(1)

Po predhodnih stikih v letu 2013 med službami Komisije in Francijo je ta država 11. oktobra 2013 priglasila svojo shemo podpore za vetrne elektrarne na kopnem, ki je bila tedaj financirana z dajatvijo na elektriko, imenovano „contribution au service public de l'électricité“ (dajatev za javno storitev v zvezi s proizvodnjo električne energije; v nadaljnjem besedilu: CSPE).

(2)

Shema je ob priglasitvi že začela veljati, spis je bil 29. novembra 2013 prenesen v register nepriglašenih pomoči.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 27. marca 2014 obvestila Francijo, da ne nasprotuje podpori za vetrne elektrarne na kopnem, temveč ima pomisleke glede združljivosti znižanj dajatve CSPE, odobrenih odjemalcem-proizvajalcem, velikim odjemalcem električne energije in elektro-intenzivnim odjemalcem, z notranjim trgom. Zato je Francijo obvestila o svoji odločitvi, da v zvezi z znižanji dajatve CSPE začne postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(4)

Sklep Komisije o začetku postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe k zadevnim ukrepom in morebitni uporabi Smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (2) (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 2014) pri zadevnih znižanjih dajatve CSPE.

(5)

Komisija je prejela pripombe petih zainteresiranih strani, in sicer: (i) družbe Air Liquide v dopisu z dne 3. novembra 2014; (ii) družbe EDF v dopisu z dne 17. novembra 2014; (iii) družbe RATP v dopisu z dne 2. decembra 2014; (iv) družbe SNCF v dopisu z dne 3. decembra 2014 in (v) združenja Union des Industries Utilisatrices d'Energie (Združenje industrijskih porabnikov električne energije; v nadaljnjem besedilu: združenje UNIDEN) v dopisu z dne 3. novembra 2014. Te pripombe so se najprej nanašale na obstoj državne pomoči, nato pa na eni strani na skladnost z ukrepi iz PDEU in na drugi strani na smernice iz leta 2014.

(6)

Francija je svoje pripombe poslala v dopisu z dne 5. maja 2014, ki ga je dopolnila z dopisom z dne 22. oktobra 2015. Francija je v tej korespondenci po tem, ko je opozorila na različna znižanja dajatve CSPE, najprej zatrjevala, da znižanja dajatve CSPE, do katerih so bili upravičeni odjemalci, ki sami proizvajajo električno energijo, niso pomenila pomoči. Nato je ocenila, da je omejitev višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto in omejitev višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti združljiva s pravili o državni pomoči.

(7)

Komisija je med formalnim postopkom preiskave med 21. avgustom 2014 in 27. oktobrom 2017 poslala sedem zahtevkov za pridobitev informacij. Francoski organi pa so med 7. majem 2014 in 12. decembrom 2017 poslali enajst dopisov in informativnih dokumentov. Te izmenjave informacij so se nanašale na (i) pojasnitev zneskov dajatve CSPE, ki so bili plačani, in znižanj, dodeljenih določenim vrstam upravičencev, (ii) opredelitev ukrepov kot državna pomoč in pravno analizo tega, kako upoštevajo pravila na področju državnih pomoči, ter (iii) predstavitev načrta prilagoditve, s katerim naj bi se dodeljene stopnje znižanja dajatve CSPE znižale na stopnje, združljive s pravili, ki se uporabljajo za državne pomoči. Prvi predlagani načrt prilagoditve je bil predstavljen v dopisu z dne 4. novembra 2014 in dokončan v dopisu z dne 23. novembra 2017.

(8)

V tem oddelku so zapovrstjo predstavljeni dajatev CSPE na eni strani in znižanja te dajatve, dodeljena v obdobju 2003–2015, na drugi strani; ta znižanja pa so tudi predmet tega sklepa.

(9)

Dajatev CSPE je bila uvedena z zakonom št. 2003-8 z dne 3. januarja 2003 o trgih s plinom in električno energijo ter javni storitvi v zvezi s proizvodnjo električne energije (v nadaljnjem besedilu: zakon št. 2003-8). V tem sklepu je opisan predpis iz obdobja pred reformo dajatve CSPE leta 2016, uvedeno z zakonom št. 2015-1786 z dne 29. decembra 2015 o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah za leto 2015.

(10)

Z dajatvijo CSPE se nadomeščajo dodatni stroški, povezani s stroški javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije, ki jih imajo prvotni dobavitelji električne energije (družba EDF in lokalna distribucijska podjetja). Ti dodatni stroški so predvsem posledica financiranja štirih vrst politik:

(11)

Komisija navaja, da so z dajatvijo CSPE poleg teh politik, financiranih v okviru te dajatve, v manjši meri financirane tudi druge politike. Ti ukrepi pomenijo manj kot 2 % pobrane dajatve CSPE. Ustrezajo zlasti:

(12)

Člen L121-7 energetskega zakonika določa, da je nadomestilo za stroške, ki jih je mogoče pripisati nalogam opravljanja javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije, zagotovljeno s prispevki, ki jih plačujejo končni odjemalci električne energije na nacionalnem ozemlju. Skupek teh elementov pomeni tako en in isti dodatni strošek za francoske odjemalce. Prispevek plačajo vsi končni odjemalci električne energije sorazmerno s porabljeno kilovatno uro (v nadaljnjem besedilu: kWh), vključno s proizvajalci lastne električne energije. Med letoma 2003 in 2015 se je dajatev CSPE spreminjala na naslednji način:

Spreminjanje zneska pobrane dajatve CSPE - v obdobju 2003-2015

(13)

Prispevke upravičenih končnih odjemalcev, ki so uveljavljali pravice, priznane s členom 22(III) zakona št. 2000-108 z dne 10. februarja 2000 o posodobitvi in razvoju javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije, (v nadaljnjem besedilu: zakon št. 2000-108), in so priključeni na javno prenosno omrežje ali javno distribucijsko omrežje, pobira operater, odgovoren za upravljanje omrežja, na katero so ti odjemalci priključeni, v obliki dodatne dajatve poleg tarif za uporabo omrežij.

(14)

Prispevki, ki jih pobere ta operater, se izplačajo operaterjem, ki nosijo stroške javne storitve, prek finančne institucije Caisse des dépôts et consignations (v nadaljnjem besedilu: CDC). Finančna institucija CDC štirikrat letno izplača zbrane zneske operaterjem, ki nosijo stroške. Nacionalnemu varuhu za energijo izplača znesek v višini njegovega proračuna 1. januarja vsako leto.

(15)

Finančna institucija CDC te različne transakcije opravlja prek posebnega računa. Stroške upravljanja te institucije vsako leto določita ministra, pristojna za gospodarstvo in energijo. Če znesek zbranih prispevkov ne ustreza ugotovljenemu znesku letnih stroškov, se naslednje leto opravi popravek prek stroškov, dolgovanih za to leto. Če se med letom ne poberejo dolgovani zneski, se dodajo znesku stroškov za naslednje leto (3).

(16)

Komisija za regulacijo energije (Commission de régulation de l'énergie, v nadaljnjem besedilu: komisija CRE) vsako leto v letnem poročilu oceni delovanje sistema v zvezi s stroški javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije. Delovanje nadomestila je urejeno z odlokom št. 2004-90, kot je bil spremenjen, (odlok št. n 2004-90 z dne 28. januarja 2004 o nadomestilu za stroške javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije): komisija CRE vsako leto pred 15. oktobrom ministru, pristojnemu za energijo, predlaga stroške, predvidene za naslednje leto, in enotni prispevek na porabljeno kilovatno uro v Franciji, ki omogoča njihovo financiranje. Komisija CRE izdela svoj predlog na podlagi izjave o stroških, vnaprej vračunanih za prejšnje leto (N-1), in izjave o stroških, predvidenih za naslednje leto (N+1). Izjave izdelajo operaterji, ki krijejo te stroške. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 14 in 15, je mehanizem za poplačilo stroškov centraliziran na ravni finančne institucije CDC.

(17)

Komisija CRE preveri znesek vnaprej vračunanih stroškov. Ker gre za stroške, povezane s podporo za energijo iz obnovljivih virov, ti stroški ustrezajo razliki med zneskom pomoči in tržno ceno, ki jo za prodajo te energije pridobijo operaterji, zavezani s pogodbo. Znesek nadomestila se tako določi s sklicem na tržno ceno. Komisija CRE je natančno določila način določitve te tržne cene. Ne ustreza realni tržni vrednosti, ki jo mora pri tem dobiti operater, zavezan s pogodbo, temveč referenčni vrednosti, določeni glede na različne parametre (terminska tržna cena in promptna cena z različnimi ponderji glede na dejavnosti, tržna cena znotraj dneva, cena izravnave odstopanj), s katerimi se lahko natančneje odraža ravnanje delujočega udeleženca na trgu, da bi bil operater, zavezan s pogodbo, spodbujen k učinkovitemu delovanju.

(18)

Komisija CRE brez poseganja v uporabo sankcij iz zakona v primeru neplačila ali nezadostnega plačila prispevka v dveh mesecih od dne njegove zapadlosti naslovi opomin skupaj s kaznijo za prepozno plačilo v višini 10 % zneska dolgovanega prispevka. Če zavezanec ne plačuje predvidenih prispevkov, mu minister, pristojen za energijo, izreče upravno sankcijo pod pogoji iz člena 41 tega zakona.

(19)

V obdobju 2003–2015 je znesek dajatve CSPE, ki jo je pobral operater, odgovoren za omrežje, znašal 36,9 milijarde EUR. Razdeljen je bil na naslednji način:

Zneski, ki jih je pobrala družba EDF iz naslova dajatve CSPE

(20)

V obdobju 2003–2015 se je sestava dajatve CSPE spreminjala na naslednji način:

Energija iz obnovljivih virov

Soproizvodnja

Spreminjanje dajatve CSPE – obdobje 2003-2015

v mio EUR

Drugo

Socialne tarife

Tarifna izravnava

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

Vir: Dopis Francije z dne 20. decembra 2016.

(21)

V zakonu so predvidene tri kategorije znižanja dajatve CSPE za določene odjemalce. Ta znižanja se lahko medsebojno seštevajo in so predstavljena v nadaljevanju:

(22)

Ta različna znižanja dajatve CSPE, razen za prevozna podjetja, so v obdobju 2003–2015 znašala 6,8 milijarde EUR in so bila razdeljena na naslednji način:

Odjemno mesto

Odjemno mesto

Dodana vrednost

Razdelitev znižanj v obliki dajatve CSPE, dodeljenih po kategoriji – obdobje 2003-2015 (6,8 milijarde EUR)

Lastna poraba

Lastna poraba

Dodana vrednost

Vir: Francija – 15. novembra 2017.

(23)

Podrobna predstavitev teh omejitev višine je predstavljena v nadaljevanju.

(24)

Omejitev višine na 0,5 % dodane vrednosti, ki se uporablja za industrijske odjemalce, ki porabijo več kot 7 GWh na leto, je bila uvedena leta 2005 v okviru zakona št. 2005-781 z dne 13. julija 2005 o programu, ki določa smernice energetske politike, v praksi pa se je začela izvajati leta 2006.

(25)

Francija je navedla, da je bil cilj te omejitve višine ohraniti konkurenčnost elektro-intenzivnih podjetij, dejavnih zlasti v metalurgiji, papirni in kemični industriji itd., tj. panogah, izpostavljenih mednarodni konkurenci, zlasti tistih, katerih stopnja porabe presega prag 7 GWh na leto, in hkrati s tem pragom omejiti svoj vpliv na druge kategorije odjemalcev.

(26)

Ta omejitev višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti se prijavi v izjavi, predloženi komisiji CRE, ki sprejme odločitev o povračilu dolgovanih zneskov, potem ko preveri izjavo. Ti zneski so povrnjeni šele, ko je znana dodana vrednost podjetja (tj. najprej med letom N+1, za zneske, plačane leta N).

(27)

Francija je navedla, da je omejitev višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti od skupaj 6,8 milijarde EUR znižanj, dodeljenih v obdobju med letoma 2003 in 2015, znašala 69 % (4,7 milijarde EUR) popolnih oprostitev. Ta omejitev višine se je po podatkih Francije v obdobju 2003–2015 nanašala na skupaj 1 636 podjetij.

(28)

Ta omejitev višine je bila uvedena, ko je bil s členom 37 navedenega zakona št. 2003-8 z dne 3. januarja 2003 (ki spreminja člen 5 zakona št. 2000-108) uvedena dajatev CSPE. Veljati je začela leta 2003. Omejitev višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto je bila najprej določena na 500 000 EUR. Nato pa je bila v okviru člena 37 zakona št. 2010-1657 z dne 29. decembra 2010 o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah za leto 2011 povečana na 550 000 EUR. V tem členu je bila predvidena posodobitev te zgornje meje sorazmerno s predvideno stopnjo rasti indeksa cen življenjskih potrebščin razen tobaka, povezano z letnim osnutkom zakona o javnih financah. Parlament je leta 2013 to zgornjo mejo določil na 569 418 EUR ter v okviru člena 59 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah za leto 2013 sprejel novo pravilo o posodabljanju te zgornje meje: od takrat se posodobi vsako leto, in sicer sorazmerno z razvojem zneska enotnega prispevka dajatve CSPE, pri čemer je povečanje omejeno na 5 % letno. Dne 1. januarja 2015 je znašala 627 783 EUR.

(29)

Po trditvah Francije pomeni omejitev višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto odklon od zgornje meje 0,5 % dodane vrednosti bolj na ravni odjemnega mesta kot na ravni družbe. Če se omejitev višine določi glede na odjemno mesto, to po navedbah Francije omogoča vključitev podjetij, ki na ravni odjemnega mesta porabijo veliko električne energije, vendar niso elektro-intenzivna.

(30)

Francija je navedla, da je omejitev višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto od skupaj 6,8 milijarde EUR znižanj, dodeljenih v obdobju med letoma 2003 in 2015, znašala 29 % (2,0 milijarde EUR) tega zneska. Do te omejitve višine je bilo po navedbah Francije upravičenih 522 podjetij.

(31)

Oprostitev za samoproizvedeno električno energijo se prenaša iz sklada javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije (Fonds du Service Public de la Production d'Electricité; v nadaljnjem besedilu: FSPPE) (sklad FSPPE je bil predhodnik dajatve CSPE). Sklad FSPPE je bil ustanovljen s členom 5 zakona z dne 10. februarja 2000 o posodobitvi in razvoju javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije. Vanj so znesek, ki je presegal količino letno proizvedene in z odlokom določene električne energije, prispevali proizvajalci, dobavitelji in uvozniki električne energije ter proizvajalci električne energije, ki so jo proizvajali za lastno porabo. V odloku št. 2001-1157 z dne 6. decembra 2001 o skladu javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije, sprejetem za uporabo člena 5 zakona št. 2000-108, je bila ta količina določena na 240 GWh.

(32)

Proizvajalec električne energije je torej upravičen do oprostitve prispevka v višini števila kilovatnih ur, proizvedenih za lastno porabo, do zgornje meje 240 GWh na proizvodno mesto. Ta isti proizvajalec lahko enemu samemu odjemalcu na istem mestu omogoči, da izkoristi to oprostitev, dokler število kilovatnih ur, oproščenih zaradi lastne porabe in prodanih temu odjemalcu, ne preseže zgornje meje v višini 240 GWh na proizvodno mesto.

(33)

Francija je navedla, da je cilj oprostitve, dodeljene na podlagi električne energije, proizvedene za lastno porabo, omejiti obdavčevanje proizvajalcev-odjemalcev, ki so se s financiranjem lastnih obratov odločili, da k nacionalni energetski politiki ne bodo niti prispevali niti njenih ugodnosti izkoriščali.

(34)

Ta oprostitev je začela veljati leta 2002. Ko je bila leta 2003 uvedena dajatev CSPE (ki je nadomestila sklad FSPPE), je bila ohranjena s členom 37 zakona št. 2003-8: „[…] Električna energija, ki jo proizvajalec proizvede za lastno porabo ali jo za lastno porabo končni odjemalec kupi od tretjega, ki upravlja proizvodni obrat na kraju porabe, za izračun prispevka upošteva le porabo od 240 milijonov kilovatnih ur na leto in na proizvodno mesto.“

(35)

Francija je pojasnila, da se je ta oprostitev v praksi nanašala zlasti na industrijska območja, ki imajo večinoma kogeneracijske elektrarne (razen proizvodnje električne energije) in da poleg tega posamezniki do te oprostitve niso upravičeni.

(36)

Leta 2011 je bilo do oprostitve za lastno porabo upravičenih 88 odjemnih mest, njihov obseg oprostitve pa je znašal 11 teravatnih ur (TWh). Poleg tega je bilo leta 2012 oproščenih 94,8 teravatne ure, leta 2013 84,6 teravatne ure in leta 2014 87,4 teravatne ure (5).

(37)

V celotnem obdobju 2003–2015 je bilo po navedbah Francije do te oprostitve upravičenih 88 odjemnih mest. Pomenila je približno 2 % skupnih dodeljenih znižanj od skupaj 6,8 milijarde EUR.

(38)

V celotnem obravnavanem obdobju 2003–2015 so znižanja dajatve CSPE znašala 6,8 milijarde EUR. V oddelkih od 2.2.1 do 2.2.3 je bila predstavljena razdelitev teh znižanj glede na vrsto.

(39)

Družbe, upravičene do znižanja dajatve CSPE, so veliki odjemalci električne energije, ki spadajo v približno 227 dejavnosti po klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE. Njihova najpomembnejša področja delovanja so metalurgija, kemična in petrokemična industrija, plinske dejavnosti, papirna industrija, jedrska industrija, industrija zrakoplovov, proizvodnja elektronskih naprav, avtomobilska industrija, živilskopredelovalna industrija in prevoz. Ista družba je lahko sočasno upravičena do več meril za oprostitev.

(40)

Ti upravičenci do ukrepov so upravičeni do uporabe ene ali več omejitev višine dajatve CSPE. V celotnem obravnavanem obdobju 2003–2015 je bilo glede na informacije, ki jih je sporočila Francija, do znižanj dajatve CSPE upravičenih 1 664 podjetij, ki so bila razdeljena na naslednji način: 1 636 upravičencev do omejitve višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti, 552 upravičencev do omejitve višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto in 88 (6) upravičencev do oprostitve za lastno porabo. Določena podjetja so lahko seštela več vrst znižanj.

(41)

Dajatev CSPE je bila uvedena leta 2003. Njena znesek in razdelitev sta bila predstavljena v oddelkih od 2.2.1 do 2.2.3.

(42)

Leta 2015 je bila nadomeščena z novo ureditvijo. Z zakonom št. 2015-1786 z dne 29. decembra 2015 o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah za leto 2015 je bila uvedena reforma obdavčevanja energije, ki se je nanašala zlasti na financiranje stroškov javnih storitev v zvezi s proizvodnjo električne energije in oskrbo z zemeljskim plinom. Za porabo po 31. decembru 2015 je bila dajatev CSPE torej ukinjena.

(43)

Od 1. januarja 2016 se financiranje politik, ki je bilo prej zagotovljeno z dajatvijo CSPE, izvaja iz državnega proračuna.

(44)

Ob upoštevanju posebnega zakonodajnega okvira, ki se uporablja za prevoznike v železniškem prometu (7), so znižanja dajatve CSPE, dodeljena tem prevoznikom, izključena iz tega postopka in se bodo obravnavala v posebnem sklepu Komisije. Zato so izključena s področja uporabe tega sklepa.

(45)

Znesek znižanj dajatve CSPE iz oddelka 2.2 torej ne zajema znižanj, dodeljenih prevoznikom v železniškem prometu.

(46)

Komisija je v sklepu o začetku postopka (8) ocenila, da so ukrepi pomenili državno pomoč, katere združljivost z notranjim trgom ni bila zadovoljivo dokazana.

(47)

Komisija je menila, da so bila dodeljena znižanja dajatve CSPE državna pomoč.

