj količin pa so tudi uvozili. Nekaj zanemarljivih količin so kupili pri povezanih družbah. Družba Bafang je bila glavna dobaviteljica nekaterih proizvajalcev, nakupna količina, povezana z njo, pa je znašala več kot 50 %.

(429)

Kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 396, je družba Bafang kot podrejeni gospodarski subjekt, ki mu je bilo zaupano izvajanje nacionalne politike, na domačem trgu prodajala motorje po znatno nižjih cenah kot za izvoz. Posledično so kitajski proizvajalci izvozniki uživali ugodnosti od motorjev, prodanih za plačilo, ki je nižje od primernega.

(430)

Več strani je trdilo, da je v skladu s členom 2(a) in 2(b) osnovne uredbe do dodeljevanja subvencije upravičena samo vlada. Ker je družba Bafang v zasebni lasti, je ni mogoče šteti za vlado v smislu člena 2(b) in zato ne more dodeljevati subvencij.

(431)

V zvezi s tem se je štelo, da glede na sklep iz uvodne izjave 412, tj. da kitajska vlada dobaviteljem motorjev zaupa in ukazuje, naj proizvajalcem električnih koles te surovine zagotavljajo za plačilo, ki je nižje od primernega, ta pripomba ni pomembna.

(432)

Ugodnost za vzorčene družbe je bila izračunana s primerjavo domačih in izvoznih cen motorjev, ki jih je družba Bafang zaračunavala med OP. Ta primerjava je bila opravljena s kombinacijo lokacije (motor na pestu ali centralni motor) in močjo motorjev (v kW). Izračunani odstotki so bili uporabljeni pri cenah, ki so jih vzorčeni proizvajalci izvozniki plačali za nakupe motorjev pri domačih dobaviteljih. Prilagoditve niso bile opravljene.

(433)

Skupina Giant Group je trdila, da med motorji, kupljenimi na lokalnem trgu, in električnimi kolesi, ki jih izvaža v EU, ni povezave.

(434)

V zvezi s tem se šteje, da ugodnost, opredeljena v uvodnih izjavah 428 in 429, koristi proizvajalcem izvoznikom električnih koles, ki domače motorje kupujejo proti plačilu, ki je nižje od primernega, in ni povezana s specifičnimi modeli prodanih električnih koles. Zato je bilo zaključeno, da je skupina Giant Group prejela ugodnost, ko je na domačem trgu motorje kupovala po izkrivljenih cenah zaradi zaupanja in ukazovanja kitajske vlade, opisanega v uvodnih izjavah 394 do 412. Na podlagi tega je bilo treba to trditev zavrniti.

(435)

Kar zadeva domačo prodajo, je družba Bafang trdila, da seznam transakcij, ki je bil uporabljen za ugotavljanje povprečne cene motorjev, prodanih na domačem trgu, vključuje prodajo povezani družbi. Poleg tega je družba Bafang pojasnila, da je bil namen prodaje povezani družbi izvoz, saj je povezana družba delovala kot domači trgovec, pristojen za izvoz. Zato je družba Bafang od Komisije zahtevala, da to prodajo izključi iz izračuna povprečnih cen domače prodaje.

(436)

Komisija je to trditev sprejela in prodajo izključila iz izračuna povprečne cene domače prodaje, saj je bila zadovoljna z dokazi, ki jih je predložila družba Bafang in ki kažejo, da je treba to prodajo res šteti za „izvoz“ povezanega domačega trgovca. Nikakor pa v dokumentaciji ni bilo dokazov, da je bila ta prodaja povezanemu trgovcu izvedena pod običajnimi tržnimi pogoji ali da ni bila, kot je dodatno pojasnjeno v uvodnih izjavah 437 do 441. Posledično so bili izračuni ustrezno prilagojeni, tako da je bila upoštevana samo domača prodaja neodvisnim strankam.

(437)

Kar zadeva povprečno ceno izvoza, je družba Bafang v zvezi s prodajo, obravnavano v uvodnih izjavah 435 in 436, trdila, da je treba cene motorjev, ki jih izvaža domači povezani trgovec, ustrezno prilagoditi, da se izvzamejo njegovi prodajni, splošni in upravni stroški ter dobiček.

