5.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/14

(1)

Komisija je po protisubvencijski preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/309 (2) uvedla dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Turčije (v nadaljnjem besedilu: veljavni ukrepi).

(2)

Egejsko združenje izvoznikov (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 13. marca 2017 vložilo zahtevek za delni vmesni pregled izravnalnih ukrepov.

(3)

Vložnik je v zahtevku navedel dokaze, da je sprememba izvajanja neposrednih subvencij za proizvodnjo iz leta 2016 povzročila precejšnje znižanje ravni subvencij za proizvajalce postrvi v Turčiji, zato ukrepi za izravnavo subvencioniranja niso bili več potrebni. Trdil je tudi, da je bila sprememba trajna. Po njegovem mnenju je bilo torej treba pregledati veljavne ukrepe.

(4)

Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek delnega vmesnega pregleda, 20. julija 2017 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (3), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(5)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom je zajemalo obdobje od 1. julija 2016 do 30. junija 2017. Da bi Komisija ocenila, ali se je od prvotne preiskave zmanjšalo subvencioniranje proizvajalcev postrvi in ali je bila sprememba trajna, je analizirala tudi gibanje skupnih zneskov subvencij, ki jih je Turčija dodelila proizvajalcem postrvi od obdobja prvotne preiskave (tj. od 1. januarja do 31. decembra 2013).

(6)

Komisija je o začetku delnega vmesnega pregleda obvestila vložnika, znane proizvajalce izvoznike iz Turčije, proizvajalce Unije, uporabnike in trgovce, za katere je znano, da jih to zadeva, združenja, ki zastopajo proizvajalce Unije, ter turške organe.

(7)

Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in v roku, določenem v obvestilu o začetku, zahtevati zaslišanje.

(8)

Dve zainteresirani strani sta predložili stališči, v katerih sta zagovarjali nujnost ohranitve veljavnih ukrepov. Po mnenju ene od strani, in sicer danskega združenja za akvakulturo (ki predstavlja pritožnika v prvotni preiskavi), niso bili izpolnjeni pogoji iz člena 19 osnovne uredbe. Združenje je trdilo, da informacije v zahtevku niso bile popolne in niso točno prikazale subvencioniranja proizvajalcev postrvi v Turčiji ter da ni mogoče trditi, da so bile spremembe, ki jih je uvedla Turčija, „trajne“. Tudi druga stran, in sicer špansko združenje za akvakulturo, se je zavzemala za ohranitev izravnalnih ukrepov, pri čemer je trdila, da so cene turškega uvoza nižje od cen proizvajalcev postrvi iz Unije.

(9)

Glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov je Komisija v obvestilu o začetku navedla, da se bo morda odločila za vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(10)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz Turčije pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Republike Turčije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne preostale proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi. Informacije, določene v obvestilu o začetku, so bile poslane skupaj več kot 70 družbam v Turčiji.

(11)

Od tega je 27 proizvajalcev izvoznikov predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe začasno izbrala vzorec petih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev, ki je vključeval tri proizvajalce izvoznike/skupine proizvajalcev z največjim obsegom izvoza v Unijo in dva manjša proizvajalca izvoznika/skupini proizvajalcev. Predlagani vzorec je štela za reprezentativnega.

(12)

Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Vključitev v vzorec sta zahtevali dve skupini proizvajalcev izvoznikov, tj. skupina KLC in skupina Sagun. Glede na velik obseg izvoza skupine KLC se je Komisija odločila, da jo vključi v vzorec, da bi ustrezno proučila učinke spremenjene sheme na sektor. Vendar se je glede na omejen čas, ki je bil na voljo za preiskavo, odločila, da zavrne zahtevek skupine Sagun za vključitev v vzorec (4).

(13)

Končni vzorec je bil tako sestavljen iz naslednjih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov in z njimi povezanih družb:

(14)

Končni vzorec je zajemal približno 71 % obsega uvoza izdelka, ki se pregleduje in ki se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvažal v Unijo. Komisija je menila, da je vzorec reprezentativen in bi ji omogočil ustrezno analizo učinkov sprememb, ki jih je uvedla Turčija, na vse družbe v navedenem sektorju.

(15)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oceno učinka spremembe izvajanja sheme neposrednih subvencij, ki jih je uvedla Turčija.