(48)

Najprej je menila, da so različna znižanja dajatve CSPE, določena z zakonom, pomenila selektivno prednost za podjetja, ki električno energijo proizvajajo za lastno porabo, velike odjemalce električne energije in energetsko intenzivne odjemalce: prvič, oprostitev dajatve CSPE, dodeljena podjetjem, ki električno energijo proizvajajo za lastno porabo, kot je predstavljena v uvodni izjavi 144 sklepa o začetku postopka, pomeni selektivno pomoč. Drugič, Komisija je ugotovila obstoj prednosti, dodeljene upravičencem do omejitve višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto, ki je bila dejansko dodeljena le za določene dejavnosti. Tretjič, omejitev višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti se nanaša le na industrijska podjetja, katerih poraba presega določeno zgornjo mejo, zaradi česar jim je prav tako dodeljena prednost.

(49)

Komisija je nato pripomnila, da so prednosti, ki so izhajale iz znižanj dajatve CSPE, financirane iz državnih sredstev tako kot dajatev CSPE in jih je bilo mogoče pripisati državi. Ker dajatev CSPE izhaja iz državnih sredstev, njena znižanja a fortiori pomenijo odpoved državnim sredstvom.

(50)

Nazadnje je Komisija tudi menila, da bi lahko različna znižanja dajatve CSPE vplivala na trgovino med državami članicami ter povzročila izkrivljanje konkurence zaradi različne obravnave upravičencev do ukrepov in njihovih konkurentov, ki teh znižanj ne morejo izkoristiti.

(51)

Komisija je glede združljivosti ukrepov z notranjim trgom navedla, da dajatev CSPE ob datumu sklepa o začetku postopka ni bila niti usklajen okoljski davek v smislu točke 153 smernic iz leta 2008 niti (9) neusklajen okoljski davek v smislu točke 151 v povezavi s točko 70(14) smernic iz leta 2008.

(52)

V zvezi s tem je navedla, da posebna davčna osnova ni imela nujno negativnega vpliva na okolje, glede na to, da je dajatev CSPE delno povezana z električno energijo iz obnovljivih virov. Zato prav tako ni mogoče šteti, da je bil njen namen internalizirati okoljske stroške v znesek dajatve CSPE. Poleg tega ni nameravala usmeriti proizvajalcev ali končnih odjemalcev na dejavnosti, ki bolj spoštujejo okolje. Če bi se poraba znižala, bi se, nasprotno, pojavila potreba po povečanju dajatve CSPE, dolgovane za povračilo stroškov proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Zato se ne uporablja poglavje 4 (10) smernic iz leta 2008.

(53)

Vendar je Komisija menila, da bi bilo ukrepe za znižanje dajatve CSPE mogoče analizirati na podlagi člena 107(3)(c) PDEU ter hkrati pozvati Francijo, naj določi pravila teh ukrepov.

(54)

Komisija je tudi navedla, da je potekal postopek revizije smernic iz leta 2008 in da je osnutek smernic iz leta 2014 vseboval naslednje točke:

(55)

Komisija je nazadnje navedla, da je v osnutku smernic iz leta 2014 (točka 229) predvideno, da se bodo pomoči, dodeljene v obliki znižanj finančne podpore za električno energijo iz obnovljivih virov, presojale na podlagi novih smernic o pomoči za varstvo okolja in energijo, ko bodo sprejete (čeprav so bile pomoči dodeljene pred začetkom veljavnosti smernic iz leta 2014).

(56)

Ker je Francija zagotovila zelo malo elementov o namenu znižanj in njihovi utemeljitvi, je Komisija tudi izrazila pomisleke glede združljivosti pomoči z notranjim trgom. Francijo je tako pozvala, naj podrobno navede: (i) cilj skupnega interesa, ki mu je namenjen ukrep, (ii) ustreznost ukrepa pomoči, (iii) spodbujevalni učinek in (iv) zadostno izogibanje neupravičenim negativnim učinkom na trgovino.

(57)

Komisija je v sklepu o začetku postopka torej menila, da Francija ni dovolj utemeljila združljivosti ukrepov za znižanje dajatve CSPE za določene upravičence z notranjim trgom.

(58)

Smernice iz leta 2014 so začele veljati 1. julija 2014. V njih je uveden oddelek 3.7.2, ki se nanaša na „Pomoč v obliki znižanj finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov“.

(59)

V tem oddelku je najprej priznano, da stroški za financiranje energetskih politik nimajo neposrednega vpliva na okolje in ne pomenijo okoljskih davkov, katerih namen je zvišati stroške okolju škodljivega ravnanja, v strogem pomenu besede. Pač pa lahko neposredno prispevajo k varstvu okolja, tako da omogočajo financiranje shem podpore, ki k temu prispevajo.

(60)

Iz teh smernic nato izhaja, da je sistem financiranja teh podpornih ukrepov z dajatvijo na električno energijo v določenih primerih mogoč le, če so lahko podjetja, na katera še zlasti vplivajo stroški financiranja podpore za energijo iz obnovljivih virov, upravičena do znižanj.

(61)

V teh smernicah so nadalje določene stopnje znižanj, ki se štejejo kot sprejemljive za ohranitev finančne sprejemljivosti podpornih ukrepov, da bi preprečili prenos prevelike obremenitve na druge odjemalce.

(62)

V oddelku 3.7.3 smernic iz leta 2014 je nazadnje predvidena možnost sprejetja načrta prilagoditve, da bi se stopnje znižanja iz nacionalnega ukrepa postopoma poenotile s stopnjami znižanja, ki so združljive s predpisi iz smernic in sorazmerne s predpisi na področju državnih pomoči.

(63)

Razen prevoznih podjetij, ki se obravnavajo ločeno, so v sklepu o začetku postopka navedene naslednje pripombe.

(64)

Družba EDF je svoje pripombe poslala Komisiji 17. novembra 2014. Po trditvah te skupine se oprostitve, do katerih je bila upravičena, nanašajo na porabo približno […] % električne energije za lastno porabo, namenjene proizvodnji električne energije, ki se dovaja v javno omrežje. Ta lastna poraba se po trditvah družbe EDF nanaša na eni strani na električno energijo, ki jo porabi pomožna oprema elektrarn, na drugi strani pa na postaje za prenos energije s črpanjem v hidroelektrarnah, ki jim energijo v tem zadnjem primeru dovajajo jedrske elektrarne.

(65)

Družba EDF meni, da bi morala biti ta lastna poraba upravičena do popolne oprostitve dajatve CSPE, kar bi bilo na eni strani skladno z Direktivo Sveta 2003/96/ES (11), navedeno v uvodni izjavi 51, katere člen 14(1)(a) določa, da države članice izvzamejo iz obdavčitve energente in električno energijo, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije ali ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije, ter na drugi strani s sklepom, s katerim se v skladu z državnimi pomočmi potrjuje nemška ureditev „dodatka k dajatvi EEG“, določenega z zakonom o EEG iz leta 2014 (12).

(66)

Družba EDF poleg tega poudarja, da bi bilo treba zagotoviti skladnost med sistemi oprostitve plačila dajatev za energijo med različnimi državami članicami, do katerih so upravičene zlasti elektro-intenzivne industrije. Če bi države članice te oprostitve obravnavale različno, bi se lahko zato povečale razlike v konkurenčnosti, ki trenutno obstajajo na različnih trgih.

(67)

Družba Air Liquide France Industrie (v nadaljnjem besedilu: družba ALFI) je svoje pripombe poslala Komisiji 3. novembra 2014. Najprej je navedla, da njeni stroški, povezani z energijo, znašajo od […] do […] % proizvodnih stroškov. Nato je poudarila, da bi bile različne industrije, ki uporabljajo industrijske pline (tj. kemijska, jeklarska, petrokemična, steklarska), zaradi prevelikega povečanja stroškov za električno energijo spodbujene k internalizaciji proizvodnje teh plinov, vendar v manjši meri, zaradi česar bi se na svetovni ravni povečala poraba energije.

(68)

Družba ALFI poleg tega ugovarja, da bi imeli upravičenci do dajatve CSPE zaradi tega znižanja prednost. Trdi, da so znižanja dajatve CSPE le odziv na to, da je naloga javne storitve oskrba z električno energijo, in zato brez natančne opredelitve njihove pravne podlage ne morejo pomeniti pomoči.

(69)

Nazadnje družba ALFI meni, da bi bila ta znižanja dajatve CSPE brez poseganja v obstoj pomoči, kot je navedena v prejšnji uvodni izjavi, če bi se opredelila kot državna pomoč, združljiva z oddelkom 3.7.2 smernic iz leta 2014, v katerem je pod določenimi pogoji priznana združljivost različnih ravni in ciljnih znižanj v korist elektro-intenzivnih industrijskih podjetij. Če bi se dokazal obstoj pomoči, bi bilo zato treba vsekakor izključiti njeno vračilo.

(70)

Združenje UNIDEN, ki zastopa interese energijsko intenzivnih panog v Franciji, je Komisiji svoje pripombe poslalo 3. novembra 2014. Znižanja dajatve CSPE imajo po trditvah tega združenja več ciljev skupnega interesa, zaradi česar so ukrepi združljivi v smislu člena 107(3) PDEU in smernic iz leta 2014.

(71)

Prvič, cilj ukrepov je ohranjanje konkurenčnosti industrijskih sektorjev, ki so izpostavljeni svetovni konkurenci. Drugič, ukrepi imajo socialni cilj. Tretjič, ukrepi imajo cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, saj vključujejo zlasti varstvo najbolj prikrajšanih odjemalcev. Četrtič, cilj ukrepov je energijska učinkovitost, kar je v celoti skladno s pravom Evropske unije.

(72)

Francija je poslala pripombe glede opredelitve ukrepov in glede njihove združljivosti z notranjim trgom.

(73)

Glavne trditve, ki jih je navedla Francija pri utemeljitvi neobstoja pomoči, se nanašajo na neobstoj selektivnosti in neobstoj izkrivljanja konkurence.

(74)

Francija trdi, da ukrepi niso selektivni iz treh glavnih razlogov:

(75)

Prvič, po mnenju sodne prakse uvedba znižanj dodatkov s strani držav članic ni zadostovala, da bi se v ukrepu ugotovila selektivnost, če podjetja, ki bi prekoračila določene zgornje meje, hipotetično, ne bi bila v enakem dejanskem položaju kot druga podjetja. Po mnenju sodne prakse Sodišča omejitev višine glede na odjemno mesto ne zadostuje, da bi ta ukrep postal selektiven in da bi omejitve višine davkov lahko dejansko pomenile selektivno pomoč (13). Francija se glede omejitve višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti sklicuje na sodno prakso svojega ustavnega sveta (14), da bi opozorila, da je sodnik s tem, da je dajatev CSPE štel za skladno z načelom enake davčne obravnave, priznal, da so bili upravičenci do te omejitve višine v drugačnem dejanskem položaju kot druga podjetja, iz česar izhaja, da pomoč ni selektivna.

(76)

Drugič, Francija je, kar zadeva natančneje lastno porabo, menila, da se oprostitev dajatve CSPE, dodeljena proizvajalcem-odjemalcem, nanaša na upravičence, katerih dejanski položaj se razlikuje od drugih plačnikov dajatve CSPE, in zato izključuje selektivnost pomoči.

(77)

Tretjič, neobstoj selektivnosti je utemeljen z naravo francoskega davčnega sistema, iz katerega izhajajo ukrepi in ki nima selektivnega značaja. Po trditvah Francije izhajajo omejitve višine dajatve CSPE iz same narave davčnega sistema, v katerem je predvideno, da mora davčno breme upoštevati plačilne zmožnosti posameznega podjetja.

(78)

Četrtič, Francija glede proizvajalcev-odjemalcev, ki električno energijo proizvajajo iz obnovljivih virov ali v soproizvodnji, dejavnih zlasti v kemični, železarski in petrokemični dejavnosti, poudarja, da je logično, da je električna energija, ki jo proizvedejo in sami porabijo, oproščena dela dajatve CSPE, s katerim se financira energija iz obnovljivih virov ali podpora za soproizvodnjo, če ta električna energija ni prejela javne podpore, financirane s to dajatvijo, medtem ko vseeno prispeva k cilju varstva okolja, za katerega si prizadeva podpora za energijo iz obnovljivih virov in soproizvodnjo, ki se z dajatvijo CSPE financira enako kot električna energija, ki se dovaja v omrežje (in je sama prav tako upravičena do podpore, financirane z dajatvijo CSPE). Zato Francija poudarja, da oprostitev proizvajalcev-odjemalcev, ki električno energijo proizvajajo z uporabo energije iz obnovljivih virov ali v soproizvodnji, ne pomeni selektivne prednosti.

(79)

Francija je navedla, da je podoben ukrep obstajal pred začetkom veljavnosti dajatve CSPE leta 2003. Zato je pomoč po njenem mnenju imela le malo vpliva na gospodarski in konkurenčni položaj podjetij s sedežem v Franciji.

(80)

Če je opredelitev kot pomoč vseeno potrjena, Francija predlaga, da se združljivost dajatve CSPE analizira glede na tri različne sklope:

(81)

Prvič, združljivost ukrepov izhaja iz dejstva, da se upoštevajo določbe iz Direktive 2003/96/ES (glej oddelek 4.2.1).

(82)

Drugič, znižanja dajatve CSPE, ki se lahko obravnava kot okoljski davek, so zaradi tega dejstva popolnoma združljiva s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (15) (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 2001), smernicami iz leta 2008 in smernicami iz leta 2014 (glej oddelek 4.2.2).

(83)

Tretjič, če dajatve CSPE ne bi bilo mogoče obravnavati kot okoljskega davka, bi bile njene omejitve višine v tem primeru združljive s smernicami iz leta 2014 za del dajatve CSPE, s katerim se financira energija iz obnovljivih virov, za druge dele dajatve CSPE pa s členom 107(3)(c) PDEU (glej oddelek 4.2.3).

(84)

Francija poudarja, da Direktiva 2003/96/ES dovoljuje določene oprostitve:

(85)

V členu 14(1)(a) direktive je dovoljena oprostitev dajatev, povezanih z električno energijo, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije ali ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije. Ta oprostitev v veliki meri vključuje oprostitev za lastno porabo, predvideno v okviru zadevnih ukrepov.

(86)

V členu 15(1)(e) direktive so dovoljene oprostitve stroškov za električno energijo za lastno porabo, pridobljeno iz skupne proizvodnje toplotne in električne energije.

(87)

V členu 17(1)(a) direktive so dovoljene delne oprostitve „v korist energetsko intenzivnih dejavnosti“, opredeljenih kot gospodarski subjekti, katerih nabave energentov in električne energije znašajo najmanj 3 % proizvodne vrednosti ali katerih davki od energije na nacionalni ravni znašajo najmanj 0,5 % dodane vrednosti.

(88)

Francija je v svoji korespondenci s Komisijo menila, da je dajatev CSPE mogoče šteti za okoljsko dajatev, kot je opredeljena v točki 70(14) smernic iz leta 2008. Francija je dejansko menila, da je imela davčna osnova jasen negativen vpliv na okolje, čeprav je bila namenjena financiranju energije iz obnovljivih virov in je bila ta shema pomoči okolju prijaznejša. Ta opredelitev ima za posledico oceno združljivosti ukrepov z notranjim trgom v skladu s tremi zaporednimi podlagami za združljivost.

(89)

Združljivost znižanj dajatve CSPE za obdobje od leta 2003 do leta 2008 je treba oceniti glede na smernice iz leta 2001. Francija trdi, da je ta združljivost zagotovljena z dejstvom, da so upravičenci plačevali precejšen del dajatve CSPE, in sicer najmanj 20 %, v skladu s točkama 51(1)(a) in 51(1)(b) smernic iz leta 2001.

(90)

Francija je menila, da so ukrepi v obdobju 2008–2014 skladni s smernicami iz leta 2008. Dajatev CSPE obravnava Francija na eni strani kot okoljsko dajatev. Na drugi strani pa je v oddelku 4 smernic iz leta 2008 določeno, da so okoljske dajatve združljive z notranjim trgom. Zato bi bila tako zadovoljivo dokazana združljivost ukrepov z notranjim trgom.

(91)

Dve omejitvi višine dajatve CSPE sta po mnenju Francije združljivi s smernicami iz leta 2014, ki so se uporabljale od 1. julija do konca ukrepov leta 2015, in ki jih prav tako upoštevata, zlasti točko 170 navedenih smernic.

(92)

Francija je v dopisu z dne 22. oktobra 2015 vseeno sprejela možnost, da dajatve CSPE ne bi obravnavala kot okoljskega davka ter da bi iz tega izpeljala posledice glede analize njene združljivosti z notranjim trgom na podlagi oddelka 3.7.2 smernic iz leta 2014 in člena 107(3)(c) PDEU.

(93)

Francija meni, da je dokazana združljivost ukrepov s smernicami iz leta 2014. Izrecno se sklicuje na oddelek 3.7.2 kot pravno podlago za oceno združljivosti zadevnih ukrepov (16) z notranjim trgom.

(94)

Francija poudarja, da je mogoče vso pomoč v obliki znižanj prispevkov, namenjenih finančni podpori za električno energijo iz obnovljivih virov, dodeljeno pred 1. januarjem 2011, šteti za združljivo z notranjim trgom, kot je določeno v točki 248 smernic iz leta 2014.

(95)

Za obdobje po letu 2011 je po mnenju Francije pomoči mogoče dodeliti, če so vključene v načrt prilagoditve, ki z objektivnimi merili zagotavlja, da se stopnje znižanja, dodeljene v okviru zadevnih ukrepov, približujejo stopnjam, dovoljenim v oddelku 3.7.2 smernic iz leta 2014.

(96)

Francija poudarja, da je treba 50 % podpore za sežiganje opredeliti kot podporo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pri čemer upošteva, da je 50 % sežganih odpadkov biološko razgradljivih, kot izhaja iz statističnih podatkov Mednarodne agencije za energijo in Eurostata.

(97)

Francija je za tisti del dajatve CSPE, ki se nanaša na financiranje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, predložila podrobno analizo združljivosti ukrepov, ki jo Komisija opisuje v nadaljevanju.

(98)

Pogodba po mnenju Francije pomeni zadostno pravno podlago za utemeljitev združljivosti ukrepa z notranjim trgom za del omejitev višine dajatve CSPE, ki se nanaša na „politike, ki niso politike razvoja energije iz obnovljivih virov, katerih omejitve višine, povezane z delom dajatve CSPE, namenjenim financiranju razvoja energije iz obnovljivih virov, so znašale […], kar je bilo urejeno s smernicami iz leta 2014“.

(99)

Francija navaja, da je v skladu z evropsko zakonodajo mogoče obravnavati kot zakonito, da elektro-intenzivna podjetja ne nosijo pretiranih stroškov oskrbe z električno energijo zaradi ciljev skupnega interesa, ki so (i) soproizvodnja, (ii) cilj teritorialne kohezije in zaščite najbolj oddaljenih regij ter (iii) cilj socialne kohezije in boja proti izključenosti.

(100)

Po mnenju Francije se z omejitvama višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto in 0,5 % dodane vrednosti na drugem mestu izpolnjuje cilj ohranitve konkurenčnosti podjetij, kar podpira člen 173(1) PDEU. Francija poleg tega navaja, da Direktiva 2003/96/ES daje državam članicam možnost, da lahko oprostitve v korist energetsko intenzivnih dejavnosti uporabijo zaradi ohranitve njihove konkurenčnosti, ki je priznana tudi v smernicah iz leta 2014 (oddelek 3.7.2) za financiranje energije iz obnovljivih virov. Tudi če ta cilj ohranitve konkurenčnosti ne zadostuje za utemeljitev obstoja skupnega interesa, po mnenju Francije prispeva k utemeljitvi tega cilja skupnega interesa.

(101)

Francija meni, da je nujnost ukrepov ustrezno utemeljena, saj ti prispevajo k okrepitvi konkurenčnosti upravičenih podjetij in torej k preprečitvi tveganja za selitev. Če so ukrepi pravilno usmerjeni in omejitve višine pravilno načrtovane, niso diskriminatorni. Francija v zvezi s tem opozarja, da so izbrane zgornje meje obeh družin oprostitve, tj. glede na odjemno mesto in dodano vrednost, skladne, saj je omejitev višine glede na odjemno mesto le ena od različic omejitve višine na 0,5 % dodane vrednosti. Upravičenci so izbrani na podlagi preglednih in objektivnih meril, usmerjenih na podjetja, ki so izgubi konkurenčnosti najbolj izpostavljena.