(438)

V okviru tega ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bile transakcije med družbo Bafang in povezano družbo izvedene pod običajnimi tržnimi pogoji in ali je treba izvoz te povezane družbe nepovezanim strankam prilagoditi z razumnim zneskom za dobiček ter prodajne, splošne in administrativne stroške. Vsekakor bi morala referenčna vrednost za merjenje cene izvoza temeljiti na dejanski izvozni ceni, ki jo je plačal neodvisni kupec, saj se ta šteje za tržno ceno, nezaznamovano z izkrivljanji, z domačega trga, ne glede na raven prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov ter dobička, ki ga je ustvaril trgovec družbe Bafang. Da bi Komisija zagotovila ustrezno primerjavo domače prodaje in izvoza na isti ravni trgovanja in skladnost s prilagoditvijo cene domače prodaje, pojasnjene v uvodnih izjavah 435 in 436, se je zato odločila, da bo ta neposredni izvoz prek povezanega domačega trgovca izključila in ustrezno prilagodila izračun povprečne izvozne cene. Zato je bila primerjava med domačo in izvozno ceno narejena tako, da se je upoštevala samo neposredna prodaja družbe Bafang neodvisnim strankam na domačem in izvoznih trgih. Stopnja reprezentativnosti tako prilagojene ustrezne prodaje je bila še vedno visoka in je znašala skoraj 70 % vsega izvoza. Te ugotovitve so bile vsem zainteresiranim stranem znova razkrite v dodatnem končnem razkritju.

(439)

Po ponovnem razkritju je družba Bafang trdila, da se izvoz povezane družbe nepovezanim strankam ne bi smel izključiti in da je treba ustrezne prodajne transakcije primerno prilagoditi navzdol, tako da se odštejejo prodajni, splošni in administrativni stroški ter dobiček. Družba Bafang je trdila tudi, da bi jo lahko Komisija med preiskavo prosila za te informacije, da bi ugotovila, da je bila prodaja povezanim strankam izvedena pod običajnimi tržnimi pogoji.

(440)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila primerjava cen narejena izključno zaradi ugotavljanja referenčne vrednosti za motorje, prodane proti plačilu, nižjemu od primernega. Glede na pripombe družbe Bafang k razkritju se je zdelo primerno, da se izvozne transakcije prek povezanega trgovca izključijo, kot je trdila družba Bafang, saj so te transakcije vključevale prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček in ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bile prodajne cene pri teh transakcijah zanesljive.

(441)

Poleg tega je treba pojasniti, da so službe Komisije za obstoj prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov ter dobička na ravni trgovinske družbe izvedele šele po preveritvenem obisku in da družba Bafang tega ni omenila, ko je dajala informacije o svoji dobičkonosnosti na dveh različnih trgih ali ko je opredeljevala elemente, ki bi lahko upravičili razliko med domačimi in izvoznimi cenami (glej uvodno izjavo 397). Nazadnje je treba opozoriti, da družba Bafang svoje trditve ni utemeljila z dokazi, saj v pripombah k razkritju in ponovnemu razkritju ni predložila dodatnih informacij v zvezi z ravnjo takih prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov in dobička. Sicer pa, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 437, lahko pravilna referenčna vrednost za izvoz temelji samo na dejanski ceni za končno stranko ne glede na vmesno prodajo in ustrezne ravni prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov ter dobička trgovcev, saj ti pri ugotavljanju prave tržne cene za izračun ugodnosti subvencije niso pomembni. Na podlagi tega je Komisija te trditve zavrnila.

(442)

Znesek subvencije, za vzorčene proizvajalce izvoznike določene v zvezi s to shemo v OP, je:

Preglednica 3

Zagotavljanje motorjev za plačilo, ki je nižje od primernega

(443)

Ker Komisija od kitajske vlade ni prejela informacij glede števila in lastništva domačih dobaviteljev baterij za električna kolesa, se je morala opreti na razpoložljiva dejstva v smislu člena 28(1) osnovne uredbe. V zvezi s tem je analizirala posebno poročilo o industriji glede kitajske industrije litijevih baterij za električna kolesa, ki ga je priskrbel pritožnik, ter položaj dobaviteljev baterij petih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(444)

Komisija je hkrati opredelila 23 kitajskih dobaviteljev baterij, med katerimi so bili vsaj trije člani CBA, vsaj eden pa v delni državni lasti. Ti dobavitelji so predstavljali 33 % celotne količine baterij in 31 % celotne vrednosti teh nakupov med OP. Kakor je opisano v uvodnih izjavah od 133 do 139, je združenje CBA med obravnavanim obdobjem upravljal državni svet. Poleg tega, kakor je opisano v uvodni izjavi 382, združenje CBA svojim članom nalaga nekatere obveznosti glede izvajanja nacionalnih politik.