(16)

Vprašalnike je poslala šestim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom/skupinam proizvajalcem in Turčiji. Izpolnjene vprašalnike je prejela od vseh teh strani.

(17)

Komisija je izvedla preveritvene obiske v prostorih ene od vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov, in sicer v skupini Alima. Preveritveni obisk je opravila tudi v prostorih turških organov. Na podlagi sklepov v poglavju 4.3.4 se je Komisija odločila, da preostalih vzorčenih družb ne obišče.

(18)

Komisija je 21. februarja 2018 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke preiskave ter jih povabila, da do 18. marca 2018 predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje s Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovskih postopkih.

(19)

Turčija, vložnik, štirje vzorčeni proizvajalci izvozniki in dansko združenje za akvakulturo so pripombe predložili po razkritju. Zaslišanje med Komisijo, Turčijo in vložnikom je potekalo 23. marca 2018. Zaslišanje med Komisijo in danskim združenjem za akvakulturo je potekalo 16. aprila 2018.

(20)

Izdelek, ki se pregleduje, je šarenka (Oncorhynchus mykiss):

s poreklom iz Turčije in trenutno uvrščena pod oznake KN ex 0301 91 90, ex 0302 11 80, ex 0303 14 90, ex 0304 42 90, ex 0304 82 90 in ex 0305 43 00 (oznake TARIC 0301919011, 0302118011, 0303149011, 0304429010, 0304829010 in 0305430011) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(21)

Komisija je v prvotni preiskavi sklenila, da so izdelki, proizvedeni v Uniji, in izdelki, proizvedeni v Turčiji, podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(22)

Komisija je v prvotni preiskavi proučila številne ukrepe, od katerih so ali bi lahko imeli turški proizvajalci izvozniki postrvi koristi v obdobju prvotne preiskave (2013) (glej uvodno izjavo 37 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1195/2014 (5) o uvedbi začasne izravnalne dajatve).

(23)

Glavne subvencije, od katerih so v obdobju prvotne preiskave imeli koristi turški proizvajalci postrvi, so bile neposredne subvencije na kilogram, dodeljene vsem proizvajalcem postrvi, in sicer v višini od 7 % do 9,6 %. Dve od družb, vzorčenih v prvotni preiskavi, sta imeli koristi tudi od subvencioniranih posojil. Subvencije v obliki subvencioniranih posojil so po ugotovitvah Komisije znašale 0,1 % za eno (Kilic) in 0,3 % za drugo družbo (Özpekler).

(24)

Komisija je ugotovila, da so bile v obdobju prvotne preiskave ugodnosti vseh drugih subvencijskih ukrepov v preiskavi zanemarljive ali jih sploh ni bilo. Zato so ukrepi, uvedeni za proizvajalce postrvi, večinoma izravnali neposredne subvencije.

(25)

V obdobju prvotne preiskave (2013) so bile leta 2013 proizvajalcem postrvi dodeljene neposredne subvencije na podlagi odloka št. 2013/4463 z dne 7. marca 2013 o kmetijskih subvencijah (v nadaljnjem besedilu: odlok iz leta 2013). Ta odlok se je nanašal na proizvodnjo postrvi leta 2013.

(26)

V skladu z odlokom iz leta 2013 so bile subvencije dodeljene vsem proizvajalcem postrvi, ki so imeli veljavno dovoljenje za proizvodnjo, vezano na enoto za ribogojstvo. Dovoljenje za proizvodnjo bi bilo lahko povezano s proizvodnjo v morju, jezu ali na kopnem. Proizvajalec postrvi ima lahko več dovoljenj za proizvodnjo (enot za ribogojstvo) v istem jezu ali istem morskem območju. V skladu z odlokom iz leta 2013 je bila proizvodnja v okviru vseh teh dovoljenj upravičena do subvencij v naslednjih omejenih vrednostih: proizvajalci postrvi so za vsako dovoljenje za proizvodnjo prejeli 0,65 turške lire (v nadaljnjem besedilu: TRL) na kg postrvi za proizvodnjo do 250 ton na leto, za proizvodnjo v obsegu od 251 do 500 ton so prejeli polovico tega zneska (tj. 0,325 TRL/kg), za proizvodnjo nad 500 ton pa niso prejeli nobene subvencije.