(102)

Nujnost ukrepov Francija utemeljuje tudi z dejstvom, da bi zaradi dvomov v ta znižanja nastali dodatni stroški, ki bi se po ocenah gibali med 12 % in 24 % dodane vrednosti. Francija med drugim zatrjuje, da bi povišanje računa za električno energijo za 2 EUR/MWh pomenilo 2-odstotno povečanje stroškov proizvodnje, kar je več kot „neto marža“ teh podjetij. Po njenem mnenju bi dodatno finančno prizadevanje, nastalo zaradi odprave znižanj dajatve CSPE, v tem okviru samo povečalo tveganje za selitev elektro-intenzivnih podjetij in povzročilo tveganje za financiranje zadevnih politik, tako da bi se njihovi stroški prenesli na druge odjemalce.

(103)

Francija prav tako meni, da je mogoče ustreznost ukrepov utemeljiti z Direktivo 2003/96/ES, ki dopušča, da so lahko podjetja, ki plačujejo davek od energije v višini 0,5 % svoje dodane vrednosti, upravičena do oprostitev, ki presegajo to zgornjo mejo, zaradi neusklajenosti obdavčevanja in tveganja za izgubo konkurenčnosti na mednarodni ravni.

(104)

V okviru odsotnosti popolne usklajenosti obdavčevanja in ob upoštevanju precejšnjega poslabšanja evropske konkurenčnosti so po njenem mnenju znižanja dajatve CSPE ustrezna.

(105)

Francija nato poudarja, da so znižanja dajatve CSPE sorazmerna. Ustrezajo povprečni dajatvi v višini od 31 % do 34 % celotne dajatve, tj. med 5,1 in 5,6 EUR/MWh (ocena iz leta 2014), v primerjavi z dajatvijo CSPE, ki je v istem času znašala 16,5 EUR/MWh. Francija opozarja, da je ta 31- do 34-odstotna stopnja višja od najnižje stopnje, dovoljene s smernicami iz leta 2008 ter oddelkoma 3.7.1 in 3.7.2 smernic iz leta 2014, zaradi česar je sorazmerna.

(106)

Francija meni, da je znižanja mogoče šteti za sorazmerna, če svojim upravičencem prepuščajo, da plačajo dovolj visok del dajatve CSPE.

(107)

Francija je sporočila zneske dajatve CSPE po upravičencih za leto 2014. Komisija tako ugotavlja, da je samo leta 2014 vsaj 124 upravičencev plačalo dajatev CSPE v višini, ki ni presegla stopnje 15 % iz točke 188 smernic iz leta 2014.

(108)

Francija meni, da se ta pogoj v tej zadevi ne uporablja. Poudarja, da ukrepi ne spodbujajo upravičencev, naj spremenijo svoje ravnanje, temveč se poskušajo s ciljem preprečevanja prej izogniti temu, da bi se njihova konkurenčnost poslabšala.

(109)

Francija v zvezi s tem trdi, da je mogoče izkrivljanje konkurence omejiti prav z vzpostavljenimi oprostitvami dajatve CSPE. V svojih pripombah navaja, da ostajajo med Francijo in Severno Ameriko kljub omejitvam višine dajatve CSPE precejšnje razlike v ceni, in sicer v višini 10 EUR/MWh za elektro-intenzivna podjetja. S sklicevanjem na študijo ICF tudi opozarja, da Francija dodeljuje manj oprostitev kot Nemčija, Italija in Danska (19).

(110)

Francija je glede drugih delov dajatve CSPE iz uvodnih izjav 11(1) do 11(3) navedla naslednje elemente:

(111)

Francija uvodoma ugotavlja, da je ta oprostitev v primeru, ko se električna energija proizvaja za lastno porabo, v celoti združljiva z Direktivo 2003/96/ES, v kateri je določeno, da so lahko majhni proizvajalci električne energije oproščeni plačila davka na električno energijo pod pogojem, da so obdavčeni energenti, ki se uporabljajo za proizvodnjo te električne energije.

(112)

Francija glede obstoja pomoči najprej pojasnjuje, da te oprostitve dajatve CSPE ne pomenijo selektivne pomoči. Poudarja, da ta oprostitev ni odvisna od narave dejavnosti upravičencev in da se načeloma uporablja za vsa podjetja, katerih zmogljivost ne presega 240 GWh. Poleg tega ti upravičenci, kar zadeva del za lastno porabo, ne pomenijo bremena za elektroenergetski sistem. Zato je upravičeno, da se obravnavajo drugače od odjemalcev, ki vso električno energijo kupujejo.

(113)

Francija nadalje meni, da oprostitev dajatve CSPE, dodeljena podjetjem, ki električno energijo proizvajajo za lastno porabo, ne povzroča izkrivljanja konkurence, če isto vrsto oprostitve uporablja več držav, zlasti v okviru Evropske unije. Zato ta oprostitev ne more pomeniti državne pomoči.

(114)

Francija glede združljivosti oprostitve meni, da bi lastna poraba uresničevala cilj skupnega interesa, če bi pomenila državno pomoč, tako da bi z zmanjšanjem učinkov konične porabe električne energije prispevala k zanesljivi oskrbi s to energijo.

(115)

Francija, ki je upoštevala predpostavko o podlagi združljivosti z notranjim trgom, ki jo skupaj zagotavljata oddelek 3.7.2 smernic iz leta 2014 in člen 107(3)(c) PDEU, kot je navedeno v oddelku 4.2.3, je v dopisu z dne 27. oktobra 2017, naslovljenem na Komisijo, iz tega potegnila sklepe. V tem dopisu je Francija sporočila novo različico načrta prilagoditve v skladu z oddelkom 3.7.3 smernic iz leta 2014, katerega namen je, da bi se znižanja, dodeljena v okviru ukrepov, na podlagi objektivnih pravil približala stopnjam oprostitve, združljivim s temi smernicami, kot so določene v oddelku 3.7.2 teh smernic.

(116)

Ta korak izračunavanja dajatve CSPE, dodeljene za različne cilje, omogoča izračun zneska, ki ga morajo plačati upravičenci do znižanj dajatve CSPE v okviru načrta prilagoditve. Ta znesek se giblje med že plačanim zneskom dajatve CSPE in zneskom, izračunanim z uporabo smernic. Znesek dajatve CSPE, ki ga je treba plačati, se izračuna drugače, in sicer na podlagi zadevnih delov dajatve CSPE, ter določi, kot je navedeno v oddelku 4.4.1.

(117)

Francija je glede dela dajatve CSPE za financiranje energije iz obnovljivih virov, vključno s sežiganjem biološko razgradljivih odpadkov, predvidela načrt prilagoditve, zaradi katerega bi bil do teoretičnega datuma 1. januarja 2019 znesek dajatve CSPE, ki ga je treba plačati do tega datuma, pri čemer se upošteva, da se je dajatev CSPE prenehala plačevati 1. januarja 2016 in da se povečuje postopoma, izračunan na podlagi smernic iz leta 2014:

(118)

Če podjetje (i) spada med dejavnosti iz Priloge 3 k smernicam iz leta 2014 in ima več kot 20-odstotno elektro-intenzivnost ali (ii) ima skupaj vsaj 20-odstotno elektro-intenzivnost in je izpostavljeno več kot 4-odstotni mednarodni trgovini (ali je navedeno v Prilogi 5 k tem smernicam), mora plačati znesek v višini 15 % dajatve ali 0,5 % dodane vrednosti, kar je nižje.

(119)

Če podjetje spada med dejavnosti iz Priloge 3 k smernicam iz leta 2014 in ima manj kot 20-odstotno elektro-intenzivnost, mora plačati znesek v višini 15 % dajatve ali 4 % dodane vrednosti, kar je nižje.

(120)

V drugih primerih, če podjetje (i) spada v dejavnost, ki ni navedena v Prilogi 3 k smernicam, ali (ii) je njegova dejavnost navedena v Prilogi 5 k smernicam, vendar ima manj kot 20-odstotno elektro-intenzivnost, in (iii) je bilo pred 1. julijem 2014 upravičeno do pomoči, mora plačati vsaj 20 % dajatve.

(121)

V vseh drugih primerih je stopnja dajatve CSPE, ki jo je treba doseči do 1. januarja 2019, 100-odstotna.

(122)

V načrtu prilagoditve je za soproizvodnjo, tarifno izravnavo in socialne tarife navedeno, da bo znesek dajatve CSPE, ki ga bo treba plačati, najpozneje do leta 2019 znašal:

(123)

Po mnenju Francije je ta načrt prilagoditve upravičen iz istih razlogov, kot so navedeni v oddelku 3.7.3 smernic iz leta 2014, ki se nanašajo na znižanje dajatev za financiranje energije iz obnovljivih virov. Z načrtom prilagoditve se je bilo zlasti mogoče izogniti prehitremu povečanju bremena, ki bi izhajalo iz neposredne uporabe meril, navedenih v točkah od 185 do 189 smernic iz leta 2014. V tem smislu prispeva k finančni vzdržnosti dajatve CSPE, tako da zagotavlja sprejemljivost podpore in načinov njenega financiranja.

(124)

Francija ni predvidela, da bi v načrt prilagoditve vključila zlasti znižanje dajatve CSPE, dodeljeno za cilje iz uvodnih izjav 110(1) in 110(2). Francija je potrdila, da je bilo treba dajatev CSPE, dodeljeno za te cilje, za obdobje 2003–2015 v celoti plačati (20), dodeljena znižanja dajatve CSPE v primeru dajatve CSPE za te cilje, pa bo treba v celoti vrniti.

(125)

Načrt prilagoditve za del, ki se nanaša na energijo iz obnovljivih virov in soproizvodnjo, je Francija začela izvajati leta 2011. V zvezi s tem se opira na točko 248 smernic iz leta 2014 ter odločitvi Komisije z dne 15. junija 2017 (SA.38635 (21)) in 21. septembra 2017 (SA.47887) (22).

(126)

Načrt prilagoditve za druge dele, financirane z dajatvijo CSPE, je Francija izdelala na podlagi pomislekov, ki jih je izrazila Komisija v sklepu o začetku postopka; ta načrt se je začel izvajati leta 2004. Francija meni, da je ta datum upravičen zaradi zastaralnega roka desetih let, ki se uporablja v tej zadevi na podlagi desetletnega zastaralnega roka iz člena 17 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (23).

(127)

Francija meni, da so lahko v skladu s členom 14 Direktive 2003/96/ES, v katerem je določeno, da je iz obdavčitve povsem izvzeta poraba električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije ter ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije, upravičenci do oprostitve plačila za lastno porabo, ki so proizvajalci električne energije (oznaka NACE 3511), oproščeni plačila dajatve CSPE za električno energijo za lastno porabo. Zato meni, da teh upravičencev ni treba vključiti v načrt prilagoditve.

(128)

Električna energija za lastno porabo, ki jo proizvedejo upravičenci do oprostitve, ki električno energijo proizvajajo iz obnovljivih virov, je lahko oproščena plačila dela dajatve CSPE za financiranje električne energije iz obnovljivih virov, če ta električna energija ni bila upravičena do nobenih javnih sredstev, medtem ko se je z dajatvijo CSPE deloma financirala podpora za energijo iz obnovljivih virov.

(129)

Vendar je Francija v načrt prilagoditve vključila oprostitev, ki se je nanašala na preostali del dajatve CSPE, razen če je bila prednost nižja od zgornje meje pomoči de minimis.

(130)

Enako je lahko za upravičence do oprostitve, ki električno energijo proizvajajo v soproizvodnji, proizvedena električna energija za lastno porabo oproščena plačila dela dajatve CSPE za financiranje soproizvodnje, če ta električna energija ni bila upravičena do nobene javne podpore.

(131)

Vendar je Francija v načrt prilagoditve vključila oprostitev, ki se je nanašala na preostali del dajatve CSPE, razen če je bila prednost nižja od zgornje meje pomoči de minimis.

(132)

Francija za vsako podjetje na podlagi letne stopnje in porabe podjetja izračuna višino dajatve CSPE, brez oprostitve, za plačilo. Ta teoretična dajatev CSPE je razdeljena glede na politiko v skladu z razdelitvijo, ki jo je poslala komisija CRE in je bila Komisiji sporočena 20. decembra 2016:

Letni delež, namenjen posamezni politiki, dopis francoskih organov z dne 20. decembra 2016.

(133)

Francija poudarja, da energija iz obnovljivih virov, soproizvodnja, tarifna izravnava in socialne tarife pomenijo 98,2 % zneskov dajatve CSPE, ki jih je treba plačevati od leta 2003.

(134)

Francija glede sežiganja poudarja, da je na podlagi statističnih podatkov Mednarodne agencije za energijo in Eurostata polovico energije, proizvedene v mreži UIOM (Unité d'Incinération d'Ordures Ménagères – enota za sežiganje gospodinjskih odpadkov), ovrednotene v obliki toplote ali električne energije, mogoče obračunati kot obnovljivo. Zato je polovica dajatve CSPE, dodeljene kot podpora sežiganju, vključena v del, ki se nanaša na energijo iz obnovljivih virov. Podpora za sežiganje biološko nerazgradljivih odpadkov, uporabljenih za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, pa je dodeljena sklopu dajatve CSPE, ki se nanaša na soproizvodnjo. Zaradi te domneve se je Francija odločila za naslednjo razdelitev:

(135)

Francija je pojasnila, da je bila za vsako dodeljeno znižanje dajatve CSPE uporabljena zgornja meja pomoči de minimis iz Uredbe (EU) št. 1407/2013 (24): za vsakega upravičenca se znesek pomoči, dodeljene v zadnjih treh tekočih letih, primerja z zneskom 200 000 EUR. Če je znesek pomoči, dodeljene v zadnjih treh tekočih letih, nižji od 200 000 EUR, je znesek povračila v teh treh letih enak nič. Francija pojasnjuje, da bo upoštevala tudi Odločbo N 7/09 (25) Evropske komisije o povišanju zgornje meje pomoči de minimis na 500 000 EUR za leti 2009 in 2010, da bi se upošteval tedanji okvir gospodarske krize.

(136)

Francija je za upravičence, ki jih ni mogoče šteti za elektro-intenzivna podjetja v smislu točk od 185 do 187 smernic iz leta 2014 ali ki ne upoštevajo v celoti določb oddelka 3.7.2 teh smernic, predložila načrt prilagoditve, v skladu s katerim se njihova dajatev postopno povečuje (glej uvodni izjavi 117 in 118).

(137)

Ta načrt prilagoditve je skupen za vse elemente dajatve CSPE. Popravlja vse zgornje meje in oprostitve, dodeljene v okviru ukrepa. Zajema tudi vse politike, ki se financirajo z dajatvijo CSPE.

(138)

Izhodišče načrta prilagoditve je dajatev CSPE, ki so jo upravičenci v letu začetka izvajanja načrta dejansko plačevali (leto 2004 ali leto 2011 odvisno od primera).

(139)

Zaradi tega načrta prilagoditve, ki se nanaša na različna dodeljena znižanja dajatve CSPE, morajo plačani zneski najpozneje do 1. januarja 2019 doseči minimalne stopnje dajatev, skladne s predpisi na področju državni pomoči. Doseči je treba znesek dajatve CSPE, ki se zahteva s pravili, opisanimi v uvodnih izjavah od 118 do 122.

(140)

To povečanje je izvedeno z uporabo naslednjega pravila postopnega povečanja:

(141)

Znesek za plačilo na leto po posamezni financirani politiki = plačani znesek

(142)

+ (znesek za plačilo – plačani znesek) × [(e^n)-1]/[(e^N)-1],

pri čemer je n: število leta začetka izvajanja načrta prilagoditve (primer: za načrt, ki se začne izvajati leta 2011 in se v celoti uporablja leta 2019, je leta 2011 n = 0, leta 2012 je n = 1, …, leta 2019 pa je n = 8)

in N: število let izvajanja načrta (primer: v enakem primeru kot zgoraj je N = 8).

(143)

Zaradi tega pravila se znesek dajatve CSPE za plačilo sčasoma približa teoretični stopnji dajatve CSPE, ki bi jo bilo treba plačati do leta 2019. Ker je bila dajatev CSPE leta 2016 ukinjena, se načrt prilagoditve po letu 2015 ne bo uporabljal.

(144)

Za prehod s tega izhodišča na končno teoretično stopnjo je uporabljena funkcija postopnega povečevanja.

(145)

V načrtu prilagoditve je predvideno, da bodo zneski dajatve CSPE, katerih plačilo je bilo oproščeno, ki presegajo stopnje, dovoljene v tem načrtu, povrnjeni.

(146)

Znesek za vračilo je razlika med (i) dajatvijo CSPE za plačilo iz oddelkov od 4.4.1 do 4.4.7 in (ii) dajatvijo CSPE, ki so jo upravičenci dejansko plačali. Znesek se izračuna na upravičenca in na leto.

(147)

Najnižja stopnja dajatve CSPE za upravičence do oprostitve plačila zaradi lastne porabe, ki električno energijo za lastno porabo proizvajajo iz obnovljivih virov ali v soproizvodnji, je enaka nič za dajatev CPSE za financiranje električne energije iz obnovljivih virov oziroma v soproizvodnji.

(148)

Če znesek, ki se na upravičenca in dano leto plača za dano politiko, presega znesek, ki ga je treba plačati na najnižji zahtevani stopnji dajatve CSPE, ali mu je enak, je znesek, zadržan za načrt prilagoditve, najnižja stopnja dajatve CSPE, zahtevana za plačilo v tem letu. V tem primeru se plačani presežek ne odšteje od zneska vračila, ki ga dolguje upravičenec, ki izhaja iz izračuna za vsa druga leta.

(149)

Francija je v dopisu z dne 11. oktobra sporočila, da znaša predhodna ocena zneskov za vračilo 31 milijonov EUR. V postopek vračila naj bi bilo zajetih približno 700 podjetij. Vendar je Francija pojasnila, da je treba oceno tega zneska dokončati, ko bodo zbrane informacije o znižanjih na upravičenca za vsa leta.

(150)

V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(151)

Komisija je proučila opredelitev pomoči različnih znižanj dajatve CSPE na podlagi teh določb:

(152)

Komisija je v oddelku 3.1.1 sklepa o začetku postopka iz leta 2014 ugotovila, da je dajatev CSPE pomenila državno pomoč.

(153)

Komisija najprej ugotavlja, da nobena zainteresirana stran ni ugovarjala njeni ugotovitvi iz prejšnje uvodne izjave.

(154)

Komisija poudarja, da iz sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da se lahko kot državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU štejejo samo prednosti, dodeljene neposredno ali posredno z javnimi sredstvi.

(155)

Samo dejstvo, da se prednost ne financira neposredno z državnimi sredstvi, ne zadostuje, da bi se vključitev državnih sredstev izključila. Iz sodne prakse Sodišča Evropske unije dejansko izhaja, da ni treba dokazati obstoja prenosa državnih sredstev iz splošnega proračuna države ali s strani javnega organa, da bi se prednost, dodeljena enemu ali več podjetjem, lahko štela za državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU (26).

(156)

Ob upoštevanju sodne prakse in ustaljene prakse odločanja Komisije pomenijo proizvodi, ki izhajajo iz prispevkov države, ki se upravljajo in razdeljujejo v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če jih upravlja javni ali zasebni subjekt (sodbi Essent (27), Vent de Colère (28)).

(157)

Sodišče pa je glede dajatve CSPE že lahko potrdilo, da je pomenila državna sredstva. Dejansko je Sodišče v spisu, ki se je nanašal na sodbo Sodišča z dne 19. decembra 2013 v zadevi Association Vent De Colère! (29) in je zajemal obveznost odkupa električne energije iz uvodne izjave 10(a), financirano z dajatvijo CSPE, sklenilo, da je pomenila dajatev CSPE državna sredstva.

(158)

Komisija nazadnje navaja, da je prednost mogoče pripisati državi, saj omejitve višine izhajajo iz zakona in upravnih aktov, ki se uporabljajo ter določajo njihovo ureditev in način uporabe.

(159)

Državni značaj dajatve CSPE je sicer potrjen s sistemom, ki ga je za njeno pobiranje vzpostavila Francija. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 14 in 15, se dajatev CSPE centralizirano zbira prek javnega subjekta CDC, tako da njeno finančno upravljanje zagotavlja javni subjekt, ki je pod nadzorom države, s čimer se podpira opredelitev državnih sredstev.