(445)

Komisija je na podlagi tega menila, da člane združenja CBA zavezujejo stroge obveznosti do združenja, ki ga poslovno usmerja in nadzoruje komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti. Posledično se člani združenja CBA, vključno z dobavitelji baterij, štejejo za podrejene ključne gospodarske subjekte v industriji koles, ki jim je zaupano izvajanje nacionalne politike, da se dosežejo širši cilji glede proizvodnje električnih koles. Komisija je zato tudi v primeru baterij dodatno preiskala te politike.

(446)

Podobno kot pri motorjih je več strani trdilo, da je združenje CBA neprofitno združenje, katerega člani so podjetja, raziskovalne enote in lokalna združenja industrije koles, ki se združujejo prostovoljno. Trdile so tudi, da so člani združenja CBA večinoma družbe v zasebni lasti.

(447)

V zvezi s tem se napotuje na uvodni izjavi 166 in 168, kjer je navedeno, da se je Komisija, ker kitajska vlada ni hotela predložiti informacij o lastništvu domačih dobaviteljev vhodnih materialov, morala zanašati na razpoložljiva dejstva. Ta so pokazala, da je med člani združenja CBA tudi več družb v državni lasti.

(448)

Kitajska vlada je trdila, da Komisija ni dokazala, da je združenje CBA javni organ.

(449)

V zvezi s tem se napotuje na uvodno izjavo 138 in se potrdi sklep, da združenje CBA deluje po poslovnih smernicah „državnega sveta, ministrstva za civilne zadeve in pristojne poslovne enote družbe“ in pod njihovim nadzorom. Tako je bilo tudi leta 2016, ko je bil odobren 13. načrt za kolesa.

(450)

Kitajska vlada je trdila tudi, da v skladu z obstoječo sodno prakso lastništvo države ni zadosten dokaz zaupanja in ukazovanja.

(451)

Čeprav lastništvo države samo ni zadosten pogoj za dokazovanje zaupanja in ukazovanja, je pomemben element v zvezi s tem. Poleg tega je treba opozoriti, da analiza Komisije, kot je navedeno v uvodnih izjavah 452 do 484 v nadaljevanju, temelji na številnih drugih dejavnikih, ki utemeljujejo argument, da je kitajska vlada zaupala in ukazovala domačim dobaviteljem baterij za industrijo električnih koles. Na podlagi tega je bilo treba te pripombe zavrniti.

(452)

Komisija je našla več pravnih virov, ki kažejo na javno podporo industriji baterij zaradi njenega položaja v dobavni verigi industrije električnih koles.

(453)

Prvi dokument je načrt razvoja lahke industrije (2016–2020), ki ga je kitajska vlada pripravila za izvajanje 13. petletnega načrta in strategije Made in China 2025. V načrtu so baterije uvrščene med „ključne industrije“. Kar zadeva baterije, načrt priporoča: „Spodbujanje razvoja industrije baterij v smeri zelenih, varnih in visokozmogljivih baterij z dolgo življenjsko dobo. Pospeševanje raziskav in razvoja ter industrializacije visokozmogljivih elektrodnih materialov za litij-ionsko baterijo, baterijskih membran, elektrolitov, aditivov novega tipa in napredne tehnologije za integracijo sistemov, tehnologije za svinčevo baterijo novega tipa, kot sta baterija s tuljavo in svinec-ogljikova baterija, ter svinčeve baterije naslednje generacije, kot sta baterija z bipolarno ploščo ter mrežo in ploščo brez svinca, in ključnih materialov […]. Osredotočanje na razvoj primarne baterije novega tipa, svinčeve baterije novega tipa, napajalne baterije za vozila na pogon z novimi viri energije in gorivne celice. Pospeševanje preobrazbe in nadgradnje vodilnih podjetij na področju tehnične opreme v skladu s standardnimi pogoji za industrijo svinčeve baterije (različica 2015). Dejavno spodbujanje graditve sistema recikliranja odpadnih svinčevih baterij.“

(454)

Načrt tudi opredeljuje konkretne ukrepe politike za spodbujanje v posameznih ključnih industrijah. Navedeni so v uvodnih izjavah od 101 do 106 in med drugim vključujejo preferenčna posojila, podporo pri zavarovanju izvoznih kreditov ter podporo pri davčni politiki.