(27)

Subvencije za proizvodnjo postrvi so urejene z odlokom, ki ga turška vlada sprejme vsako leto. V tem odloku so navedeni osnovni pogoji in zneski subvencij za proizvodnjo akvakulture v Turčiji. Postopki in načela v zvezi z izvajanjem odloka se nato dodatno določijo s sporočili, ki jih vsako leto izda turško ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in živinorejo.

(28)

Ker je obdobje preiskave v zvezi s pregledom zajemalo drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017, je Komisija najprej proučila zneske in pogoje subvencij, ki so bile ali naj bi bile dodeljene proizvajalcem postrvi v letih 2016 in 2017 (glej poglavje 4.2).

(29)

Analizirala je tudi splošno gibanje zneskov subvencij, ki jih je Turčija dodelila od prvotne preiskave do zadevnega dne (glej poglavje 4.3). Nato je proučila, ali se je raven subvencioniranja znatno spremenila in ali je mogoče trditi, da je bila sprememba trajna (glej poglavje 4.4).

(30)

Leta 2016 so bile proizvajalcem postrvi dodeljene subvencije na podlagi odloka št. 2016/8791 (6) o podpornih ukrepih za kmetijstvo leta 2016 (v nadaljnjem besedilu: odlok iz leta 2016). Poleg tega so bili v sporočilu št. 2016/33 (7) o podpori akvakulturi podrobneje opredeljeni pogoji za dodelitev subvencij.

(31)

Znesek subvencij v TRL/kg je ostal na ravneh iz leta 2013, z novim členom 4.16 pa so bile iz subvencij izključene ribogojnice z dovoljenji „v istem potencialnem območju, ki ga določi ministrstvo, istem jezu zbiralniku ali regionaliziranem jezu zbiralniku v isti coni“.

(32)

V skladu z navedenim členom in v nasprotju z razmerami v obdobju prvotne preiskave je veljalo, da če je imel proizvajalec postrvi več kot eno dovoljenje za proizvodnjo (ali enoto za ribogojstvo) v isti potencialni morski coni, ki jo je določilo ministrstvo, istem zbiralniku (jezu) ali istih zbiralnikih v istih regijah, ki so pripadali isti osebi ali istemu podjetju/družbi, so se ta dovoljenja ali enote za ribogojstvo obravnavale kot eno dovoljenje ali enota, ki pripada zadevni družbi, neposredne subvencije pa so se morale izplačevati v skladu s to razlago. Vložnik je trdil, da se je zaradi tega člena zmanjšal obseg proizvodnje, za katerega je bilo mogoče pridobiti subvencije, zaradi tega pa so se močno znižale subvencije, ki so jih prejeli proizvajalci postrvi. Vendar je Komisija ugotovila, da je imel ta pogoj dve omejitvi.

(33)

Prvič, preiskava je pokazala, da se je v skladu z informacijami, ki jih je predložila Turčija, omejitev iz člena 4.16 odloka iz leta 2016 nanašala le na proizvodnjo postrvi v jezovih zbiralnikih ali morju, ne pa na proizvodnjo na kopnem, ki je po informacijah Turčije zajemala približno 20 % celotne proizvodnje postrvi (8). Turčija je po razkritju tudi potrdila, da na kopnem (ribogojnice) poteka 65 % celotne proizvodnje, medtem ko v jezovih zbiralnikih ali morju poteka le 35 % proizvodnje.

(34)

Glede na to omejitev iz člena 4.16 odloka iz leta 2016 ni vplivala niti na 20 % celotne proizvodnje postrvi niti na 65 % proizvodnje v ribogojnicah. To je na primer veljalo za eno od vzorčenih družb, tj. družbo Mittos, ki je na kopnem imela lastno ribogojnico. Poleg tega je ena od vzorčenih skupin družb, tj. skupina Özpekler, imela ribogojnice v različnih jezovih zbiralnikih. Posledično so bile te družbe/skupine družb na podlagi informacij, ki so jih predložile, upravičene do subvencij za isto število dovoljenj za proizvodnjo (šest v prvem primeru in tri v drugem primeru) tako v letu 2015 (pred zakonodajno spremembo) kot tudi v letu 2016 (ko je nova zakonodaja že veljala). Zato sprememba zakonodaje ni znatno vplivala na navedeni družbi.