(160)

Zato Komisija potrjuje ugotovitve iz sklepa o začetku postopka. Dajatev CSPE in a fortiori omejitve njene višine je mogoče pripisati državi ter so dodeljene iz državnih sredstev.

(161)

Komisija glede ocene obstoja prednosti ugotavlja, da se v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije ukrepi, s katerimi se v različnih oblikah zmanjšuje breme podjetij in ki so, ne da bi bili nepovratna sredstva v strogem pomenu besede, po naravi podobni državni pomoči, zato štejejo za državno pomoč (30).

(162)

Komisija v tej zadevi poudarja, da je v členu 5 zakona št. 2000-108 (kot je bil spremenjen s členom 37 zakona št. 2003-8) določeno načelo, da morajo dajatev CSPE plačati končni odjemalci električne energije s sedežem na francoskem ozemlju in da je znesek dajatve CSPE izračunan sorazmerno s količino porabljene električne energije. S tem ko je država oprostila plačilo dajatve CSPE za porabo električne energije, ki presega zgornjo mejo glede na odjemno mesto, ali za elektro-intenzivna industrijska podjetja v višini 0,5 % dodane vrednosti, je zmanjšala stroške dajatve CSPE, ki bi jo morala upravičena podjetja sicer plačati. Omejitve višine glede na odjemno mesto in dodano vrednost pomenijo torej prednosti za upravičena podjetja.

(163)

Sodišče je glede na obstoj selektivne prednosti v sodbi z dne 21. decembra 2016 v zadevi Komisija proti World Duty Free Group na eni strani ter Komisija proti Banco Santander in Santusa na drugi strani (31) opozorilo, da je treba za dokazovanje selektivnosti davčnega ukrepa ali dajatve dokazati, ali se z njim med gospodarskimi subjekti, ki so glede na cilj, ki se uresničuje z zadevno splošno davčno ureditvijo, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, uvaja razlikovanje, ki ni upravičeno z naravo in sistematiko te ureditve.

(164)

Vendar je treba tudi navesti, da pojem pomoči ne vključuje ukrepov, ki uvajajo razlikovanje med podjetji na področju dajatev, kadar to razlikovanje izhaja iz narave ali sistematike sistema zadevnih dajatev. V tem primeru je dolžnost države članice, ki je uvedla tako razlikovanje, da dokaže, da je to dejansko utemeljeno z naravo in sistematiko zadevnega sistema (32).

(165)

Komisija poudarja, da je v členu 5 zakona št. 2000-108 (kot je bil spremenjen s členom 37 zakona št. 2003-8) določeno načelo, da morajo dajatev CSPE plačati končni odjemalci električne energije s sedežem na francoskem ozemlju in da je znesek dajatve CSPE izračunan sorazmerno s količino porabljene električne energije. Z dajatvijo CSPE se financirajo naslednji ukrepi:

(166)

Komisija poudarja, da so glede na cilje dajatve CSPE podjetja, ki so upravičena do znižanja njene višine na 0,5 % dodane vrednosti in glede na odjemno mesto, v enakem dejanskem položaju kot drugi končni odjemalci. Na eni strani gre dejansko za odjemalce električne energije in ni razloga za domnevo, da bi se ti odjemalci, ki so upravičeni do teh omejitev višine, razlikovali od odjemalcev, ki do njih niso upravičeni, glede na cilje financiranja podpore za energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnjo, tarifno izravnavo in socialne tarife. Ti upravičenci bi morali torej k financiranju javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije prispevati v enakem obsegu kot drugi končni odjemalci.

(167)

Poleg tega merila za upravičenost do omejitev višine na 0,5 % dodane vrednosti ali glede na odjemno mesto povzročajo dodatno diskriminacijo v skupini podjetij, na katere bi te omejitve višine lahko vplivale.

(168)

Prvič, omejitev višine na 0,5 % dodane vrednosti, ki bi se morala nanašati na elektro-intenzivna podjetja, je dejansko namenjena le največjim podjetjem, saj je najnižja zgornja meja porabe za upravičenost 7 GWh na leto. Tako elektro-intenzivna podjetja, katerih stopnja dajatve CSPE presega 0,5 % dodane vrednosti, a z manjšo letno porabo, niso upravičena do omejitve višine na dodano vrednost, čeprav imajo enako elektro-intenzivnost in so dejavna v istem sektorju. Poleg tega je omejitev višine na dodano vrednost namenjena industrijskim podjetjem, razen na primer elektro-intenzivnim podjetjem, dejavnim v sektorju storitev. Komisija iz tega sklepa, da se nobeno od teh razlikovanj ne pojasni z naravo in ciljem dajatve CSPE.

(169)

Drugič, kar zadeva omejitev višine glede na odjemno mesto, zakon št. 2000-108 (kot je bil spremenjen s členom 37 zakona št. 2003-8) omejuje višino dajatve CSPE na začetni znesek v višini 500 000 EUR glede na odjemno mesto. Komisija ugotavlja, da ta zgornja meja, ki temelji na vrednosti zgornje meje in dajatve CSPE za leto 2013, glede na dodatne informacije, ki jih je sporočila Francija, ustreza letni porabi v višini 42 GWh. Toliko porabijo le določeni gospodarski sektorji, kot je potrdila Francija v informacijah, ki jih je poslala za zadevne sektorje. Ta zgornja meja torej dodeljuje selektivno prednost določenim podjetjem ali sektorjem in je ni mogoče pojasniti z logiko dajatve CSPE. Komisija glede te druge omejitve višine iz tega sklepa, da se nobeno od teh razlikovanj, uvedenih z zakonom, ne pojasni z naravo in ciljem dajatve CSPE.

(170)

Komisija glede trditve, ki jo je Francija navedla v uvodni izjavi 77, v skladu s katero je te omejitve višine dajatve CSPE mogoče utemeljiti z uporabo načela, po katerem se dajatve poberejo glede na plačilno sposobnost davčnega zavezanca, ugotavlja, da je to načelo temeljno načelo dajatve CSPE. Francija prav tako ni dokazala, da so jo podjetja, ki niso upravičena do zgornje meje, sposobna plačati, kar je nujno za utemeljitev, da so te omejitve višine zajete v logiki sistema. Francija nazadnje ni dokazala, da vsa podjetja, upravičena do omejitve višine, niso sposobna plačati višjega zneska dajatve CSPE (33).

(171)

Poleg tega se omejitev višine glede na odjemno mesto uporablja brez povezave s plačilno sposobnostjo davčnega zavezanca. Čeprav se dejansko lahko prizna, da obstaja povezava med plačilno sposobnostjo in prometom ali dodano vrednostjo podjetja, se zaradi omejitve višine glede na odjemno mesto oprosti plačilo dajatve CSPE nad zgornjo mejo, ne glede na rast prometa ali dodane vrednosti. Zato trditev Francije iz uvodne izjave 77 ni sprejemljiva.

(172)

Komisija glede omejitve višine na dodano vrednost ugotavlja, da se zdi dejansko povezana s plačilno sposobnostjo zadevnega podjetja. Tudi če bi dajatev CSPE temeljila na načelu plačilne sposobnosti, česar Francija ni dokazala, omejitev višine na dodano vrednost ne bi bila nič manj selektivna, saj se ne uporablja nediskriminatorno za vsa podjetja, ki so v enakem dejanskem in pravnem položaju. Dejansko je omejitev višine na dodano vrednost namenjena le industrijskim podjetjem in izključuje neindustrijska podjetja. Toda ta podjetja bi lahko porabila toliko električne energije, da bi lahko bila upravičenost do omejitve višine na 0,5 % dodane vrednosti utemeljena. Poleg tega je ta omejitev višine na dodano vrednost prav tako omejena le na podjetja, ki so dovolj velika, da dosežejo letno porabo v višini 7 GWh, in izključuje manjša podjetja, ki ne dosežejo te zgornje meje porabe, čeprav dajatev CSPE doseže 0,5 % njihove dodane vrednosti.

(173)

Zato Komisija ugotavlja, da različne zgornje meje, določene v zakonu, pomenijo selektivno prednost v korist določenih podjetij ali sektorjev gospodarstva, in tako potrjuje svojo analizo iz sklepa o začetku postopka z dne 16. septembra 2014. Ukrepi glede na referenčni sistem, v katerem je predvideno, da morajo vsi končni odjemalci prispevati v sistem zaradi financiranja ciljev dajatve CSPE, dejansko pomenijo prednost za upravičence do ukrepov. V tem smislu se Komisija ne strinja z mnenjem družbe ALFI, navedenem v uvodni izjavi 68, niti mnenjem Francije, navedenem v uvodnih izjavah od 74 do 78.

(174)

Francija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 164, ni dokazala, da to neenako obravnavanje izhaja iz sistema dajatev. Dokazno breme v tej zadevi nosi država članica.

(175)

Podjetja, ki jim prednost zagotavljajo omejitve višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto in dodano vrednost, so konkurenčna podjetjem iz drugih držav članic (na področju metalurgije, papirne industrije, živilskopredelovalne industrije, kemične industrije itd.). Zato imata lahko obe omejitvi višine učinek na konkurenco in trgovino med državami članicami.

(176)

Komisija se zato ne strinja z mnenjem Francije, navedenem v uvodni izjavi 79.

(177)

Komisija zaradi razlogov iz uvodnih izjav od 48 do 50 potrjuje ugotovitve iz sklepa o začetku postopka ter meni, da omejitve višine glede na odjemno mesto in dodano vrednost pomenijo državno pomoč.

(178)

Komisija iz istih razlogov, kot so navedeni v oddelku 5.1.1.1, potrjuje, da je te oprostitve mogoče pripisati državi in so dodeljene iz državnih sredstev.

(179)

Podjetja, upravičena do teh oprostitev dajatve CSPE (večinoma proizvajalci električne energije, ki uporabljajo jedrske elektrarne ali črpalne hidroelektrarne), so v konkurenci s podjetji iz drugih držav članic. Zato imajo lahko te oprostitve učinek na konkurenco in trgovino med državami članicami.

(180)

Francija nadalje meni, da oprostitev dajatve CSPE, dodeljena podjetjem, ki električno energijo proizvajajo za lastno porabo, ne povzroča izkrivljanja konkurence, če isto vrsto oprostitve uporablja več držav, zlasti v okviru Evropske unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 79.

(181)

V skladu z navedeno sodno prakso se ukrep, ki ga izvaja država, šteje za izkrivljanje, ko izboljšuje konkurenčni položaj enega upravičenca v primerjavi z njegovimi konkurenti (34). Tak je primer ukrepa, če ta zmanjšuje dajatve, ki bi običajno bremenile podjetje. Poleg tega je Sodišče že sklenilo, da se posamezni ukrepi, s katerimi država članica konkurenčne pogoje enega sektorja uskladi s pogoji v drugih državah članicah, ne morejo izogniti opredelitvi kot državna pomoč, če je primerno (35).

(182)

Komisija ugotavlja, da oprostitev na prvi pogled pomeni prednost za proizvajalce-odjemalce. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 162, morajo dajatev CSPE plačati končni odjemalci električne energije s sedežem na francoskem ozemlju, znesek dajatve CSPE pa je izračunan sorazmerno s količino porabljene električne energije. Država je z oprostitvijo plačila dela dajatve CSPE za lastno porabo zmanjšala stroške dajatve CSPE, ki bi jo morala upravičena podjetja sicer plačati.

(183)

Komisija je nato proučila, ali je bila ta prednost selektivna. Prvič, Komisija poudarja, da je bil referenčni sistem, tj. dajatev CSPE, opisan v uvodni izjavi 165. Sestavljen je iz dajatve, ki jo morajo plačati vsi končni odjemalci električne energije glede na to, koliko te energije porabijo. Dajatev se pobira, da bi se financirali ukrepi podpore, ki imajo posebne cilje.

(184)

Drugič, Komisija mora preveriti, ali upravičenci do oprostitve, ki električno energijo proizvajajo za lastno porabo, spadajo v logiko sistema dajatve na električno energijo. Poraba električne energije, namenjena njeni proizvodnji, pomeni (končno) porabo električne energije. Glede na cilje dajatve CSPE se poraba električne energije s strani proizvajalca električne energije ne razlikuje od porabe električne energije s strani drugega odjemalca, in zdi se, da delna oprostitev za lastno porabo električne energije, ki je namenjena njeni proizvodnji, ne povzroča neutemeljenega razlikovanja glede cilja dajatve CSPE. Komisija zato ugotavlja, da se zdi ukrep na prvi pogled selektiven, saj uvaja razlikovanje med podjetji, ki so glede na cilj dajatve CPSE v primerljivem dejanskem in pravnem položaju.

(185)

Vendar Francija poudarja, da naj bi se z oprostitvijo izognili dvojni obdavčitvi, kar je načelo, ki se na splošno dopušča v davčnih sistemih.

(186)

Dejansko bi električna energija, ki jo porabi končni odjemalec, brez oprostitve, zajemala dvakratno dajatev CSPE: enkrat na električno energijo A, porabljeno za proizvodnjo električne energije B, in enkrat na električno energijo B, ustvarjeno iz električne energije A.

(187)

Komisija je že priznala, da je želja po preprečevanju dvojne obdavčitve načelo, ki ga običajno najdemo v sistemih dajatev na porabo električne energije (36), pa tudi v drugih davčnih sistemih (37). Gre tudi za načelo, zaradi katerega je bil sprejet člen 14(1)(a) Direktive 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003. Komisija torej sprejema trditev, ki jo je Francija navedla v uvodni izjavi 111.

(188)

Oprostitve, ki so družbam, ki električno energijo proizvajajo za lastno porabo, dodeljene za proizvodnjo električne energije, so po mnenju Komisije torej upravičene z naravo in sistematiko sistema dajatev CSPE.

(189)

Zato Komisija meni, da oprostitve za lastno porabo električne energije, namenjene porabi električne energije, ne pomenijo selektivne prednosti. Sklepa, da oprostitve dajatve CSPE, dodeljene mestom, ki so proizvajalci-odjemalci in električno energijo uporabljajo za proizvodnjo električne energije, ne pomenijo državne pomoči.

(190)

Komisija iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah od 178 do 189, sklepa, da oprostitve dajatve CSPE, dodeljene za lastno porabo, namenjeno proizvodnji električne energije, ne pomenijo državne pomoči.

(191)

Komisija tako potrjuje ugotovitve Francije iz uvodne izjave 127, v skladu s katerimi ti upravičenci ne potrebujejo načrta prilagoditve.

(192)

Komisija iz istih razlogov, kot so navedeni v oddelku 5.1.2.1, potrjuje, da je te oprostitve mogoče pripisati državi in so dodeljene iz državnih sredstev.

(193)

Komisija na prvi pogled meni, da delna oprostitev dajatve CSPE, dodeljena proizvajalcem-odjemalcem, zanje pomeni prednost, kot je bilo že navedeno v uvodnih izjavah od 182 do 189.

(194)

Komisija je nato proučila, ali je bila ta prednost selektivna za lastno porabo električne energije, samoproizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

(195)

Referenčni sistem je bil opisan v uvodni izjavi 165. Referenčni sistem, tj. dajatev CSPE, je dajatev, ki jo financirajo vsi odjemalci električne energije in ima posebne cilje.

(196)

Ker gre za oprostitev dajatve CSPE za lastno porabo električne energije, proizvedene v obratih, ki uporabljajo obnovljive vire energije ali soproizvodnjo z visokim izkoristkom, za del dajatve CSPE, namenjene financiranju energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom, so upravičenci do te oprostitve po mnenju Komisije v enakem dejanskem in pravnem položaju kot drugi plačniki dajatve CSPE glede na cilj te dajatve, ki določa, da morajo vsi končni odjemalci električne energije sodelovati v sistemu, da bi se financirali cilji dajatve CSPE.

(197)

Komisija ugotavlja, da proizvajalci lastne električne energije, ki so se sami odločili, da bodo za lastno porabo električne energije uporabljali obnovljive vire energije ali soproizvodnjo z visokim izkoristkom, neposredno prispevajo k ciljem obeh ukrepov, ki ju mora financirati dajatev CSPE, in sicer podpori za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in proizvodnjo električne energije iz obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Vendar proizvajalci lastne električne energije po zagotovilih Francije niso upravičeni do ukrepov podpore za del, namenjen lastni porabi. Podporo, financirano z dajatvijo CSPE, lahko pridobi samo električna energija, ki se dovaja v omrežje. Ob upoštevanju, da električna energija, samoproizvedena iz obnovljivih virov energije ali v soproizvodnji z visokim izkoristkom, enako prispeva k ciljem varstva okolja in energijske učinkovitosti, ki jih izpolnjujejo ukrepi podpore, financirani z dajatvijo CSPE, kot električna energija, ki se dovaja v omrežje, je po mnenju Komisije v naravi in logiki dajatve CSPE, da so proizvajalci lastne električne energije, ki za lastno porabo te energije uporabljajo obnovljive vire ali soproizvodnjo z visokim izkoristkom (in niso upravičeni do podpore, financirane z dajatvijo CSPE za to električno energijo), oproščeni dela dajatve CSPE, namenjene zlasti financiranju ukrepa podpore za energijo iz obnovljivih virov ali soproizvodnjo (38). Ta oprostitev torej ne pomeni selektivne prednosti.

(198)

Če je upravičeno, da je proizvajalec lastne električne energije, ki uporablja soproizvodnjo z visokim izkoristkom, oproščen plačila dela dajatve CSPE, s katerim se financira soproizvodnja, to ne velja za del dajatve CSPE, s katerim se financira podpora za energijo iz obnovljivih virov, razen če kogeneracijska elektrarna bolj uporablja energijo iz obnovljivih virov. Če je, enako, upravičeno, da je proizvajalec lastne električne energije, ki uporablja energijo iz obnovljivih virov, oproščen plačila dela dajatve CSPE, s katerim se financira podpora za energijo iz obnovljivih virov, to ne velja za del dajatve CSPE, s katerim se financira podpora za soproizvodnjo, razen če je elektrarna obrat za soproizvodnjo z visokim izkoristkom.

(199)

Prav tako ni upravičeno, da je proizvajalec lastne električne energije, ki uporablja soproizvodnjo z visokim izkoristkom ali energijo iz obnovljivih virov, oproščen plačila dela dajatve CSPE, s katerim se financirajo drugi cilji (zlasti socialne tarife ali tarifna izravnava). Proizvajalec lastne električne energije, ki uporablja soproizvodnjo z visokim izkoristkom ali energijo iz obnovljivih virov, je glede financiranja drugih ciljev pravzaprav v primerljivem dejanskem in pravnem položaju kot drugi odjemalci električne energije, pri čemer se upošteva, da njihova lastna proizvodnja energije ne prispeva k tem drugim ciljem.

(200)

Komisija prav tako poudarja, da oprostitev dajatve CSPE, dodeljene mestom, ki so proizvajalci-odjemalci, ni mogoče upravičiti s ciljem skupnega interesa, povezanim z izboljšanjem upravljanja konične obremenitve, kot je trdila Francija, saj ta cilj skupnega interesa ni cilj, povezan z referenčnim sistemom, ki ga oblikuje dajatev CSPE. Tudi če bi dajatev CSPE temeljila na takem cilju, oprostitev plačila dajatve za lastno porabo kot taka ne bi omogočala upravljanja konične obremenitve. Proizvajalci-odjemalci so pravzaprav vedno povezani z omrežjem, da lahko v omrežje dovajajo presežek proizvodnje, pa tudi, da uporabljajo električno energijo iz omrežja v primeru vzdrževanja ali okvare svojih obratov ali da z njo preprosto dopolnijo tisto iz svojega obrata za lastno porabo. Vendar za oprostitev ne velja pogoj, da se električna energija iz omrežja v primeru konične porabe ne sme porabljati.

(201)

Francija je prav tako trdila, da se je delna oprostitev lastne proizvodnje upravičila glede na dejstvo, da so se proizvajalci lastne električne energije odločili, da ne bodo izkoriščali ugodnosti javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije. Vendar Komisija poudarja, da Francija ni dokazala, da je bila dajatev CSPE določena na podlagi stopnje uporabe javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije. Tako je Francija potrdila, da so bili vsi proizvajalci lastne električne energije, upravičeni do delne oprostitve plačila dajatve za lastno proizvodnjo električne energije, povezani z javnim omrežjem, tako da so lahko omrežje po potrebi vsi uporabljali, da so vanj dovajali presežek proizvedene električne energije ali v primeru okvare ali vzdrževanja svojega obrata porabljali električno energijo iz omrežja. Komisija poleg tega ugotavlja, da so proizvajalci lastne električne energije in končni odjemalci v celinski Franciji, ker gre za del dajatve CSPE, ki je namenjen financiranju tarifne izravnave na čezmorskih ozemljih, v enakem položaju, saj niti eni niti drugi niso upravičeni do te storitve, temveč jo morajo v duhu solidarnosti financirati.