(455)

Drugi dokument je strategija „Made in China 2025“. Gre za nacionalno strategijo, ki se osredotoča na deset ključnih sektorjev, ki v obdobju do leta 2025 prejemajo posebno podporo in pozornost. Podpora se dodeli prek posojil bank v državni lasti na nekomercialni podlagi ter poleg drugih privilegijev prek izvzetja skladnosti z nekaterimi standardi in predpisi. Kitajska industrija baterij je del področij, ki jih podpira nacionalna strategija. To je očitno iz vključitve naslednjega odlomka:

(456)

Tretji dokument je 13. petletni načrt za industrijo koles in električnih koles, ki vsebuje glavne cilje, prednostne naloge in podporne sheme za industrijo koles in električnih koles ter industrije glavnih sestavnih delov, vključno z industrijo baterij:

(457)

Četrti dokument je 12. petletni načrt za industrijo baterij, sprejet leta 2015 in zato uporaben že na začetku preiskovanega obdobja:

(458)

Peti dokument je 13. petletni načrt za industrijo baterij, ki ga je dne 18. januarja 2016 sprejelo Kitajsko združenje industrij na področju kemične in fizikalne energije:

(459)

Poleg pravnih virov, opisanih zgoraj, se je Komisija oprla na poročilo o kitajski industriji litijevih baterij za električna kolesa (Yubo Zhiye Business Consulting). Poročilo („Poglobljena analiza industrije litij-ionskih baterij za električna kolesa v obdobju 2018–2023 in poročilo s smernicami o ‚13. petletnem‘ razvojnem načrtu“) (51), ki je javno dostopno na spletišču svetovalnega podjetja (www.chinabgao.com), potrjuje, da je industrija močno subvencionirana in da se te subvencije dodeljujejo za zagotavljanje splošne ugodnosti industriji e-koles.

(460)

Če povzamemo, ti dokumenti dokazujejo podporo vlade industriji baterij in tudi opisujejo podporne ukrepe, iz katerih je ta lahko uživala ugodnosti v zadnjih letih (preferenčna posojila, vračila davkov/davčna oprostitev in zavarovanje izvoznih kreditov). Poleg tega poudarjajo potrebo po nadaljnjem povezovanju industrij baterij in električnih koles prek naprednega sodelovanja in zavezništev ter potrjujejo obstoj politike subvencioniranja električnih koles na baterije za spodbujanje popularizacije in izvoza električnih koles.

(461)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je industrija baterij podpirana industrija, ki lahko uživa ugodnosti iz različnih subvencij, njen razvoj pa je tesno povezan z razvojem industrije električnih koles.

(462)

Zaradi delnega nesodelovanja kitajske vlade Komisija od dobaviteljev vhodnih materialov ni prejela izpolnjenih vprašalnikov in zato ni imela bistvenih informacij glede domačega trga dobaviteljev baterij. Posledično se je morala pri ugotovitvah o zaupanju opreti na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. V zvezi s tem so bile informacije, ki so bile Komisiji na voljo, sestavljene iz vladnih načrtov, kakor so opisani v oddelku 3.1, informacij, pridobljenih od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov glede njihovih domačih dobaviteljev baterij, javno dostopnih informacij, ki se nanašajo na združenje CBA in njegove člane, ter informacij, pridobljenih od družbe Bafang, edinega sodelujočega dobavitelja surovin.

(463)

Komisija je našla več pravnih virov, ki kažejo na dejstvo, da je kitajska vlada izvajala ukrepe za znižanje stroškov baterij, da bi industriji proizvajalcev električnih koles nižje v verigi zagotovila ugodnosti.

(464)

Prvi dokument je 13. načrt za kolesa. V njem je navedeno, da bodo preboji doseženi pri šestih ključnih tehnologijah. Eden od teh je izboljšanje celovitega delovanja svinčevih in litij-ionskih baterij. Načrt tudi opredeljuje tri cilje, ki jih je mogoče kvantificirati:

(465)

Drugi dokument je 13. petletni načrt za baterije. Ta vzpostavlja več povezav z industrijo nižje v verigi, zlasti z industrijo električnih koles, kakor je opisano v uvodni izjavi 458. Poleg tega vzpostavlja tudi povezavo med subvencioniranjem industrije baterij in industrije električnih koles: „Priporoča se uvedba politike subvencij za električna kolesa na litij-ionsko baterijo, da se spodbudi popularizacija električnih koles na litij-ionsko baterijo“ (oddelek V poglavja V).