(35)

Drugič, omejitev se je uporabljala za posamezni pravni subjekt, kar je pomenilo, da bi lahko v primeru skupine, sestavljene iz povezanih družb, vsaka družba zaprosila za subvencije v okviru omejitev, določenih v odloku. To je pomenilo, da če je bila skupina družb sestavljena iz različnih pravnih subjektov, ki imajo ribogojnice (dovoljenja) v isti coni, bi lahko bila do ločenih subvencij upravičena vsaka družba v skupini, tudi če bi imela ribogojnice v isti coni kot druga povezana družba. Turčija je potrdila, da je to veljalo za eno od vzorčenih skupin, tj. skupino Alima. Do subvencij sta bili upravičeni obe povezani družbi v tej skupini, čeprav sta bili njuni ribogojnici v isti coni.

(36)

Zaradi teh posebnosti skupni učinek omejitve ni znatno zmanjšal števila prejemnikov. V skladu z informacijami, ki jih je predložila Turčija, se je število dovoljenj ribogojnic, na podlagi katerih je bilo mogoče pridobiti neposredne subvencije, zmanjšalo z 947 leta 2015 na 837 leta 2016 in 817 leta 2017. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 34, se je na posamični podlagi število upravičenih dovoljenj nekaterih družb med letoma 2015 in 2016 zmanjšalo, za nekatere družbe, na primer za skupino Özpekler ali družbo Mittos, pa je število upravičenih dovoljenj ostalo enako pred spremembo in po njej.

(37)

Poleg zakonodajne spremembe, uvedene s členom 4.16 odloka iz leta 2016, je Turčija z istim odlokom 1. januarja 2016 uvedla tudi novo neposredno subvencijo za proizvodnjo v zaprtih sistemih (9). V členu 4.16 odloka je bilo določeno, da je cilj „čim bolj izkoristiti vodne vire, ki so na voljo v državi, da bi se zagotovilo gojenje proizvodov akvakulture in različnih vrst na lokacijah z omejenim dostopom do vode“.

(38)

Subvencija za proizvodnjo v zaprtih sistemih bi se lahko dodelila tudi proizvajalcem drugih vrst rib, določenih v odloku, kot sta pagar in brancin. Subvencija je znašala 0,5 TRL na kg rib, proizvedenih v tem sistemu, ne glede na vrsto proizvedenih rib.

(39)

V skladu s prakso, da se vsako leto sprejmejo novi odloki in sporočila, ki urejajo subvencije za proizvajalce postrvi, je bil leta 2017 odlok iz leta 2016 nadomeščen z odlokom št. 2017/10465 (10) o podpornih ukrepih za kmetijstvo leta 2017 (v nadaljnjem besedilu: odlok iz leta 2017). Poleg tega so bili v sporočilu št. 2017/38 (11) o podpori akvakulturi podrobneje opredeljeni pogoji za dodelitev subvencij.

(40)

V odloku iz leta 2017 so se ohranile določbe člena 4.16 o številu upravičenih dovoljenj. Hkrati je bilo z njim uvedeno povišanje zneska neposrednih subvencij za proizvodnjo postrvi. Subvencije so po novem znašale:

(41)

Z odlokom iz leta 2017 so bile uvedene tudi nove subvencije. V skladu z informacijami, ki jih je predložila Turčija, so te nove subvencije delno nadomestile in dopolnile neposredne subvencije, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi, namenjene pa so bile spodbujanju uživanja rib v Turčiji, izpolnjevanja okoljskih standardov, boja proti boleznim ter kakovosti, diverzifikacije in sledljivosti živil. Nove subvencije so bile subvencije za:

(42)

Subvencije za proizvodnjo postrvi mase več kot 1 kg so bile namenjene spodbujanju diverzifikacije proizvodov. Subvencija je znašala 0,25 TRL/kg za proizvodnjo do 250 ton in polovico tega zneska (tj. 0,125 TRL/kg) za proizvodnjo od 250 do 500 ton. Tudi za tovrstno subvencijo se je uporabljala omejitev meril za upravičenost iz člena 4.16, ki je pojasnjena v uvodnih izjavah 32 do 35.

(43)

Po razkritju sta vložnik in Turčija trdila, da se je subvencija za postrvi mase več kot 1 kg nanašala na zadevni izdelek le, če je masa postrvi znašala med 1 kg in 1,2 kg. Trdila sta, da postrvi mase več kot 1,2 kg niso spadale v opredelitev zadevnega izdelka. Poleg tega bo po navedbah Turčije ministrstvo za kmetijstvo s prihodnjim sporočilom o opredelitvi pogojev shem subvencij za proizvodnjo za leto 2018 omejilo subvencijo za postrvi mase več kot 1,25 kg. Zato se subvencija za postrvi mase več kot 1 kg ne bi smela upoštevati pri oceni razvoja zneskov subvencij za proizvajalce postrvi v letih 2017 in 2018.