(202)

Zato je Francija menila, da je bila (delna) oprostitev upravičena na podlagi Direktive 2003/96/ES, v kateri je določeno, da so lahko majhni proizvajalci električne energije oproščeni plačila davka na električno energijo, če so obdavčeni energenti, ki se uporabljajo za proizvodnjo te električne energije (glej uvodni izjavi 76 in 111). Komisija pri tej točki ugotavlja, da se Direktiva 2003/96/ES kot taka za dajatev CSPE ne uporablja, kar je Francija navedla že v svojih dopisih pred začetkom formalnega postopka preiskave. Če pa bi se uporabljala ali bi bilo za dajatev CSPE po analogiji primerno uporabljati vodilna načela Direktive 2003/96/ES, je treba skleniti, da oprostitev ni upravičena. Dajatev CSPE se plačuje samo za električno energijo in se ne uporablja za proizvode (ki niso električna energija), uporabljene za proizvodnjo te električne energije. Tako bi se z uporabo Direktive 2003/96/ES dejansko potrdilo, da je treba dajatev CSPE plačati za električno energijo.

(203)

Podjetja, upravičena do teh oprostitev dajatve CSPE, so v konkurenci s podjetji iz drugih držav članic. Proizvajalci-odjemalci, obravnavani v tem sklepu, niso proizvajalci električne energije, pač pa industrijska podjetja, dejavna v naslednjih dejavnostih: zlasti v kemični, železarski in petrokemični, kot je opozorila Francija v uvodni izjavi 78. Zato imajo lahko te oprostitve učinek na konkurenco in trgovino med državami članicami.

(204)

Komisija ugotavlja, da oprostitve dajatve CSPE, dodeljene za lastno porabo električne energije, proizvedene z energijo iz obnovljivih virov ali v soproizvodnji z visokim izkoristkom, ter namenjene proizvodnji električne energije, ne pomenijo državne pomoči, kar zadeva del dajatve CSPE, namenjene financiranju energije iz obnovljivih virov oziroma soproizvodnji. Oprostitev dela dajatve CSPE, namenjene financiranju elementov dajatve CSPE, ki niso podpora za energijo iz obnovljivih virov oziroma soproizvodnja z visokim izkoristkom, pa pomeni državno pomoč.

(205)

Komisija se tako strinja z ugotovitvami Francije iz uvodnih izjav od 128 do 131.

(206)

Komisija iz istih razlogov, kot so navedeni v oddelku 5.1.2.1, potrjuje, da je te oprostitve mogoče pripisati državi in so dodeljene iz državnih sredstev.

(207)

Komisija meni, da delna oprostitev dajatve CSPE, dodeljena proizvajalcem-odjemalcem, zanje pomeni prednost, kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 193.

(208)

Oprostitve, dodeljene proizvajalcem-odjemalcem, kadar lastna poraba ni namenjena (i) proizvodnji električne energije ali električna energija, ki jo sami proizvedejo in porabijo, ne nastane iz (ii) obnovljivih virov ali v soproizvodnji z visokim izkoristkom, po mnenju Komisije upravičencem dodeljujejo selektivno prednost v primerjavi s plačniki dajatve CSPE, ki pa so v enakem dejanskem položaju kot njihovi konkurenti, ki so oproščeni plačila dajatve CSPE.

(209)

Referenčni sistem je bil opisan v uvodni izjavi 165. Naj spomnimo, da je dajatev CSPE dajatev, načeloma uporabljena za celotno porabo električne energije v Franciji in namenjena financiranju ukrepov, ki imajo posebne cilje.

(210)

Če je upravičenec do oprostitve proizvajalec-odjemalec, ki električne energije ne proizvaja z lastno porabo, ali če električna energija, ki jo sam proizvede in porabi, ne nastane iz obnovljivih virov niti v soproizvodnji z visokim izkoristkom, je glede na cilj dajatve CPSE v enakem dejanskem in pravnem položaju kot drugi upravičenci. Električno energijo zlasti porablja, njegova lastna poraba pa ne prispeva k nobenemu od ciljev ukrepov, financiranih z dajatvijo CSPE.

(211)

Komisija prav tako poudarja, da oprostitev dajatve CSPE, dodeljene mestom, ki so proizvajalci-odjemalci, ni mogoče upravičiti s storitvijo cilja skupnega interesa, povezano z izboljšanjem upravljanja konične obremenitve, kot je trdila Francija, saj ta cilj skupnega interesa ni cilj, povezan z referenčnim sistemom, ki ga oblikuje dajatev CSPE. Tudi če bi dajatev CSPE temeljila na takem cilju, oprostitev plačila dajatve za lastno porabo kot taka ne bi omogočala upravljanja konične obremenitve Proizvajalci-odjemalci so pravzaprav vedno povezani z omrežjem, da lahko v omrežje dovajajo presežek proizvodnje, pa tudi, da uporabljajo električno energijo iz omrežja v primeru vzdrževanja ali okvare svojih obratov ali da z njo preprosto dopolnijo tisto iz svojega obrata za lastno porabo. Vendar za oprostitev ne velja pogoj, da se električna energija iz omrežja v primeru konične porabe ne sme porabljati.

(212)

Francija je prav tako trdila, da se je delna oprostitev lastne proizvodnje upravičila glede na dejstvo, da so se proizvajalci lastne električne energije odločili, da ne bodo izkoriščali ugodnosti javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije. Vendar Komisija poudarja, da Francija ni dokazala, da je bila dajatev CSPE določena na podlagi stopnje uporabe javne storitve v zvezi s proizvodnjo električne energije. Poleg tega je Francija potrdila, da so bili vsi proizvajalci lastne električne energije, upravičeni do delne oprostitve plačila dajatve za lastno proizvodnjo električne energije, povezani z javnim omrežjem, tako da so lahko omrežje po potrebi vsi uporabljali in vanj dovajali presežek proizvedene električne energije ali v primeru okvare ali vzdrževanja svojega obrata porabljali električno energijo iz omrežja. Komisija prav tako ugotavlja, da se je z dajatvijo CSPE financirala tudi tarifna izravnava s čezmorskimi ozemlji. Vendar so glede na cilj financiranja tarifne izravnave proizvajalci lastne električne energije in končni odjemalci v celinski Franciji v enakem položaju, saj niti eni niti drugi niso upravičeni do te storitve, temveč jo morajo v duhu solidarnosti financirati. Poleg tega proizvajalci-odjemalci, obravnavani v tem sklepu, ne prispevajo k ciljem razvoja energije iz obnovljivih virov ali soproizvodnje, njihova proizvodnja, ki je že sama po sebi iz fosilnih goriv in ne uporablja soproizvodnje, je celo v nasprotju s temi cilji.

(213)

Francija je prav tako poudarila, da se delna oprostitev samoproizvodnje električne energije, do 240 GWh, splošno uporablja. Komisija glede te točke na eni strani navaja, da je Francija potrdila, da se oprostitev dejansko nanaša le na določene gospodarske sektorje (glej uvodni izjavi 35 in 36). Na drugi strani je Sodišče v sodbi z dne 21. decembra 2016 (v zadevi Komisija proti World Duty Free Group) (39) opozorilo, da je treba za dokazovanje selektivnosti davčnega ukrepa ali dajatve dokazati, ali se z njim med gospodarskimi subjekti, ki so glede na cilj, ki se uresničuje z zadevno splošno davčno ureditvijo, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, uvaja razlikovanje, ki ni upravičeno z naravo in sistematiko te ureditve, ter v uvodnih izjavah 161 in 162 je bilo dokazano, da oprostitev, uvedena med gospodarskimi subjekti, ki so glede na cilj, ki se uresničuje s splošno davčno ureditvijo, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, uvaja razlikovanje, ki ni upravičeno z naravo in sistematiko te ureditve.

(214)

Komisija se ne strinja z utemeljenim mnenjem Francije ter opozarja na uvodni izjavi 111 in 112.

(215)

Podjetja, upravičena do teh oprostitev dajatve CSPE, so v konkurenci s podjetji iz drugih držav članic. Proizvajalci-odjemalci, obravnavani v tem sklepu, niso proizvajalci električne energije, pač pa industrijska podjetja, dejavna v naslednjih dejavnostih: zlasti v kemični, železarski in petrokemični, kot je opozorila Francija v uvodni izjavi 78 tega sklepa. Zato imajo lahko te oprostitve učinek na konkurenco in trgovino med državami članicami.

(216)

Komisija ugotavlja, da oprostitve dajatve CSPE, dodeljene za lastno porabo električne energije, ki ni namenjena proizvodnji električne energije in je proizvedena iz virov, ki niso obnovljivi viri energije ali soproizvodnja z visokim izkoristkom, pomenijo državno pomoč.

(217)

Omejitvi višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto in 0,5 % dodane vrednosti pomenita državno pomoč.

(218)

Oprostitve, dodeljene mestom, ki so proizvajalci-odjemalci, pomenijo pomoč, razen če se je z električno energijo za lastno porabo proizvedla električna energija in se oprostitev nanaša na električno energijo, samoproizvedeno z energijo iz obnovljivih virov ali v soproizvodnji z visokim izkoristkom, za del dajatve CSPE, s katerim se financira energija iz obnovljivih virov oziroma soproizvodnja z visokim izkoristkom.

(219)

Francoski organi niso izpolnili obveznosti, ki izhajajo iz člena 108(3) PDEU, ker so se znižanja dajatve CSPE začela izvajati pred priglasitvijo Komisiji.

(220)

Zato Komisija ugotavlja, da omejitvi višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto in 0,5 % dodane vrednosti ter oprostitve, dodeljene proizvajalcem-odjemalcem, ki so državna pomoč, pomenijo nezakonito pomoč.

(221)

Komisija je najprej preverila, ali bi se dajatev CSPE lahko štela za okoljski davek v smislu oddelka 3.7.1 smernic iz leta 2014, točke 151 smernic iz leta 2008 in točke 6 smernic iz leta 2001.

(222)

Cilj okoljskih davkov v smislu (točke 167) smernic iz leta 2014 je zvišati stroške okolju škodljivega ravnanja, s čimer se odvrača od takega ravnanja (in zviša raven varstva okolja). Opredelitev okoljskega davka v smislu točke 167 v povezavi s točko 19(15) teh smernic torej pomeni, da ti ukrepi spreminjajo ravnanje, da bo manj škodljivo za okolje, in vključuje okoljske stroške v zadevni proizvod ali storitev. Verjetna opredelitev pojma okoljski davek je navedena tudi v smernicah iz leta 2008 (glej točko 70(14) v povezavi s točko 151 smernic) in v smernicah iz leta 2001 (točka 6).

(223)

Zneska dajatve CSPE v tem primeru ne določa spodbujevalni učinek, namenjen zmanjševanju onesnaževalnega ravnanja, in ne internalizacija okoljskih vplivov porabljene električne energije. Posebna davčna osnova nima nujno negativnega vpliva na okolje, če je dajatev CSPE tudi delno povezana z električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov. Dejansko se dajatev CSPE plača za vso porabo električne energije, ne glede na to, kakšen je vpliv porabljene električne energije na okolje. Poleg tega dajatev CSPE ni nameravala usmeriti proizvajalcev ali končnih odjemalcev na dejavnosti, ki bolj spoštujejo okolje. Če bi se poraba zmanjšala, bi se, nasprotno, pojavila potreba po povečanju dajatve CSPE, ki jo je treba plačati za kritje stroškov proizvodnje energije iz obnovljivih virov in drugih politik za financiranje.

(224)

Komisija je poleg tega navedla, da je v točki 181 smernic iz leta 2014 jasno opisano, da „financiranje podpore za energijo iz obnovljivih virov prek dajatev kot tako ni usmerjeno v negativne zunanje učinke in zato nima neposrednega vpliva na okolje“.

(225)

Dajatev CSPE torej ne pomeni okoljskega davka niti v smislu točk 167 in 181 smernic iz leta 2014, niti v smislu točke 70(14) in točke 151 smernic iz leta 2008 ter oddelka E.3.2 smernic iz leta 2001, tudi če bi se zaradi dajatve CSPE povečale cene električne energije.

(226)

Komisija se zato ne strinja z oceno Francije o naravi dajatve CSPE iz uvodne izjave 82.

(227)

Komisija najprej poudarja, da Francija ni nikdar potrdila ali dokazala, da bi bila dajatev CSPE usklajen okoljski davek v smislu Direktive 2003/96/ES. Francija, nasprotno, trdi, da bi se določbe Direktive 2003/96/ES uporabljale po analogiji, in tako dopušča, kot že prej ob začetku postopka, da dajatev CSPE ni usklajen davek na električno energijo v smislu Direktive 2003/96/ES.

(228)

Komisija je nadalje pripomnila, da dajatve CSPE ni mogoče šteti za usklajen okoljski davek v smislu Direktive 2003/96/ES, saj se pobrani prihodki ne dodelijo splošnemu proračunu.

(229)

Komisija je tako potrdila svoje ugotovitve iz uvodne izjave 155 sklepa o začetku postopka. Ni pa potrdila pripomb Francije iz uvodnih izjav 81 in od 84 do 87.

(230)

Ker dajatev CSPE ni okoljski davek, se oddelek 3.7.1 smernic iz leta 2014, ki se nanaša na znižanja okoljskih davkov, ne uporablja.

(231)

Enako se ne uporablja točka 151 smernic iz leta 2008, ki določa pogoje za združljivost znižanj okoljskih davkov pred začetkom veljavnosti smernic iz leta 2014.

(232)

Zato se Komisija ne strinja s pripombami Francije iz uvodnih izjav 88 in 90.

(233)

Ker ni dokazano, da je dajatev CSPE usklajen okoljski davek ali okoljski davek, kot je navedeno v oddelku 5.3.2, se točke od 173 do 175 smernic iz leta 2014, točki 152 in 153 smernic iz leta 2008 ter točka 49 smernic iz leta 2001 zanj ne uporabljajo, saj se uporabljajo samo za usklajene okoljske davke.

(234)

Tudi če bi se dajatev CSPE morala analizirati kot okoljski davek, bi bil potem neusklajen okoljski davek, za katerega so v točkah od 176 do 178 smernic iz leta 2014 navedena posebna merila združljivosti. Točke od 173 do 175 smernic iz leta 2014 se torej po analogiji v nobenem primeru ne bi uporabile.

(235)

Iz istih razlogov točki 152 in 153 smernic iz leta 2008, ki se nanašata na znižanja usklajenih dajatev in uporabo pred 1. julijem 2014, ne moreta zagotoviti podlage za združljivost z notranjim trgom, ki bi veljala za znižanja dajatve CSPE, ki niso usklajena okoljska dajatev. V smernicah iz leta 2008 so bila navedena tudi merila združljivosti za neusklajene okoljske dajatve. Tudi če bi se dajatev CSPE lahko obravnavala kot okoljska dajatev, bi jo bilo treba zato, ker ni usklajena, obravnavati po analogiji ne z eno od točk 152 in 153 smernic iz leta 2008, pač pa z eno od točk od 154 do 159 smernic iz leta 2008.

(236)

Če bi se dajatev CSPE obravnavala kot neusklajen okoljski davek, česar Francija v tej zadevi ni dokazala, njegovih znižanj po mnenju Komisije ne bi bilo mogoče šteti za združljiva.

(237)

Prvič, ni bilo dokazano, kot je navedeno v točki 177(a) smernic iz leta 2014, da se dodeljena pomoč uporablja na enak način za vse konkurente v istem sektorju, če so v podobnem dejanskem položaju. Diskriminacijo med konkurenti, dejavnimi v istem sektorju trga, povzroča zlasti zgornja meja dajatve CSPE v višini 0,5 % dodane vrednosti, ki se uporablja samo za industrijske stranke, ki porabijo več kot 7 GWh: čeprav dajatev CSPE pomeni isto breme v primerjavi z dodano vrednostjo teh strank, se oprostitev dodeli samo v primeru, če poraba doseže določeno zgornjo mejo, zaradi česar so najmanjša podjetja iz določenega sektorja dejansko izključena iz oprostitve.

(238)

Drugič, kot je navedeno v točki 177(b) smernic iz leta 2014, v tem primeru ni bil dovolj opredeljen učinek dodatka k okoljskemu davku brez znižanja na zvišanje proizvodnih stroškov, izračunanega kot delež bruto dodane vrednosti v naravi, za vsak sektor ali kategorijo posameznih upravičencev v celotnem obdobju 2003–2015. Na splošno ni bilo dokazano, kot je navedeno v točki 177(c) smernic iz leta 2014, da tega zvišanja stroškov ne bi bilo mogoče prenesti na kupce, ne da bi to privedlo do znatnega zmanjšanja prodaje.

(239)

Tretjič, znižanja dajatve CSPE ne zagotavljajo plačila minimalnega lastnega prispevka v višini 20 % dodatnih stroškov, zahtevanega v točki 178(a) teh smernic. V velikem številu primerov se, nasprotno, zdi, da ta prispevek v višini 20 % ni bil plačan. Iz informacij, ki jih je sporočila Francija, je na primer razvidno, da so leta 2014 203 upravičenci plačali stopnjo dajatve CSPE, nižjo od 20 %.

(240)

Če bi se dajatev CSPE opredelila kot neusklajen davek na energijo, ne bi bila vzpostavljena skladnost njenih znižanj z oddelkom 3.7.1-2 smernic iz leta 2014.

(241)

Prvič, določbe iz točke 155 teh smernic, v skladu s katerimi mora Francija za vsakega upravičenca zagotoviti seznam sektorjev in njihov natančni opis ter opisati položaj upravičencev, po mnenju Komisije niso bile spoštovane.

(242)

Drugič, ni bilo dokazano, kot je navedeno v točki 158(a) smernic iz leta 2008, da je pomoč dodeljena na enak način za vse konkurente v istem sektorju, če so v podobnem dejanskem stanju. Diskriminacijo med konkurenti, dejavnimi v istem sektorju ali na istem trgu, povzroča zlasti zgornja meja dajatve CSPE v višini 0,5 % dodane vrednosti, ki se uporablja samo za industrijske stranke, ki porabijo več kot 7 GWh (glej tudi uvodno izjavo 237).

(243)

Tretjič, ni bilo dokazano, kot je navedeno v točki 158(b) smernic iz leta 2008, da bi dajatev brez znižanja povzročila precejšnje povišanje proizvodnih stroškov za vsak sektor ali kategorijo posameznih upravičencev, upravičenih do zgornje meje glede na odjemno mesto.

(244)

Četrtič, ni bilo dokazano, kot je navedeno v točki 158(c) smernic iz leta 2008, da se zvišanja stroškov, ki izhaja iz uporabe dajatve CSPE, ne da prenesti na prodajne cene, ne da bi to povzročilo znatno znižanje prodaje.

(245)

Petič, ni bilo dokazano, kot je navedeno v točki 159(a) smernic iz leta 2008, da znesek dajatve CSPE, ki ga plačajo upravičenci do pomoči, ustreza okoljski učinkovitosti vsakega posameznega upravičenca v primerjavi z učinkovitostjo glede na najučinkovitejšo tehniko, niti da vsi upravičenci plačajo manj kot 20 % dajatve CSPE. Pač pa je bilo dokazano, da so določeni upravičenci plačevali manj kot 20 % dajatve CSPE, kar je v nasprotju z določbami iz točke 178(a) teh smernic. Iz informacij, ki jih je sporočila Francija, je na primer razvidno, da je leta 2014 precejšnje število upravičencev že nekaj let plačevalo stopnjo dajatve CSPE, nižjo od 20 %.

(246)

Zato se Komisija ne strinja s pripombami Francije iz uvodne izjave 90.

(247)

Prvič, Komisija ob upoštevanju včasih zelo nizkih stopenj dajatve CSPE, ki jo plačujejo upravičenci, meni, da se pri znižanjih dajatve CSPE ne upoštevajo določbe točke 51(1)(b) teh smernic, v kateri je določeno, „da morajo podjetja, ki so upravičena do zmanjšanja, vseeno plačati pomemben del državnega davka“. Zdi se, na primer, da sta v letih, za katera je Francija sporočila podrobne informacije glede na upravičenca, manj kot 20 % dajatve CSPE plačala 202 upravičenca.