(466)

Tretji dokument je posebno poročilo o industriji baterij, opisano v uvodni izjavi 459, ki pojasnjuje, da se bodo „prihodnje ključne vrste uporabe litij-ionskih baterij osredotočale na električna orodja, lahka električna e-kolesa, vozila na pogon z novimi viri energije in sisteme za shranjevanje energije“ (oddelek II poglavja V). To razjasni razumevanje Komisije, da se kitajska industrija električnih koles preusmerja na litijeve baterije. To so potrdili tudi izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(467)

Četrti dokument so „Izvedbena mnenja o nadaljnjem spodbujanju zdravega razvoja industrije koles v našem mestu“, ki jih je objavila občinska komisija za gospodarstvo in informacijsko tehnologijo Tianjina. V skladu z določbami 13. načrta za kolesa mnenja priporočajo uporabo domačih baterij v proizvodnji električnih koles in znižanje njihovih stroškov: „Z opiranjem na domače vodilne raziskave in razvoj na področju litijevih baterij in materialov in proizvodna podjetja, kot so Lishen, BAK in Gateway, bomo okrepili raziskave in razvoj visokozmogljivih, varnih in zanesljivih litijevih baterij za električna kolesa, dostopnih po nizkih cenah, ter podpornih tehnologij“.

(468)

Na podlagi navedenega je jasno, da politika, ki jo je oblikovala kitajska vlada, vzpostavlja povezavo med razvojem industrije litij-ionskih baterij in industrije električnih koles. Poleg tega politika tudi predvideva, da bo industrija baterij prek subvencij znižala svoje stroške in cene, da se spodbudi razvoj industrije električnih koles. To jasno kaže, da kitajska vlada s temi politikami proizvajalcem baterij zaupa in ukazuje, naj te prodajajo po nizki ceni v korist industrije električnih koles nižje v verigi.

(469)

Kar zadeva dobavitelje baterij vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, je Komisija v uvodni izjavi 444 ugotovila, da so člani združenja CBA, ki so vzorčenim proizvajalcem izvoznikom dobavljali baterije, predstavljali 33 % celotne domače količine, dobavljene vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, in 31 % celotne domače nakupne vrednosti med OP. Poleg tega je Komisija v uvodni izjavi 383 sklenila, da so člani združenja CBA, vključno z dobavitelji delov, podrejeni ključni gospodarski subjekti, ki jim je zaupano izvajanje nacionalne politike, da se dosežejo širši cilji glede proizvodnje električnih koles. Na podlagi navedenega in ob neobstoju drugih informacij se je to štelo za reprezentativno za stanje na domačem kitajskem trgu baterij.

(470)

Natančneje, ker ni sodeloval noben proizvajalec dobaviteljev baterij, se je Komisija morala opreti na informacije, pridobljene od družbe Bafang, ki je baterije prodajala na domačem trgu in za izvoz. Preiskava je v zvezi s tem razkrila, da je družba doma prodajala enakovredne modele baterije po znatno ugodnejših (nižjih) cenah kot za izvoz. Razlika je v OP znašala od 30 do 50 %.

(471)

Več strani je trdilo, da prodaje baterij družbe Bafang ni mogoče uporabiti kot referenčne vrednosti iz naslednjih razlogov. Prvič, družba Bafang ne proizvaja baterij. Drugič, del baterij, ki jih družba Bafang izvaža in tudi prodaja na domačem trgu, je uvožen. Trdile so tudi, da primerjave cen družbe Bafang ni mogoče uporabiti kot referenčne vrednosti za baterije, saj je bila količina baterij, ki jih je prodala navedena družba, v OP zelo majhna.