(44)

Komisija se je strinjala, da postrvi mase 1,2 kg ali več, ki se prodajajo v obliki cele ribe, niso zadevni izdelek. V skladu z veljavnimi ukrepi se zato za subvencije za proizvodnjo takih rib, ki bi se prodajale izključno na drugem trgu, ne smejo uvesti izravnalni ukrepi.

(45)

Vendar je proizvodnja postrvi mase med 1 kg in 1,2 kg leta 2017 imela koristi od sheme in je spadala v obseg izdelka. Poleg tega člen 4(f) sporočila št. 2017/38 dodeljuje subvencijo ribogojcu „za pridobivanje“. Tudi če je Turčija leta 2018 nameravala omejiti subvencijo za postrvi mase več kot 1,25 kg, v odloku ni nobenega pravnega merila, ki izključuje subvencijo, kadar se postrvi prodajajo v drugačni obliki. Glede na prejete informacije je običajna praksa v industriji, da se nekatere velike pridobljene postrvi predelajo in prodajajo kot zadevni izdelek, na primer v obliki filetov. Zato ustrezni znesek sheme subvencij koristi zadevnemu izdelku. Poleg tega se lahko Komisija v svoji analizi sklicuje le na ustrezne končne zakonodajne in upravne akte, ki v celoti veljajo v državi izvoznici. Ker sporočilo o opredelitvi pogojev za leto 2018 še ni bilo sprejeto, predvidenih pogojev, ki jih je pojasnila Turčija, na tej stopnji ni mogoče upoštevati. Zato Komisija te sheme ni izključila iz splošne analize, temveč je svoje ugotovitve izpopolnila glede na gospodarski učinek sheme (glej uvodno izjavo 67).

(46)

Subvencije za označevanje rib so bile namenjene spodbujanju sledljivosti in kakovosti rib. Subvencija je znašala 0,02 TRL/kos za proizvodnjo do 250 ton in polovico tega zneska (tj. 0,01 TRL/kos) za proizvodnjo od 250 do 500 ton. Omejitev se je uporabljala za posamezno dovoljenje za proizvodnjo. Tudi za tovrstno subvencijo se je uporabljala omejitev meril za upravičenost iz člena 4.16, ki je pojasnjena v uvodnih izjavah 32 do 35. Subvencija za označevanje rib bi se lahko dodelila tudi proizvajalcem drugih vrst rib, določenih v odloku, kot sta pagar in brancin. Zainteresirane strani po razkritju niso izpodbijale te ugotovitve.

(47)

Subvencije za dobre kmetijske prakse so bile namenjene izpolnjevanju nekaterih standardov, povezanih z okoljem, varnostjo hrane, dobrim počutjem rib in sledljivostjo. Za upravičenost do subvencije je bilo treba v vsaki družbi opraviti revizijo. Po končani reviziji se je lahko izdal certifikat. Inštitute, ki nadzorujejo izpolnjevanje standardov, je moralo certificirati ministrstvo. Rok, do katerega so lahko družbe z dovoljenjem za proizvodnjo postrvi vložile zahtevek za pridobitev subvencije za leto 2017, je bil 31. marec 2018. Subvencija je znašala 0,25 TRL/kg za proizvodnjo do 250 ton. Omejitev se je uporabljala za posamezni pravni subjekt. Zainteresirane strani po razkritju niso izpodbijale te ugotovitve.

(48)

Zdi se, da se je po uvedbi zakonodajne spremembe s členom 4.16 odloka iz leta 2016 zmanjšal obseg proizvodnje postrvi, za katero je mogoče pridobiti neposredne subvencije. Vendar je bilo v skladu z informacijami, ki jih je predložila Turčija, in razpoložljivimi informacijami v evidenci težko določiti dejanski učinek zakonodajne spremembe iz leta 2016 z vidika obsega in vrednosti upravičene proizvodnje v primerjavi s sistemom, ki je veljal pred začetkom veljavnosti navedenega odloka, poleg tega pa je bil odvisen od obsega proizvodnje v okviru posameznega dovoljenja.