(248)

Drugič, zadevni davek mora imeti precejšen pozitivni vpliv na varstvo okolja, kot je navedeno v točki 51(2)(b) teh smernic. Dajatev CSPE ali vsaj del davka, namenjen financiranju tarifne izravnave in socialnih tarif, dejansko nima izključno pozitivnega vpliva na varstvo okolja. Poleg tega davek kot tak nima pozitivnega vpliva na okolje, temveč samo ukrepi, deloma financirani z dajatvijo CSPE, tako da se točke 51 in naslednje smernic iz leta 2001 v tej zadevi ne uporabljajo.

(249)

Tretjič, Francija v zvezi z omejitvijo višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti, uvedeno po njenem sprejetju, ni dokazala, da je bila oprostitev sprejeta ob določitvi te dajatve ali da bi bila upravičena do znatne spremembe v gospodarskih pogojih, ki so podjetja postavila v posebej težek konkurenčni položaj. Znesek znižanja dajatve CSPE ne presega povečanja dajatev, ki izhaja iz spremembe gospodarskih pogojev po uvedbi dajatve. Zato ni dokazano, da se je z znižanji dajatve CSPE, ki jih je za obdobje 2003–2011 dodelila Francija, upoštevala točka 51(2)(b) smernic iz leta 2001. Poleg tega omejitev višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto ni bila omejena na deset let, kot je določeno v točki 51(1) smernic iz leta 2001.

(250)

Zato se Komisija ne strinja s pripombami Francije iz uvodne izjave 89.

(251)

Komisija je ocenila skladnost znižanj, če se dajatev CSPE uporablja za financiranje energije iz obnovljivih virov, na podlagi oddelkov 3.7.2 („Pomoč v obliki znižanj finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov“) in 3.7.3 („Prehodna pravila za pomoč, ki se dodeli za zmanjšanje obremenitve, povezane s finančno podporo za energijo iz obnovljivih virov“) smernic iz leta 2014. Poleg tega je ocenila tudi skladnost znižanj, če se dajatev CSPE uporablja za financiranje ukrepov podpore, ki niso podpora za energijo iz obnovljivih virov, na podlagi člena 107(3) PDEU.

(252)

V oddelku 3.7.2 smernic za leto 2014 je navedeno, kako Komisija analizira združljivost pomoči v obliki znižanj dajatev, namenjenih financiranju podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, z notranjim trgom. Komisija je glede na to, da se z dajatvijo CSPE financira del proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, analizirala združljivost znižanj te dajatve, dodeljene za financiranje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na podlagi oddelkov 3.7.2 in 3.7.3 smernic iz leta 2014.

(253)

V točki 182 smernic iz leta 2014 je pojasnjeno, da če stroške financiranja podpore za energijo iz obnovljivih virov krijejo odjemalci energije, naj bi se načeloma krili na način, ki ne dela razlik med odjemalci energije, in tako da so potrebna nekatera ciljno usmerjena znižanja teh stroškov, da se zagotovi zadostna finančna podlaga za podporo za energijo iz obnovljivih virov, s čimer se prispeva k doseganju ciljev v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, določenih na ravni EU. Da bi se preprečil bistveno slabši konkurenčni položaj podjetij, na katera še posebej vplivajo stroški financiranja podpore za energijo iz obnovljivih virov, lahko države članice dodelijo delno nadomestilo za te dodatne stroške. Brez takega nadomestila je lahko financiranje podpore za energijo iz obnovljivih virov netrajnostno, javna podpora za sprejetje ambicioznih ukrepov za podporo za energijo iz obnovljivih virov pa omejena.

(254)

Komisija uvodoma navaja, da mora biti podpora za proizvodnjo električne energije iz sežiganja odpadkov po trditvah Francije enaka 50 %, da bi se štela kot podpora za energijo iz obnovljivih virov. Komisija se s to analizo strinja ter pri tem upošteva, da je Francija ta delež utemeljila na podlagi javnih statističnih podatkov (Mednarodne agencije za energijo in Eurostata), kot je navedeno v uvodni izjavi 134, kar pomeni, da sežgani odpadki pomenijo 50 % biološko razgradljivih odpadkov ter so torej obnovljivi viri energije v smislu točke 19(5) in (6) smernic iz leta 2014.

(255)

Da bi se zagotovilo, kot je navedeno v točki 184 smernic iz leta 2014, da pomoč spodbuja financiranje podpore za energijo iz obnovljivih virov, bodo morale države članice dokazati, da dodatni stroški, ki se odražajo v višjih cenah električne energije, ki jih nosijo upravičenci, izhajajo izključno iz podpore za energijo iz obnovljivih virov. Dodatni stroški, nastali z delom dajatve CSPE, s katero se financira energija iz obnovljivih virov, torej ne smejo presegati zneska dajatev za financiranje podpore za energijo iz obnovljivih virov.

(256)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 14 in 15, je v tej zadevi komisija CRE preverila, da dajatve, zbrane pri končnih odjemalcih v okviru podpore za energijo iz obnovljivih virov, ne presegajo stroškov podpore za energijo iz obnovljivih virov (in vseh drugih politik, financiranih z dajatvijo CSPE). Komisija CRE je zlasti preverila, da stroški, ki so jih prijavili obvezani kupci na podlagi financiranja podpore za energijo iz obnovljivih virov, ne presegajo stroškov podpore, tj. razlike med zneski, ki jih obvezani kupci plačajo proizvajalcem obnovljivih virov energije, in tržno ceno, ki so jo obvezani kupci pridobili s prodajo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Komisija CRE je celo razvila metodo za določanje referenčne tržne cene, ki operaterje spodbuja k učinkoviti prodaji električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Komisija zato ugotavlja, da se upoštevajo določbe točke 184 smernic iz leta 2014.

(257)

V točkah 185 in 186 smernic iz leta 2014 je pojasnjeno, da bi morala biti pomoč omejena na sektorje, katerih konkurenčni položaj je izpostavljen tveganju zaradi stroškov, ki izhajajo iz financiranja podpore za energijo iz obnovljivih virov.

(258)

Poleg tega se lahko pomoč dodeli le, če podjetje spada v enega izmed sektorjev iz Priloge 3 k smernicam 2014 ali ima skupaj vsaj 20-odstotno elektro-intenzivnost in pripada sektorju z vsaj 4-odstotno izpostavljenostjo mednarodni trgovini na ravni Evropske unije.

(259)

V Prilogi 5 k smernicam iz leta 2014 je naveden seznam sektorjev znotraj rudarstva in predelovalnih dejavnosti, ki niso vključeni na seznam iz Priloge 3 k smernicam iz leta 2014 in imajo vsaj 4-odstotno izpostavljenost mednarodni trgovini.

(260)

Komisija ugotavlja, da je Francija priznala, da so bila podjetjem odobrena znižanja ali oprostitve dajatve CSPE, čeprav do tega v skladu z merili iz smernic za leto 2014 niso bila upravičena, bodisi ker niso bila dejavna v nobenem od sektorjev iz prilog 3 in 5 k smernicam iz leta 2014, bodisi ker so bila dejavna v sektorju iz Priloge 5 k smernicam iz leta 2014, vendar niso dosegala vsaj 20-odstotne elektro-intenzivnosti.

(261)

V točki 188 smernic iz leta 2014 je pojasnjeno, da se bo pomoč štela za sorazmerno, če upravičenci do pomoči plačajo vsaj 15 % dodatka brez znižanja.

(262)

V točki 189 smernic iz leta 2014 je priznano, da bi lahko glede na znatno povišanje dodatkov, ki se plačujejo za financiranje energije iz obnovljivih virov, lasten prispevek v višini 15 % polnega zneska dodatka za to energijo presegel zmožnost podjetij, na katera je obremenitev še posebej vplivala. Če ima podjetje vsaj 20-odstotno elektro-intenzivnost, lahko zato države članice omejijo višino dodatka na 4 % dodane vrednosti podjetja, če je elektro-intenzivnost tega podjetja vsaj enaka 20 %, pa na 0,5 % dodane vrednosti.

(263)

Komisija v tej zadevi ugotavlja, da je samo leta 2014 vsaj 124 upravičencev plačalo stopnjo dajatve CSPE (namenjeno financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov), nižjo od 15 %, zaradi česar se ni upoštevala točka 188 smernic iz leta 2014. Poleg tega je Francija znižanja dajatve CSPE v višini 0,5 % dodane vrednosti dodelila glede na merilo porabe in ne samo glede na izrecno merilo elektro-intenzivnosti. Tudi merilo omejitve višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto ne ustreza merilu elektro-intenzivnosti iz smernic iz leta 2014. Zato Komisija ugotavlja, da Francija ni dokazala, da so bila pravila o sorazmernosti, vzpostavljena s smernicami iz leta 2014, v celoti spoštovana. Komisija se tako ne strinja s pripombami Francije, povzetimi v uvodnih izjavah 105 in 106.

(264)

V točkah 193 in 194 smernic iz leta 2014 je določeno, da morajo države članice uporabljati merila upravičenosti in sorazmernosti iz oddelka 3.7.2 smernic iz leta 2014 najpozneje 1. januarja 2019. Komisija ugotavlja, da je Francija predstavila načrt prilagoditve, v katerem je predvideno postopno povečanje minimalne dajatve za plačilo, da bi bilo znižanje, uporabljeno za del dajatve CSPE, namenjen financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov, najpozneje 1. januarja 2019 skladno s predpisi iz oddelka 3.7.2 smernic iz leta 2014. Poleg tega se je odločila, da dajatev CSPE leta 2016 ukine.

(265)

Za preprečitev hitrega povečanja dodatka, ki ga morajo plačati posamezna podjetja, točka 195 smernic iz leta 2014 dopušča, da lahko načrt prilagoditve postopno doseže stopnje pomoči, ki izhajajo iz uporabe meril za upravičenost in sorazmernost iz oddelka 3.7.2 smernic iz leta 2014.

(266)

Poleg tega je v točki 196 smernic iz leta 2014 podrobno opredeljeno, da če je bila pomoč dodeljena za obdobje pred datumom začetka uporabe smernic iz leta 2014, mora načrt prilagoditve zagotoviti tudi postopno uporabo meril za upravičenost in sorazmernost za to predhodno obdobje.

(267)

V točki 197 smernic iz leta 2014 je določeno, da če je bila pomoč v obliki znižanj ali oprostitev bremen, povezanih s finančno podporo za električno energijo iz obnovljivih virov, dodeljena pred začetkom uporabe smernic iz leta 2014 tistim podjetjem, ki ne izpolnjujejo pogojev iz oddelka 3.7.2 smernic iz leta 2014, se lahko taka pomoč vseeno razglasi za združljivo pod pogojem, da načrt prilagoditve predvideva minimalni lastni prispevek v višini 20 % dodatnih stroškov, ki ga je treba doseči najpozneje 1. januarja 2019.

(268)

Z informacijami, ki jih je samo za določena leta, za katere ima statistične podatke, sporočila Francija, je bilo mogoče pokazati, da so bila v teh letih precejšnjemu število upravičencev dodeljena znižanja, višja od stopenj znižanja, dovoljenih s smernicami iz leta 2014. Tako je leta 2004 na primer 124 upravičencev do omejitve višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti plačalo dajatev CSPE, nižjo od 15 %, 202 upravičenca pa sta plačala dajatev CSPE, ki je bila nižja od 20 % njene najvišje stopnje. Poleg tega je 27 upravičencev do omejitve višine glede na odjemno mesto plačalo manj kot 15 % dajatve CSPE, 39 pa manj kot 20 % dajatve CSPE. Komisija nadalje ugotavlja, da je 934 upravičencev do omejitve višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti pripadalo 135 različnim dejavnostim (131 oznak NACE), kar je širša osnova, kot je tista, dovoljena v Prilogi 3 (68 oznak NACE) k smernicam iz leta 2014.

(269)

Francija je zato sporočila načrt prilagoditve, s katerim bi se stopnje znižanja, dodeljene v okviru zadevnih ukrepov, znižale na stopnje, skladne s smernicami iz leta 2014, in določile stopnje dajatve CSPE, ki jih je treba plačati. Podrobnosti in postopki tega načrta prilagoditve so bili predstavljeni v oddelku 4.4. Ta načrt po mnenju Komisije spoštuje določbe iz oddelka 3.7.3 smernic iz leta 2014. Francija se je zlasti zavezala, da bo preverila, ali plačani znesek dajatve CSPE, namenjen financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov, pri upravičencih, ki pripadajo enemu izmed sektorjev iz Priloge 3 k smernicam iz leta 2014, ter upravičencih, ki imajo skupaj manj kot 20-odstotno elektro-intenzivnost in pripadajo enemu izmed sektorjev iz Priloge 5 k smernicam iz leta 2014, dosega vsaj eno od naslednjih vrednosti:

(270)

Če ni tako, se je zavezala, da bo preverila, ali plačani znesek dajatve CSPE, namenjen financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov, dosega vsaj stopnjo dajatve, ki se zahteva z načrtom prilagoditve in temelji na formuli postopnega povečanja, opisani v uvodni izjavi 140. Francija je nazadnje pojasnila, da dajatev, ki jo plača upravičenec, ne ustreza znesku, ki se zahteva z načrtom prilagoditve, zato je treba razliko med že plačano dajatvijo in dajatvijo, ki jo je treba plačati v skladu z načrtom prilagoditve, vrniti.

(271)

Francija se je v skladu s točko 197 smernic iz leta 2014 zavezala, da bo preverila, ali upravičenci, ki v skladu z oddelkom 3.7.2 smernic iz leta 2014 niso upravičeni, a so jim bila kljub temu odobrena znižanja dajatve CSPE pred 1. julijem 2014, plačujejo vsaj 20 % dajatve CSPE, namenjene financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov. V tem primeru se ne zahteva nobena dodatna prilagoditev. Če ni tako, se bo uporabil postopni načrt prilagoditve, s katerim se bo letni znesek dajatve CSPE za plačilo, postopno povečal, da se najpozneje do 1. januarja 2019 doseže 20-odstotna dajatev CSPE, namenjena financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov. Francija predvideva, da se bo razlika med že plačano dajatvijo in dajatvijo, ki jo je treba plačati v skladu z načrtom prilagoditve, če dajatev, ki jo plača upravičenec, ne ustreza znesku, ki se zahteva z načrtom prilagoditve, vrnila. Francija se je leta 2016 odločila ukiniti dajatev CSPE, zato se je lahko uporaba načrta prilagoditve 31. decembra 2015 prenehala.

(272)

Upravičenci, ki v skladu z oddelkom 3.7.2 smernic iz leta 2014 niso upravičeni in jim pred 1. julijem 2014 niso bila odobrena znižanja dajatve CSPE, morajo najpozneje 1. januarja 2019 plačati 100 % dajatve CSPE, namenjene financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov.

(273)

Komisija poudarja, da se različica načrta prilagoditve, ki jo je Francija predlagala 23. novembra 2017 in je predstavljena v oddelku 4.4, opira na obširno in podrobno analizo položaja posameznega upravičenca glede na dajatev CSPE. Zato meni, da je Francija upoštevala točke 198 do 200 smernic iz leta 2014.

(274)

Komisija ugotavlja, da točka 248 smernic iz leta 2014 dovoljuje, da se je načrt prilagoditve začel leta 2011. Znižanja, uporabljena za del dajatve CSPE, namenjene financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov pred 1. januarjem 2011, se lahko po mnenju Komisije v skladu s to isto točko razglasijo za združljiva z notranjim trgom.

(275)

Komisija na podlagi elementov iz uvodnih izjav od 115 do 148 ugotavlja, da je načrt prilagoditve, ki ga je predstavila Francija in je opisan v oddelku 4.4, združljiv z oddelkom 3.7.3 smernic iz leta 2014, če se nanaša na del dajatve CSPE, namenjen financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov. Oprostitve dajatve CSPE, če je namenjena financiranju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, so, enako, združljive z oddelkom 3.7.3 smernic iz leta 2014 in členom 107(3)(c) PDEU, če dodeljena znižanja ne presegajo znižanj, dovoljenih na podlagi načrta prilagoditve, ter če je bil plačan najnižji znesek dela dajatve CSPE, namenjene financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov, kot je opisana v uvodnih izjavah od 269 do 272.

(276)

Nasprotno pa Komisija ugotavlja, da se vsak znesek pomoči, ki presega stopnje, dovoljene z načrtom prilagoditve, šteje za nezdružljivega z notranjim trgom in ga je treba vrniti. Komisija v ta namen potrjuje postopke za izvedbo tega načrta prilagoditve, kot jih je opredelila Francija v oddelku 4.4 tega sklepa.

(277)

Združljivosti znižanj dajatve CSPE, če je namenjena financiranju shem podpore, ki niso podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, z notranjim trgom, po navedbah Komisije ni mogoče oceniti na podlagi oddelka 3.7.1 smernic iz leta 2014, niti na podlagi oddelkov 3.7.2 in 3.7.3 istih smernic.

(278)

Komisija na eni strani meni, da znižanj dajatve CSPE, dodeljenih shemam podpore za soproizvodnjo, tarifno izravnavo in socialne tarife, ni mogoče opredeliti kot „okoljskih davkov“ iz razlogov, že navedenih v uvodnih izjavah od 223 do 225.

(279)

Na drugi strani se oddelka 3.7.2 in 3.7.3 smernic iz leta 2014 ne uporabljata za znižanja dajatev, namenjena financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov. Vanju torej niso zajeta znižanja dodatkov, namenjenih financiranju ukrepov podpore za soproizvodnjo, tarifno izravnavo in socialne tarife.

(280)

Komisija ni našla nobenih drugih smernic, ki bi se uporabljale za znižanja, dodeljena za te elemente dajatve CSPE, zato je proučila združljivost teh ukrepov na podlagi člena 107(3)(c) PDEU z notranjim trgom. Komisija lahko ukrep pomoči razglasi za združljiv neposredno v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, če prispeva k cilju skupnega interesa, je primeren in potreben za dosego tega cilja, je sorazmeren ter ima več pozitivnih kot negativnih učinkov na konkurenčnost in trgovino.

(281)

Komisija je že sklenila, da bi se lahko oprostitve dajatev, ki niso namenjene financiranju energije iz obnovljivih virov, štele kot oprostitve, s katerimi se prizadeva doseči cilj skupnega interesa. V svojih sklepih o državnih pomočeh SA.38635 (41) in SA.42393 (42) je zlasti navedla, da se lahko znižanja dajatev električne energije, namenjena financiranju soproizvodnje z visokim izkoristkom, štejejo kot znižanja, ki prispevajo k cilju skupnega interesa, ter kot primerna in potrebna za dosego tega cilja, če so potrebna za ohranjanje dajatev, s katerimi se financira podpora za to politiko, ki je sestavni del politike skupnega interesa.

(282)

Komisija je preverila, ali ima dajatev CSPE, namenjena financiranju soproizvodnje z visokim izkoristkom, tarifne izravnave in socialnih tarif, cilj skupnega interesa, ter ali so bila znižanja potrebna za ohranitev stabilnosti financiranja teh politik:

(283)

V uvodni izjavi 38 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (43) je soproizvodnja z visokim izkoristkom opredeljena kot soproizvodnja, ki omogoča doseganje prihranka energije, izračunanega glede na Prilogo II k tej direktivi. Soproizvodnja z visokim izkoristkom mora v skladu s Prilogo II zadostiti dvema meriloma. Prvič, energija, proizvedena v soproizvodnji, zagotovi najmanj 10-odstotni prihranek primarne energije v primerjavi z referenčnimi vrednostmi za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije. Drugič, energija iz naprav za malo soproizvodnjo in mikrosoproizvodnjo, ki zagotavlja prihranek primarne energije, se lahko šteje za soproizvodnjo z visokim izkoristkom.

(284)

Francija je v tej zadevi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 10(b), razložila, da so bili obrati za soproizvodnjo, ki se financirajo z dajatvijo CSPE, na eni strani obrati za soproizvodnjo, katerih energijski izkoristek je presegal 65 %, na drugi pa obrati za soproizvodnjo z visokim izkoristkom na zemeljski plin z močjo več kot 12 MW. Francija je potrdila, da vsi ti obrati ustrezajo merilom za obrate z visokim izkoristkom, kot so opredeljeni v Direktivi 2012/27/EU (44).