(472)

V zvezi s tem je najprej treba opozoriti, da je glede na delno sodelovanje kitajske vlade, obravnavano v oddelku 3.3.3, in nesodelovanje proizvajalcev baterij Komisija morala svoje ugotovitve utemeljiti na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Na podlagi tega se je štelo, da so bila razpoložljiva dejstva, tj. pomembni podatki, ki se nanašajo na družbo Bafang, primerni in razumni. Drugič, glede na nacionalno politiko in določbe načrta za kolesa, ki ga je izdalo združenje CBA in katerega namen je izboljšanje razmerja med ceno in zmogljivostjo litijevih baterij ter izvozne uspešnosti proizvajalcev izvoznikov električnih koles, kot je navedeno v uvodnih izjavah 112, 113 in 464, se je štelo, da vir oskrbe, torej vprašanje, ali so bile baterije proizvedene v družbi, kupljene na domačem trgu ali celo uvožene, ni pomemben. Za namen preiskave je pomembna razlika med subvencionirano ceno baterij, ki so jo proizvajalci izdelka v preiskavi dejansko plačali, in reprezentativno tržno ceno, ki bi jo plačali brez subvencioniranja. Na podlagi navedenega je bilo treba te trditve zavrniti.

(473)

Ti modeli so bili enakovredni, saj so bili opredeljeni z enako notranjo referenčno kodo izdelka, poleg tega pa je bila njihova zmogljivost v mAH enaka. Toda znatne cenovne razlike, vzpostavljene med domačim in izvoznimi trgi za enakovredne modele, ni bilo mogoče upravičiti. Podobno kot pri motorjih tudi tu v dokumentaciji ni bilo informacij, ki bi pojasnile, da so bile razlog za različne ravni cen posebne tržne razmere na različnih trgih, kjer so se baterije prodajale. Taki hipotezi so zlasti nasprotovale informacije, zbrane med preiskavo, namreč da je družba Bafang kot članica združenja CBA podrejena temu združenju in da je namen 13. načrta za kolesa, ki neposredno vpliva na združenje CBA, izboljšati izvozno uspešnost proizvajalcev izvoznikov električnih koles, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 112 in 113 zgoraj. Da bi družba Bafang prispevala k izvozni uspešnosti industrije električnih koles, ji je posledično zaupano ali ukazano, naj surovine na domačem trgu prodaja po ugodnejših cenah, da lahko kitajski proizvajalci izvozniki električnih koles znižajo svoje stroške in svoje izdelke na izvoznih trgih ponujajo po znatno nižjih cenah kot njihovi konkurenti na izvoznih trgih, ki morajo baterije nabavljati po nesubvencioniranih cenah. S takim ravnanjem dobavitelji baterij sledijo nerazumnemu ravnanju v obliki prodaje baterij po nižji ceni na domačem trgu, namesto da bi si prizadevali za kar največje dobičke s prodajo istih modelov baterij na izvoznih trgih po znatno višjih cenah, kar prinaša znatno višji dobiček. Da bi družba prispevala k izvozni uspešnosti industrije, ji je posledično zaupano, naj surovine na domačem trgu prodaja po ugodnejših cenah, da lahko proizvajalci izvozniki električnih koles svoje izdelke ponujajo po znatno nižjih cenah kot njihovi konkurenti na izvoznih trgih, ki morajo baterije nabavljati po nesubvencioniranih cenah.

(474)

Skupina Yadea Group in družba Bafang sta trdili, da modeli, ki se prodajajo na domačem trgu, in tisti, ki se izvažajo, niso isti in da so bili nabavljeni pri različnih dobaviteljih. Zato je družba Bafang predlagala, da se primerjava naredi samo na podlagi popolnoma istih modelov baterij, nabavljenih pri enem dobavitelju, čigar izdelki se izvažajo in prodajajo na domačem trgu. Družba Bafang je še pripomnila, da bi omejitev primerjave na baterije, ki jih prodaja tak dobavitelj, še vedno pomenila veliko razliko med domačimi in izvoznimi cenami, vendar bi bila primerno nižja kot pri uporabi modelov vseh drugih dobaviteljev.

(475)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila primerjava narejena za izdelke, ki imajo enako interno referenčno številko družbe Bafang. Posledično se je štelo, da so si ti modeli podobni, zlasti ker imajo enako zmogljivost. Za dejstvo, da bi primerjava, ki bi temeljila na modelih, nabavljenih pri istem viru, še vedno pokazala veliko razliko v ceni, je bilo ugotovljeno, da ni pomembno. Iz teh razlogov so bile zgornje zahteve zavrnjene.

(476)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da kitajska vlada kitajskim proizvajalcem baterija zaupa ali ukazuje, naj te surovine domačim proizvajalcem električnih koles zagotavljajo za plačilo, ki je nižje od primernega.

(477)