(49)

Učinek se je razlikoval tudi na ravni posamezne družbe glede na specifične razmere, povezane z njeno proizvodnjo. Od leta 2016 so lahko družbe, ki so imele po starem sistemu več kot eno dovoljenje v isti regiji ali coni, prejele neposredne subvencije le za eno od dovoljenj. Vendar so druge družbe, ki so proizvodnjo izvajale na kopnem (npr. družba Mittos) ali so delovale v različnih conah ali regijah (npr. skupina Özpekler), prejemale neposredne subvencije, ki so bile enake ali celo višje kot pred letom 2016, ker so imele več kot eno dovoljenje. Poleg tega se je omejitev iz člena 4.16 odloka iz leta 2016 uporabljala za posamezni pravni subjekt, tako da je bil učinek zakonodajne spremembe na skupino družb odvisen tudi od strukture te skupine. Tako je zakonodajna sprememba najbolj vplivala na skupine družb, kot sta GMS in KLC, medtem ko je imela na družbe ali skupine družb, kot so Alima, Mittos in Özpekler, in vse male družbe, ki predstavljajo več ko 65 % družb, le omejen učinek ali pa sploh ni vplivala nanje.

(50)

Komisija je ugotovila še, da se je leta 2017 zvišal dejanski znesek neposrednih subvencij za proizvajalce postrvi (glej uvodno izjavo 40). Z odlokoma iz let 2016 in 2017 so bile uvedene tudi številne nove subvencije, od katerih lahko imajo koristi proizvajalci postrvi (glej poglavji 4.2.1 in 4.2.2).

(51)

Čeprav so torej omejitve, uvedene leta 2016, morda povzročile zmanjšanje subvencioniranja z neposrednimi subvencijami, je Turčija hkrati uvedla nove subvencije in/ali spremenila obstoječe subvencijske ukrepe. Postavilo se je torej pomembno vprašanje, ali zvišanje zneska neposrednih subvencij in na novo uvedenih subvencij ne bi nadomestilo omejitve, uvedene z odlokom iz leta 2016. V tem primeru bi lahko bila splošna raven subvencioniranja enaka ali višja od ravni subvencioniranja, izračunana ob uvedbi prvotnih izravnalnih dajatev. Tudi če bi nekemu proizvajalcu neposredne subvencije leta 2016 prinesle manjše koristi, ker so se njegova različna dovoljenja ali enote za ribogojstvo štele za eno, ni nujno, da bi ta sprememba povzročila znižanje splošne ravni subvencioniranja v primerjavi z razmerami pred zakonodajno spremembo leta 2016 (glej uvodne izjave 62 do 65).

(52)

Zato je Komisija menila, da mora oceniti učinek vseh subvencijskih ukrepov, od katerih so proizvajalci postrvi v Turčiji morda imeli koristi (ali bi jih lahko imeli v prihodnosti), in splošno raven subvencioniranja na nacionalni ravni. Zato ni proučila posameznih učinkov spremembe zakonodaje v obdobju preiskave na vsako posamezno vzorčeno družbo, temveč je opravila oceno na globalni ravni, pri tem pa potrdila svoje ugotovitve s sklicevanjem na informacije, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(53)

Po razkritju sta Turčija in vložnik trdila, da bi morala Komisija subvencijske stopnje za vzorčene družbe ponovno izračunati za vsako družbo posebej. Komisija se s tem argumentom ni strinjala. Vložnik je zahteval ponovno oceno znižanja ravni subvencij za vse proizvajalce postrvi v Turčiji po zakonodajni spremembi leta 2016. Glede na to, da spremembe okoliščin na nacionalni ravni niso bile trajne, se Komisiji ni zdelo ustrezno, da bi izračunala ustrezne posamezne zneske subvencij. Ni se zdelo, da bi bile izvedene spremembe zadosten dokaz, da je bil znesek subvencij bistveno spremenjen in trajen. Poleg tega ta sklep potrjujejo tudi pregled ravni subvencioniranja na nacionalni ravni in ocenjeni zneski subvencij za leto 2018.

(54)

Subvencije, dodeljene proizvajalcem postrvi med letoma 2013 in 2016, so znašale, kot sledi.