(285)

Komisija se prav tako strinja z mnenjem Francije, da se lahko podpora za sežiganje biološko nerazgradljivih odpadkov, pri katerem pa se uporablja soproizvodnja z visokim izkoristkom, primerja s podporo za soproizvodnjo z visokim izkoristkom (glej tudi uvodno izjavo 134).

(286)

Spodbujanje soproizvodnje z visokim izkoristkom je po navedbah Komisije priznano kot eden od ciljev skupnega interesa, glede na to, da ta prispeva k učinkovitosti proizvodnje energije in zmanjšuje emisije ogljika, vendar se ti zunanji dejavniki ne prenesejo v celoti na cene, tako da se soproizvodnja z visokim izkoristkom na splošno ne razvija sama od sebe brez dodatne podpore (glej točko 51 smernic iz leta 2008). Zato Komisija dovoljuje pomoči za tekoče poslovanje za soproizvodnjo z visokim izkoristkom (glej točke 138, 139 in 151 smernic iz leta 2014, oddelek 3.1.7 smernic iz leta 2008 in oddelek E.3.4 smernic iz leta 2001) (45). Komisija tako soglaša s pripombami Francije iz uvodne izjave 99(1).

(287)

Komisija najprej opozarja, da se s financiranjem ukrepov za omejitev energetskih stroškov v oddaljenih regijah izpolnjuje cilj skupnega interesa. To financiranje je najprej utemeljeno z obvezno regijsko kohezijo iz člena 3(3) PEU. Poleg tega je v členu 174 PDEU navedeno, da Evropska unija „[…] razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Unija si še posebno prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi. Med zadevnimi regijami se posebna pozornost namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam“.V členu 349 PDEU je poudarjena potreba po upoštevanju značilnosti in omejitev najbolj oddaljenih regij.

(288)

Komisija glede najbolj oddaljenih regij (46), ki imajo veliko koristi od „tarifne izravnave“, v nedavnem sporočilu vztraja pri tem, da „je treba povečati prizadevanja, da bi najbolj oddaljene regije lahko v celoti izkoristile priključitev k Evropski uniji in zmanjšale razlike, ki jih povzroča globalizacija, ki so ji izpostavljene“.Sporočilo glede sektorja energije izrecno priznava, da je težava povezana z nezadostno povezanostjo teh ozemelj z omrežji električne energije na celini in da so torej potrebna nepovratna sredstva, da cene električne energije ne bi bile previsoke.

(289)

Komisija je prav tako že odobrila ukrepe, ki jih financirajo države članice za ozemlja, ki niso dovolj povezana, in so namenjeni omejitvi cen električne energije, da bi preprečila preveliko razliko s cenami na celini (47).

(290)

Komisija zato ugotavlja, da obstaja cilj skupnega interesa, ki ga izpolnjuje del dajatve CSPE, namenjen financiranju tarifne izravnave.

(291)

Komisija tako soglaša s pripombami Francije iz uvodne izjave 99(2).

(292)

Komisija najprej poudarja, da si del dajatve CSPE, namenjen financiranju socialnih tarif, prizadeva doseči cilj skupnega interesa. To je jasno navedeno v členih 3 PEU in 174 PDEU, ki kot cilj Evropske unije izrecno določata socialno in ekonomsko kohezijo.

(293)

Ti cilji so povzeti tudi v sekundarni zakonodaji Evropske unije, ki se uporablja na področju električne energije. Zlasti v Direktivi 2009/72/ES je v uvodni izjavi 45 navedeno, da „bi morale države članice gospodinjskim odjemalcem in […] malim podjetjem zagotoviti pravico do oskrbe z električno energijo določene kakovosti po jasno primerljivi, pregledni in primerni ceni“. V uvodni izjavi 53 te direktive je dodana vrednost sprejetju ukrepov in razvoju nacionalnih akcijskih načrtov, namenjenih boju proti energetski revščini. Poleg tega so v členu 3(7) Direktive države članice jasno obvezane k sprejemanju ustreznih ukrepov, da zaščitijo končne odjemalce in zlasti ranljive odjemalce. V Sporočilu Komisije z naslovom Čista energija za vse Evropejce se poudarja potreba po zaščiti ranljivih odjemalcev (48) in tudi po zaščiti najranljivejših odjemalcev.

(294)

Komisija zato ugotavlja, da obstaja cilj skupnega interesa, ki ga izpolnjuje del dajatve CSPE, namenjen financiranju socialnih tarif.

(295)

Komisija se tako strinja s pripombami združenja UNIDEN iz uvodne izjave 71 in pripombami Francije iz uvodne izjave 99(3).

(296)

Komisija nato preveri, ali bi se lahko znižanja dajatve CSPE štela kot nujna za ohranitev financiranja ukrepov podpore za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, tarifno izravnavo in socialne tarife.

(297)

Komisija priznava, da bi se lahko znižanja dajatve CSPE za financiranje socialnih tarif, dodeljena elektro-intenzivnim podjetjem, upravičila s potrebo po zagotovitvi zadostnih finančnih sredstev za ukrep, pri čemer se je treba izogibati, da bi previsok znesek dajatve CSPE povzročil preveliko breme za podjetja, posebej občutljiva na dodatke na porabo električne energije, tj. elektro-intenzivna podjetja, izpostavljena mednarodni trgovini. Zaradi prevelikega bremena bi se lahko podjetja zaprla ter bi se povzročila škoda trajnosti financiranja ukrepov podpore in nazadnje ciljem, ki naj bi jih dosegli z ukrepi podpore.

(298)

Lahko se izkaže, da bi bilo treba znižati dajatve na porabo električne energije, da se odjemalci električne energije, na katere še posebej vplivajo stroški financiranja soproizvodnje z visokim izkoristkom, tarifnih izravnav in socialnih tarif, tj. podjetja, ki hkrati porabijo veliko električne energije in so izpostavljena mednarodni konkurenci, ne bi znašli v stečaju ali bi se morali preseliti zunaj Evropske unije. Stečaj ali preselitev prevelikega števila podjetij lahko dejansko škoduje njihovi finančni podlagi. Namesto da bi tako prizadeta podjetja plačevala nižjo dajatev CSPE, sploh ne bi prispevala k njenemu financiranju, saj bi morali drugi odjemalci plačevati več za financiranje podpore za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, davčno izravnavo in socialne tarife, s čimer bi se sprejemljivost ukrepov za preostale odjemalce še bolj zmanjšala.

(299)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da so v Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti določeni cilj 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti in nacionalni cilji, k doseganju katerih lahko precej prispeva soproizvodnja z visokim izkoristkom. Evropski svet je poleg tega 23. oktobra 2014 določil cilj, da je treba energetsko učinkovitost do leta 2030 izboljšati za 27 %.

(300)

Potrebe po financiranju podpore za soproizvodnjo z visokim izkoristkom so lahko zato precejšnje. Tako je v Franciji, saj je dajatev CSPE dodeljena v višini 25 % za financiranje soproizvodnje in znaša 1,7 milijarde EUR. V Franciji se dodatek, namenjen financiranju soproizvodnje, prišteje k drugim elementom dajatve CSPE, med njimi k tistemu za financiranje energije iz obnovljivih virov (2,7 milijarde EUR).

(301)

To breme se še poveča zaradi financiranja tarifne izravnave in socialnih tarif, ki se prištejejo k drugim elementom dajatve CSPE. Ta dva dela, tj. tarifna izravnava in socialne tarife, dajatve CSPE sta v obdobju 2003–2014 skupaj znašala 34 % dajatve CSPE ali 12,7 milijard EUR.

(302)

Komisija je ob upoštevanju relativnega pomena dajatve CSPE (znesek dajatve CSPE v višini 19,5 EUR/MWh v primerjavi z osnovno ceno za dan vnaprej v višini 38,8 EUR/MWh za isto leto) in njenega velikega povečanja v obdobju 2003–2015 (več kot 550 %) priznala, da se je Franciji morda zdelo nujno, da je predvidela znižanja dajatve CSPE za podjetja, ki so za to povečanje bremena najobčutljivejša.

(303)

Komisija prav tako navaja, da so ukrepi ustrezni za doseganje zastavljenega cilja skupnega interesa. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da se vsi ukrepi podpore nanašajo na javno storitev v zvezi s proizvodnjo električne energije v Franciji: spodbujanje soproizvodnje zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti francoske proizvodnje električne energije in njen vpliv na okolje, boj proti energijski revščini z določitvijo socialnih tarif za električno energijo ter zagotovitev dostopa do električne energije za čezmorska ozemlja, ki so slabše povezana in nimajo takega proizvodnega parka kot matična dežela, po enaki ceni. V tem pogledu se zdi Franciji primerno, da poskuša zagotoviti financiranje zadevnih ukrepov z obvezno dajatvijo na porabo električne energije v Franciji.

(304)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da se lahko šteje, da znižanja dajatve CSPE, namenjena financiranju soproizvodnje z visokim izkoristkom, tarifne izravnave in socialnih tarif, prispevajo k cilju skupnega interesa, saj se lahko obravnavajo kot nujna za ohranjanje teh elementov dajatve CSPE, s čimer se podpirajo te politike.

(305)

Komisija se tako strinja s pripombami Francije iz uvodne izjave od 99(1) do (3).

(306)

Če se lahko prizna, da se z izpolnjevanjem ciljev energetske učinkovitosti, boja proti energijski revščini in ohranjanja teritorialne kohezije s tarifami električne energije, ki so na enaki ravni v celinski Franciji in na čezmorskih ozemljih, dosegajo cilji skupnega interesa, je vseeno treba poudariti, da izboljšanje ali ohranitev konkurenčnosti podjetja ne more samo po sebi in na splošno pomeniti cilja skupnega interesa v smislu člena 107(3)(c) PDEU.

(307)

Komisija poudarja, da ocena, ki se nanaša na cilje skupnega interesa, ne more pomeniti splošnega in sistematičnega priznanja vsakega znižanja davka in dodatka, ki ju morajo plačevati elektro-intenzivna podjetja.

(308)

Obstoj cilja skupnega interesa pri znižanju dajatve CSPE je bil priznan le, če se lahko s tem znižanjem zagotovi stabilnost financiranja ukrepov podpore za doseganje cilja skupnega interesa, kar se je izkazalo kot pomembno pri energetskih politikah Unije.

(309)

Mnenje Komisije se v tem smislu razlikuje od pripomb družbe ALFI iz uvodne izjave 67, združenja UNIDEN iz uvodne izjave 71 in Francije iz uvodnih izjav od 100 do 102, saj je prepričana, da sta cilj skupnega interesa preprečevanje tveganja za konkurenčnost in preselitev. Izboljšanje konkurenčnosti določenih podjetij v škodo njihovih konkurentov se samo po sebi ne more šteti za cilj skupnega interesa v smislu člena 107(3)(c) PDEU.

(310)

Če bi bila znižanja dodatkov, namenjenih financiranju soproizvodnje z visokim izkoristkom, tarifne izravnave in socialnih tarif, previsoka ali dodeljena prevelikemu številu sektorjev ali upravičencev, bi bila lahko v skladu z ugotovitvami Komisije ogrožena celotna dajatev za financiranje teh ukrepov, javnemu sprejemanju teh ukrepov pa bi bila povzročena škoda. Hkrati lahko ta znižanja povzročijo velika izkrivljanja konkurence in vpliv na trgovino.

(311)

Komisija je zaradi ocene združljivosti tovrstnih znižanj z notranjim trgom v svojih sklepih o državnih pomočeh SA.42393 in SA.38635 navedla, da določbe iz točk 185 do 187 smernic iz leta 2014 pomenijo podlago za ustrezno analizo, s katero se opredelijo podjetja, ki so za uvedbo visokih dajatev na porabo električne energije najobčutljivejša, ter določi spodbujevalni učinek pomoči. To se zdi še zlasti utemeljeno, saj se podpora za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, tarifne izravnave in socialne tarife na eni strani financira z dajatvijo CSPE ter je v cilju skupnega interesa, ki je tako kot podpora za energijo iz obnovljivih virov povezan z energetskim sektorjem, na drugi strani pa se dajatev CSPE, dodeljena za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, tarifne izravnave in socialne tarife, prišteje k elementu energije iz obnovljivih virov dajatve CSPE. Vsi elementi dajatve CSPE so strukturirani in se plačujejo enako in neselektivno. Ker se dajatev CSPE plačuje glede na delež porabljene električne energije, bo vplivala zlasti na podjetja, za katera stroški energije pomenijo velik del njihove dodane vrednosti in ki stroškov ne morejo z lahkoto prenesti na končne odjemalce, ne da bi pri tem izgubili dele trga, saj so sektorji, v katerih delujejo, izpostavljeni mednarodni trgovini. Gre za podjetja, ki se lahko opredelijo v skladu s posebnimi merili iz točk od 185 do 187 smernic iz leta 2014.

(312)

Komisija je v svojih sklepih o državnih pomočeh SA.42393 in SA.38635 tudi navedla, da lahko točki 188 in 189 smernic iz leta 2014 uporablja kot podlago za oceno sorazmernosti znižanj dodatkov, namenjenih financiranju soproizvodnje z visokim izkoristkom, tarifnih izravnav in socialnih tarif. Ker se s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, tarifnimi izravnavami in socialnimi tarifami na eni strani poskuša doseči cilj skupnega interesa, ki je tako kot podpora za energijo iz obnovljivih virov, ki je prav tako zagotovljena z dajatvijo CSPE, povezan z energetskim sektorjem, ter so na drugi strani znižanja dodeljena in namenjena vzdržnosti financiranja teh ukrepov podpore z omejevanjem bremena za družbe, ki jih dodatki na električno energijo najbolj prizadenejo, pri čemer se od njih zahteva zadostna dajatev, se to zdi ustrezno. Za opredelitev tega ravnotežja se uporabljajo merila iz točk 188 in 189 smernic iz leta 2014.

(313)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da so številni upravičenci elektro-intenzivna podjetja v smislu točk od 185 do 187 smernic iz leta 2014 in da določeno število med njimi prispeva zahtevani najnižji znesek, tj. 15 % dajatve.

(314)

Francija je za upravičence, ki jih ni mogoče opredeliti kot elektro-intenzivna podjetja v smislu točk od 185 do 187 smernic iz leta 2014, in za podjetja, ki niso plačala vsaj 15 % dajatve CSPE oziroma 0,5 % dodane vrednosti, čeprav so elektro-intenzivna v smislu teh točk, predložila načrt prilagoditve, ki omogoča postopno povečanje njihovega lastnega prispevka (glej oddelek 4.4), da bi najpozneje 1. januarja 2019 dosegli 15 % (za elektro-intenzivna podjetja v smislu točk od 185 do 187 smernic iz leta 2014) in 100 % (za podjetja, ki niso elektro-intenzivna). Načrt prilagoditve se je uporabljal le do 31. decembra 2015, ker je bila dajatev CSPE 1. januarja 2016 ukinjena.

(315)

Ta načrt prilagoditve je skupna prilagoditev, ki se nanaša na vsa znižanja dajatve CSPE, s katero se združeno financirajo energija iz obnovljivih virov, soproizvodnja, tarifna izravnava in socialne tarife, ter katerih združljivost z notranjim trgom je Komisija že ocenila v oddelkih 5.4.1 in 5.4.2.

(316)

Načrt prilagoditve je po mnenju Komisije upravičen iz istih razlogov, kot so tisti za del dajatve CSPE za energijo iz obnovljivih virov. Ta načrt prilagoditve zlasti preprečuje prehitro in preveč drastično povečanje finančnega bremena, ki bi ga morali nositi odjemalci, ki po uporabi meril sorazmernosti iz točk 185 in 189 smernic iz leta 2014 ne bi mogli več biti upravičeni do znižanj dajatve CSPE, ter tako prispevati k vzdržnosti podpore za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, tarifno izravnavo in socialne tarife z ohranjanjem sprejemljivosti podpore in njenega varnega in neprekinjenega financiranja.

(317)

Komisija je odobrila datume začetka izvajanja načrtov prilagoditve.

(318)

Po mnenju Komisije je izhodišče leta 2011 opredeljenega načrta prilagoditve za znižanja dajatve CSPE, namenjena financiranju energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje, kar zadeva soproizvodnjo z visokim izkoristkom, upravičena. Dejansko je Evropski svet junija 2010 sprejel cilj 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti, ki ga je treba doseči do leta 2020. Evropska unija je za povečanje energetske učinkovitosti v letih 2010 in 2011 sprejela več akcijskih načrtov in sporočil (49) na področju proizvodnje električne energije, vključno s tisto, financirano z davki, v katerih je poudarjala pomen energetske učinkovitosti in potrebo po povečanju prizadevanj v tej smeri. Začetek izvajanja tega načrta leta 2011 je utemeljen, saj je bil sprejet skupaj z direktivo o energetski učinkovitosti, ki države članice spodbuja, naj okrepijo svoje ukrepe podpore, s katerimi se povečajo stroški financiranja teh dajatev.

(319)

Glede na omejen napredek teh ukrepov pred letom 2011 (pred določitvijo 20-odstotnega cilja) se lahko po mnenju Komisije šteje, da zneski znižanj, dodeljenih pred temi referenčnimi leti, ne upoštevajo meril iz člena 107(1) PDEU, temveč so zajeti s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 (50), ki se je tedaj uporabljala (pomoč de minimis), ali da so skladni s členom 107(3)(b) PDEU, saj so ta znižanja, dodeljena med decembrom 2008 in decembrom 2010, spadala na področje uporabe Začasnega okvira Unije za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (zlasti oddelka 4.2.2) (51) ter niso bila zajeta v Odločbo Komisije N 7/09 (52).

(320)

Po mnenju Komisije je pri drugih delih, financiranih z dajatvijo CSPE, izhodišče leta 2004 opredeljenega načrta prilagoditve za njena znižanja, namenjena financiranju tarifne izravnave in socialnih tarif, prav tako upravičeno, in sicer zaradi predpisa desetih let, ki se uporablja v tem primeru, iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1589/2015.

(321)

Francija je za upravičence, opredeljene kot elektro-intenzivna podjetja v smislu točk od 185 do 187 smernic iz leta 2014, dokazala, da so določeni upravičenci plačali vsaj 15 % dajatve CSPE ali 4 % ali 0,5 % dodane vrednosti. Predlagala je, da bi se za upravičence, ki so plačali nižji znesek od teh zgornjih meja, izvedel načrt prilagoditve, v katerem bi se njihov prispevek postopoma prilagajal proti najnižjemu zahtevanemu znesku (glej oddelek 4.4), tako da bi na teoretični datum 1. januarja 2019 morali plačati vsaj 15 % dajatve CSPE oziroma 0,5/4 % dodane vrednosti.

(322)

Komisija na podlagi navedenega, zlasti zaveze o izvedbi načrta prilagoditve, ugotavlja, da je Francija dokazala, da so znižanja dajatve CSPE, namenjena financiranju soproizvodnje z visokim izkoristkom, tarifne izravnave in socialnih tarif, nujna, ustrezna, imajo spodbujevalni učinek in konkurence ne izkrivljajo neupravičeno, zaradi česar so združljiva s členom 107(3)(c) PDEU, če ne presegajo znižanj, predvidenih v načrtu prilagoditve.

(323)

Komisija dodaja, da morajo podjetja v vseh drugih primerih do 1. januarja 2019 doseči 100-odstotno stopnjo dajatve. Znižanja dajatve CSPE, dodeljena v teh drugih primerih, je treba torej vrniti. Komisija se v tem smislu strinja s stališčem Francije iz uvodnih izjav 122 in 124.

(324)

Komisija zato sprejema postopke za uporabo načrta prilagoditve, kot so bili predstavljeni v uvodnih izjavah od 117 do 124 ter oddelkih od 4.4.5 do 4.4.8.

(325)

Francija po mnenju Komisije ni dokazala, da drugi elementi dajatve CSPE financirajo ukrepe podpore za doseganje cilja skupnega interesa, niti da bi bila za doseganje tega cilja potrebna znižanja dajatve in da bi bila sorazmerna s tem, kar je nujno za doseganje zastavljenega cilja.

(326)

Komisija glede dela dajatve CSPE, namenjenega financiranju podpore za proizvodnjo električne energije iz sežiganja biološko nerazgradljivih odpadkov in brez uporabe soproizvodnje z visokim izkoristkom, zlasti navaja, da podporo za proizvodnjo električne energije iz sežiganja odpadkov običajno dovoljuje le, kadar so odpadki biološko razgradljivi ali se uporablja soproizvodnja z visokim izkoristkom. Proizvodnja električne energije iz sežiganja fosilnih odpadkov na splošno ne potrebuje nobene podpore, da bi bila donosna, in pri njej lahko nastanejo težave v zvezi s hierarhijo ravnanja z odpadki. Če se spodbuja proizvodnja električne energije iz fosilnih odpadkov, pri tem nastajajo emisije CO2 in tveganje, da bi se zmanjšale spodbude za recikliranje ali ponovno uporabo zadevnih odpadkov; poleg tega bi se s tem lahko zmanjšala spodbuda, da bi toploto uporabili neposredno, namesto da bi jo spremenili v električno energijo, čeprav je z okoljskega vidika toplota primernejša zaradi boljšega energijskega izkoristka. Francija ni dokazala, da podpora za proizvodnjo električne energije iz sežiganja fosilnih odpadkov (in drugih biološko nerazgradljivih odpadkov) ni vsebovala nobene spodbude, da bi se izognili hierarhiji ravnanja z odpadki in zlasti da bi jih reciklirali. V vsakem primeru ni dokazala, da so bili ukrepi podpore, ki se financirajo z dajatvijo CSPE, nujni, da bi sežigalnice fosilnih odpadkov spodbudili k proizvodnji električne energije ob upoštevanju tržnih razmer.

(327)

Poleg tega je v svojem dopisu z dne 23. novembra 2017 priznala, da se znižanja ne bi mogla uporabiti za del dajatve CSPE, dodeljen financiranju sežigalnic, ki uporabljajo biološko nerazgradljive vire.

(328)

Francija nadalje ni dokazala, da je podpora, ki se financira z dajatvijo CSPE in s katero se podpirajo konični obrati, nujna za zagotovitev zanesljive oskrbe z električno energijo glede na vse ukrepe, ki jih je ta država že uvedla za zanesljivo oskrbo z električno energijo, in tržne razmere, ki so prevladovale v obdobju 2003–2015. Poleg tega Francija ni dokazala, da se je s hipotetičnim pozitivnim učinkom podpore za zadevna konična sredstva izravnal izkrivljajoč učinek na konkurenco pri podpori teh načinov proizvodnje (gre zlasti za dizelske generatorje, zgrajene v 90. letih 20. stoletja). Francija je prav tako ugotovila, da bi moral biti del dajatve CSPE, dodeljen temu cilju, v celoti plačan, kar potrjuje tudi Komisija.

(329)

Francija nazadnje ni zadostno dokazala, da se je z znižanji dajatve CSPE za tisti del tega prispevka, ki je dodeljen ukrepom za spodbujanje neodvisne proizvodnje in ima dodatno uporabnost za javno storitev v zvezi s proizvodnjo električne energije iz uvodne izjave 11(3), poskušal doseči cilj skupnega interesa. Zastavljeni cilj na splošno ni jasno določen. Prav tako ni opredeljena potreba po podpori, še manj pa, da bi se s hipotetičnimi pozitivnimi učinki teh ukrepov podpore izravnali njihovi negativni učinki na konkurenco. Zato tudi nista dokazani primernost in nujnost teh znižanj glede tega dela dajatve CSPE. Francija je v dopisu z dne 23. novembra 2017 potrdila, da bi moral biti del dajatve CSPE za ta cilj v celoti plačan, kar potrjuje tudi Komisija.

(330)

Komisija tako potrjuje analizo, ki jo je Francija predlagala in je predstavljena v uvodni izjavi 124.

(331)

V skladu z oddelkom 3.2.7 smernic iz leta 2014 morajo države članice od 1. julija 2016 zagotoviti določene informacije o upravičencih do pomoči. Ker se ukrepi od 1. januarja 2016 ne uporabljajo več, se oddelek 3.2.7 smernic iz leta 2014 ne uporablja.

(332)

Prvič, Komisija ugotavlja, da mora biti del dajatve CSPE, namenjen financiranju različnih ciljev, ki niso energija iz obnovljivih virov, vključno s sežiganjem biološko razgradljivih odpadkov, soproizvodnja, vključno s sežiganjem biološko nerazgradljivih odpadkov, uporabljenih pri soproizvodnji z visokim izkoristkom, tarifna izravnava in socialne tarife, v celoti plačani in se zanje ne smejo uporabiti znižanja. Po potrebi ga je treba izterjati.

(333)

Drugič, Komisija na podlagi elementov iz uvodnih izjav od 251 do 274, ki so se hkrati nanašali na ukrepe in predlagani načrt prilagoditve, ugotavlja, da Francija ni zadostno dokazala, da je del znižanj dajatve CSPE nujen, primeren, ima spodbujevalni učinek in ne izkrivlja konkurence ter da je tako združljiv s členom 107(3)(c) PDEU.

(334)

Nasprotno Komisija ugotavlja, da se vsak znesek pomoči, ki presega stopnje, dovoljene z načrtom prilagoditve, šteje za nezdružljivega in ga morajo upravičenci do ukrepa vrniti. Komisija v ta namen potrjuje postopke za izvedbo tega načrta prilagoditve, kot jih je opredelila Francija v oddelku 4.4 tega sklepa.

(335)

Komisija navaja, da je Francija izrazila svoj namen, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 135, da bo za vsako od znižanj uporabila zgornje meje de minimis iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1046 (53), če je znesek pomoči v treh zaporednih letih nižji od 200 000 EUR.

(336)

Komisija pojasnjuje, da morajo biti ukrepi skladni z vsemi določbami Izvedbene uredbe (EU) 2016/1046, da bi se štelo, da se uporabljajo.

(337)

Kot je navedeno v oddelkih 5.4.1 in 5.4.2, Komisija na podlagi elementov iz uvodnih izjav od 252 do 334, ki so se hkrati nanašali na ukrepe in predlagani načrt prilagoditve, ugotavlja, da Francija ni zadostno dokazala, da ima del znižanj dajatve CSPE cilj skupnega interesa, je nujen, primeren, ima spodbujevalni učinek, je sorazmeren in ne izkrivlja konkurence v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom, ter da je tako združljiv s členom 107(3)(c) PDEU.

(338)

Francija nasprotno ni dokazala, da imajo pomoči, ki presegajo zneske pomoči, ki jih dovoljuje načrt prilagoditve, cilj skupnega interesa, so nujne, primerne, imajo spodbujevalni učinek, so sorazmerne in ne izkrivljajo konkurence v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom. Zato te pomoči niso združljive s členom 107(3)(c) PDEU. Enako velja glede znižanj dajatve CSPE za del dajatve CSPE, dodeljen ukrepom podpore, ki niso podpora za energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnjo z visokim izkoristkom, tarifno izravnavo in socialne tarife.

(339)

Komisija poleg tega potrjuje postopke za izvedbo načrta prilagoditve, kot jih je opredelila Francija v oddelku 4.4 tega sklepa ter so navedeni v uvodnih izjavah 329 in 334.

(340)

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča se določbe Pogodbe, ki se nanašajo na državne pomoči, ne uporabljajo za takse, razen če so te način financiranja ukrepa pomoči, tako da so sestavni del navedenega ukrepa (54).

(341)

Poleg tega je v točki 29 smernic iz leta 2014 navedeno, da pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo z notranjim trgom, če ukrep državne pomoči ali pogoji, ki zanj veljajo, vključno z načinom financiranja, kadar je ta njegov sestavni del, neizogibno povzročajo kršitev prava Unije, natančneje členov 30 in 110 PDEU.

(342)

Komisija je preverila, ali bi bilo treba dajatev CSPE šteti kot sestavni del pomoči ter ali bi morala zato na primer proučiti skladnost dajatve CSPE s členoma 30 in 110 PDEU.

(343)

Da bi lahko bila dajatev sestavni del ukrepa pomoči, je v sodni praksi navedeno, da morata biti dodatek in pomoč na podlagi upoštevne nacionalne zakonodaje nujno neločljivo vsebinsko povezani, in sicer tako, da so ukrepi namenjeni financiranju podpore. Prihodki od dodatka se morajo neposredno dodeliti za financiranje teh ukrepov podpore ter neposredno vplivajo na višino pomoči in posledično na presojo združljivosti te pomoči z notranjim trgom (55).

(344)

Po mnenju Komisije v tej zadevi ni tako, in sicer iz dveh razlogov.

(345)

Dajatev CSPE je obvezni prispevek, namenjen financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnjo z visokim izkoristkom in druge politike. Ni bila uvedena za financiranje oprostitev, proučenih v tem sklepu.

(346)

Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da prispevek za financiranje ukrepa pomoči ni sestavni del tega ukrepa, če znesek tega ukrepa ni odvisen od prihodkov od obveznega prispevka. Če se za dopolnitev financiranja te pomoči poleg obveznega prispevka uporabi proračunski prispevek, ta prispevek ni sestavni del pomoči (56).

(347)

Komisija ugotavlja, da v tej zadevi ni zavezujoče namembnostne povezave med dajatvijo CSPE in shemo pomoči. Če obstaja povezava med dajatvijo CSPE in financiranjem sheme pomoči, Komisija meni, da ni zavezujoče medsebojne odvisnosti med zneskom davka in zneskom pomoči. Dejansko ni mogoče trditi, da prihodki dajatve CSPE neposredno vplivajo na višino sheme pomoči. V spodnjem diagramu je prikazano, da zavezujoča namembnostna povezava ne obstaja in da z uporabljenim enotnim prispevkom, razen leta 2007, ni bilo mogoče pokriti dejanskih stroškov financiranja za podprte ukrepe.

€/MWh

Contribution unitaire appliqée

Contribution unitaire nécessaire pour les charges de service public

2014

2015

2013

2012

S2

2012

S1

2011

S2

2011

S1

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

Évolution de la contribution unitaire

Vir: Komisija za energetsko regulacijo.

(348)

Razliko je neposredno financirala družba EDF. Komisija za energetsko regulacijo je vsako leto določila znesek prispevka, potreben za pokritje realnih stroškov politik, ki naj bi se z njim financirale.

(349)

Dajatev CSPE tehnično pobira družba EDF, katere naloga je financiranje politik, ki bi morale biti v teoriji krite z dajatvijo CSPE. Razlika med pobrano dajatvijo CSPE in izplačanimi zneski znaša več kot 5,3 milijarde EUR. Ta razlika se izraža na naslednji način (na leto in politiko):

Razlike med dajatvijo CSPE, ki jo pobere družba EDF, in realnimi stroški financiranih politik

(350)

Primanjkljaj družbe EDF je bil nato povrnjen na podlagi državnega proračuna (glej člen 5 zakona št. 2015-1786 o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah za leto 2015 o sestavi posebnih namenskih računov).

(351)

Skladnosti dajatve CSPE s členoma 30 in 110 PDEU ni treba oceniti, saj med dajatvijo CSPE in podprtimi ukrepi ni namembnostne povezave.

(352)

Komisija je v skladu s PDEU in ustaljeno sodno prakso Sodišča pristojna za odločanje o tem, ali mora zadevna država članica ukiniti ali spremeniti pomoč, za katero je ugotovila, da ni združljiva z notranjim trgom (57). Sodišče prav tako dosledno meni, da je namen obveznosti države članice, da ukine pomoč, za katero Komisija meni, da ni združljiva z notranjim trgom, ponovna vzpostavitev prejšnjih razmer (58).

(353)

Sodišče je v okviru tega menilo, da je ta cilj dosežen, če je upravičenec vrnil zneske nezdružljivo dodeljene pomoči. S tem vračilom upravičenec izgubi prednost, ki jo je imel v primerjavi s konkurenti na trgu, in se ponovno vzpostavijo razmere pred izplačilom pomoči (59).

(354)

V skladu z navedeno sodno prakso je v členu 16(1) Uredbe (EU) 2015/1589 določeno, da „[č]e se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativni sklepi, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč […]“.

(355)

Zadevni ukrepi so bili izvedeni v nasprotju s členom 108 PDEU in zato pomenijo nezakonito pomoč. Poleg tega so nezdružljivi in jih je treba vrniti, da se ponovno vzpostavijo razmere, kakršne so bile na trgu pred dodelitvijo pomoči. Vračilo pomoči bi moralo zajeti obdobje od datuma, ko je bila upravičencem dodeljena prednost, tj. ko jim je bila pomoč dana na voljo, do datuma njenega dejanskega vračila, zneskom, ki jih je treba vrniti, pa se prištejejo obresti do datuma dejanskega vračila.

(356)

Zato je treba pomoč, ki jo je dodelila Francija, vrniti v obsegu, ki ni združljiv z notranjim trgom. Glede znižanj dajatve CSPE za financiranje tarifne izravnave in socialnih tarif se mora vračilo nanašati le na znižanja dajatve CSPE, dodeljena med leti 2004 in 2015, glede znižanj dajatve CSPE za financiranje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnjo z visokim izkoristkom pa na tista, dodeljena med leti 2011 in 2015.

(357)

Znesek za vračilo se mora izračunati na upravičenca in na leto. Za vsako zadevno leto mora biti omejen na razliko med zneskom, združljivim za to leto, in dejansko plačanim zneskom dajatve CSPE. Združljivi znesek dajatve CSPE, namenjen financiranju podpore za energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnjo z visokim izkoristkom, tarifno izravnavo in socialne tarife, se določi v skladu z uporabo načrta prilagoditve. Združljivi znesek dajatve CSPE, namenjen financiranju drugih ciljev, ki niso podpora za energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnja z visokim izkoristkom, tarifna izravnava in socialne tarife, ki ga je treba plačati, ustreza celotni dajatvi CSPE za del dajatve CSPE, dodeljen drugim ciljem.

(358)

Oba zneska se izračunata na upravičenca, na leto in na politiko: plačani znesek dajatve CSPE ter znesek najnižje stopnje dajatve CSPE za plačilo na podlagi načrta prilagoditve, prištet k celotni dajatvi CSPE, namenjeni financiranju drugih ciljev, ki niso podpora za energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnja z visokim izkoristkom, tarifna izravnava in socialne tarife.

(359)

Znesek dajatve CSPE, ki so ga upravičenci v danem letu dejansko plačali, je pridobljen na podlagi informacij, ki so jih zbrale službe francoskih organov. Ti zneski izhajajo iz uporabe različnih znižanj dajatve CSPE. Vendar je Francija navedla, da še nima na razpolago vseh potrebnih informacij, pri čemer je omenila, da podatki za leta od 2003 do 2010 ne obstajajo v elektronski obliki. Še vedno je torej treba natančno izračunati znesek za vračilo na podlagi papirnega arhiva.

(360)

Dajatev CSPE, ki so jo upravičenci do omejitve višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti dejansko plačali, je enaka najnižjemu znesku med dajatvijo CSPE, teoretično določeno v načrtu prilagoditve, in 0,5 % dodane vrednosti. V primeru negativne dodane vrednosti se šteje, da je plačana dajatev CSPE enaka nič. Ta znesek je nato razdeljen glede na politiko v skladu s preglednico iz uvodne izjave 133.

(361)

Dajatev CSPE, ki so jo upravičenci do omejitve višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto dejansko plačali, je enaka najnižjemu znesku med dajatvijo CSPE, teoretično določeno v načrtu prilagoditve, in zneskom omejitve višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto v obravnavanem letu. Tudi ta znesek je razdeljen glede na politiko v skladu s preglednico, ki jo predstavila Francija, iz uvodne izjave 133.

(362)

Dajatev CSPE, ki so jo upravičenci do oprostitve plačila za lastno porabo dejansko plačali, je enaka razliki med celotno porabo in dajatve oproščeno porabo, ki se pomnoži z enotno letno stopnjo dajatve CSPE iz uvodne izjave 133.

(363)

Za vsako odjemno mesto, upravičeno do omejitve višine glede na odjemno mesto, se določi, ali pripada podjetju, sicer upravičenemu do omejitve višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti. Za vsako odjemno mesto, upravičeno do oprostitve plačila za lastno porabo, se določi, ali pripada podjetju, upravičenemu do omejitve višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti ali sicer upravičenemu do omejitve višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto.

(364)

Če odjemno mesto, upravičeno do omejitve višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto ali do oprostitve plačila za lastno porabo, pripada podjetju, upravičenemu do omejitve višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti, se upošteva samo omejitev višine dajatve CSPE na dodano vrednost, da se dodeljena ugodnost ne bi dvakrat obračunala. Če je podjetje dejansko upravičeno do omejitve višine dajatve CSPE na 0,5 % dodane vrednosti, znane za naslednje leto, je naknadno vračilo sestavljeno iz razlike med plačano dajatvijo CSPE in 0,5 % dodane vrednosti podjetja.

(365)

Če je odjemno mesto upravičeno do omejitve višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto ali do oprostitve plačila za lastno porabo, vendar ne pripada podjetju, upravičenemu do omejitve višine dajatve CSPE na dodano vrednost, se torej upošteva samo omejitev višine dajatve CSPE glede na odjemno mesto.

(366)

Komisija meni, da se celotna dajatev CSPE, ki jo dolgujejo upravičenci in je izključena iz načrta prilagoditve, nanaša na del dajatve CSPE, namenjen financiranju sežiganja biološko nerazgradljivih odpadkov ali odpadkov, ki niso namenjeni soproizvodnji z visokim izkoristkom, podpori koničnim obratom in podpori različnim ukrepom, kot je financiranje pogodb o zajamčeni moči, predstavljenih v uvodnih izjavah od 11(1) do 11(3) in od 326 do 331. Dajatev CSPE, ki so jo upravičenci že plačali, se lahko prednostno dodeli za financiranje teh drugih politik za uporabo načrta prilagoditve in določitev zneska pomoči za vračilo.

(367)

Komisija se strinja z datumom začetka izvajanja načrtov prilagoditve iz uvodnih izjav 275 in od 318 do 321 za del dajatve CSPE, namenjen financiranju energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom na eni strani, ter tisti del, ki je namenjen financiranju tarifne izravnave in socialnih tarif na drugi.

(368)

Komisija se strinja z načinom izračuna zneskov za plačilo različnih delov dajatve CSPE, za katere velja načrt prilagoditve ter ki so za del dajatve CSPE, namenjen financiranju energije iz obnovljivih virov, pojasnjeni v uvodnih izjavah od 265 do 274, za del dajatve CSPE, namenjen financiranju soproizvodnje z visokim izkoristkom, tarifnih izravnav in socialnih tarif, pa v uvodnih izjavah 316 in 317.

(369)

Komisija se strinja z načelom in načinom izračuna postopnega povečevanja zneskov dajatve CSPE za plačilo iz uvodne izjave 140 na podlagi statistične zakonodaje.

(370)

Komisija se strinja z načinom izračuna določene dajatve CSPE za upravičenca in dano leto po naslednji formuli: znesek za plačilo na leto po posamezni financirani politiki = plačani znesek + (znesek za plačilo – plačani znesek) × [(e^n)-1]/[(e^N)-1], pri čemer je n: število leta začetka izvajanja načrta (primer: za načrt, ki se začne izvajati leta 2011 in se v celoti uporablja leta 2019, je leta 2011 n = 0, leta 2012 je n = 1, …, leta 2019 pa je n = 8) in N: število let izvajanja načrta (primer: v enakem primeru kot zgoraj je N = 8).

(371)

Komisija se prav tako strinja z metodo upoštevanja zgornjih meja de minimis iz uvodne izjave 135.

(372)

Vsota zneskov, ki jih morajo vrniti posamezni upravičenci, je enaka (i) razliki med zneski dajatve CSPE, ki jih je treba plačati glede na uporabo pravil na področju državnih pomoči, in (ii) zneski dajatve CSPE, ki so jih upravičenci dejansko plačali.

(373)

Komisija se v tem smislu strinja z metodo za izračun zneskov za vračilo, ki jo je Francija opisala in je predstavljena v uvodnih izjavah od 145 do 148.

(374)

Komisija ugotavlja, da je Francija nezakonito izvajala omejitve višine dajatve CSPE in s tem kršila člen 108(3) PDEU –