Preglednica

Neposredne subvencije proizvajalcem postrvi

(55)

Med letoma 2013 in 2016 se je skupni znesek subvencij za proizvodnjo postrvi zmanjšal za 37 %.

(56)

Znesek subvencij se je najbolj zmanjšal (za 20 %) med letoma 2013 in 2015, tj. pred uvedbo zakonodajne spremembe z odlokom iz leta 2016. Zmanjšanje med tema letoma je sovpadalo z zmanjšanjem proizvodnje postrvi (za 17 %) v istem obdobju.

(57)

Znesek subvencij med letoma 2015 in 2016 (pred spremembo in po njej) se je zmanjšal za 20,6 %.

(58)

Leta 2016 je bil dejanski skupni znesek neposrednih subvencij, dodeljenih proizvajalcem postrvi, 39 762 389 TRL.

(59)

V času preverjanja še niso bili dokončno izvedeni vsi subvencijski ukrepi, od katerih bi lahko imeli proizvajalci postrvi koristi leta 2017. Zato so predhodne ugotovitve Komisije temeljile na proračunski napovedi za leto 2017 za vsak ukrep na globalni ravni.

(60)

Proračun, namenjen neposrednim subvencijam leta 2017, je znašal 52 500 000 TRL. V skladu s predhodnimi informacijami, ki jih je Turčija predložila v času preverjanja, naj bi se porabilo 90 % proračuna (47 250 000 TRL).

(61)

Poleg tega je bil za nove subvencijske ukrepe, uvedene leta 2017, načrtovan naslednji proračun:

(62)

Proračun za proizvodnjo v zaprtih sistemih, označevanje rib in dobre kmetijske prakse je vključeval tudi subvencije za proizvodnjo drugih vrst rib, kot sta pagar in brancin. Na podlagi statističnih podatkov, ki jih Turčija predložila v zvezi s celotnim obsegom proizvodnje akvakulture leta 2016, je proizvodnja postrvi v okviru upravičene proizvodnje rib zajemala 41,2 %.

(63)

Na podlagi proračunske napovedi, deleža porabe v višini 90 % in dejstva, da naj bi nekateri ukrepi koristili proizvodnji drugih vrst in ne postrvi, je Komisija najprej ocenila, da bi lahko skupni znesek subvencij za proizvajalce postrvi v letu 2017 lahko presegel 50 milijonov TRL. Ta ocena je temeljila na informacijah, ki jih je predložila Turčija in v skladu s katerimi naj bi se za neposredne subvencije porabilo 90 % proračuna. Komisija je enak delež porabe proračunskih sredstev uporabila tudi za oceno zneskov dodatnih subvencijskih ukrepov, uvedenih leta 2017 (glej uvodno izjavo 61). Poleg tega je za proračunske vrstice, ki vključujejo druge upravičene vrst rib (tj. subvencije za proizvodnjo v zaprtih sistemih, proizvodnjo postrvi mase več kot 1 kg, označevanje rib in dobre kmetijske prakse), uporabila delež 41,2 %, ki zajema proizvodnjo postrvi v okviru upravičene proizvodnje rib.

(64)

Po razkritju sta Turčija in vložnik trdila, da leta 2017 noben turški proizvajalec postrvi ni imel koristi niti od subvencij za proizvodnjo v zaprtih sistemih niti od subvencij za označevanje rib, in sicer predvsem zaradi začetnih naložbenih stroškov in nepraktičnosti ukrepov. Največja korist za dobre kmetijske prakse v letu 2017 bi lahko znašala le 592 250 TRL, porabljenih pa ni bilo 90 % načrtovanega proračuna, kot so prvotno ocenili turški organi, temveč 83 %.

(65)

Komisija se je strinjala s tem, da ustrezno ponovno oceni skupni znesek subvencij za proizvajalce postrvi na podlagi dejanskih zneskov, ki so jih ti prejeli v letu 2017. Na podlagi teh novih zneskov subvencijskih ukrepov je skupni znesek za proizvajalce postrvi v letu 2017 znašal približno 48,5 milijona TRL.

(66)

Poleg tega je Turčija trdila, da shema subvencij za postrvi mase več kot 1 kg ne bi smela biti vključena v izračun koristi za proizvajalce postrvi. Glede na njene izračune, predstavljene na zaslišanju, bi znesek subvencij za proizvodnjo zadevnega izdelka v letu 2017 v tem primeru znašal približno 43 milijonov TRL.

(67)

Vendar je Komisija ugotovila, da lahko ta shema koristi trem različnim vrstam postrvi, in sicer (1) postrvim mase med 1 kg in 1,2 kg, (2) postrvim mase več kot 1,2 kg, ki se lahko po predelavi oblikujejo v zadevni izdelek, ter (3) postrvim mase več kot 1,2 kg, ki se prodajajo na drugem trgu kot zadevni izdelek. Ob odsotnosti natančnih podatkov o razporeditvi proračuna za subvencijo Komisija ni mogla izračunati natančnega zneska za vsako vrsto. V vsakem primeru pa se tudi ob predpostavki, da je bilo 100 % subvencije namenjenih le tretji vrsti in da subvencija torej ni vplivala na zadevni izdelek, splošna ugotovitev ne bi spremenila. Znesek v višini 43 milijonov TRL v letu 2017 bi dejansko še vedno pomenil povečanje za 4 milijone TRL v primerjavi z letom 2016. Tako povečanje bi nevtraliziralo velik del učinka zmanjšanja iz leta 2016, ki ga je vložnik opredelil kot spremembo, ki upravičuje pregled ukrepov.

(68)

Subvencije za proizvajalce postrvi so med obdobjem prvotne preiskave (2013) in letom 2016 zmanjšale za 37 %. Vendar zmanjšanje zneskov subvencije od leta 2013 ni bilo povezano le z zakonodajno spremembo leta 2016, temveč je bilo tudi posledica splošnega zmanjšanja proizvodnje postrvi (glej preglednico v uvodni izjavi 54). Po letu 2016 se je raven subvencij za proizvajalce postrvi znova zvišala.

(69)

Leta 2017 je skupni znesek subvencij za proizvajalce postrvi znašal med 43 in 48,5 milijona TRL. Komisija je zato sklenila, da se znesek subvencij po letu 2016 približuje znesku pred zakonodajno spremembo.

(70)

Komisija je zato sklenila, da je bilo zmanjšanje obstoječih subvencij po zakonodajni spremembi leta 2016 začasno in da sta se od leta 2016 tako skupni znesek subvencij kot tudi raven podpore proizvodnji na tono povečala.

(71)

Na podlagi sklepov v poglavju 4.3.4 je Komisija vztrajala pri tem, da je bilo zmanjšanje subvencioniranja za proizvajalce postrvi leta 2016 le začasno. Še naprej je menila tudi, da glede na to, da je Turčija vsako leto pregledovala pogoje in zneske subvencij, uvedenih sprememb ni mogoče šteti za trajne, zlasti:

Poleg tega je Komisija ocenila, da bi lahko skupne subvencije za proizvajalce postrvi leta 2018 dosegle 56 milijonov TRL, tj. približno 6 milijonov TRL več kot leta 2015, ki je leto pred zakonodajno spremembo (12).

(72)

Po razkritju sta Turčija in vložnik trdila, da se subvencija za boj proti boleznim pri proizvodnji mladic, uvedena leta 2018, ni nanašala na zadevni izdelek. Vendar trditve nista utemeljila. Po mnenju Komisije ni posebnega razloga, zakaj se subvencija ne bi nanašala na zadevni izdelek. Dejansko je tudi ministrstvo za kmetijstvo med preverjanjem predstavilo novi subvencijski ukrep kot subvencijo za proizvajalce postrvi. Komisija je zato trditev zavrnila.

(73)

Po razkritju sta Turčija in vložnik trdila tudi, da bi bilo treba subvencije za proizvodnjo v zaprtih sistemih in označevanje rib izključiti iz ocene, saj se leta 2017 zaradi stroškov in nepraktičnosti niso uporabljale (glej uvodno izjavo 64). Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da je znesek subvencije za označevanje rib leta 2017 znašal 0,02 TRL/kos za proizvodnjo do 250 ton, vendar se zdi, da se je leta 2018 povečal na 0,03 TRL/kos (13). Tako se zdi, da je Turčija naredila ukrepe privlačnejše. Komisija je zato zavrnila trditev, da bi bilo treba te nove subvencijske ukrepe izključiti iz ocene subvencij v letu 2018 in bližnji prihodnosti.

(74)

Poleg tega morajo proizvajalci postrvi v skladu s informacijami, ki jih ima Komisija na voljo, dejansko izvesti začetne naložbe in/ali je treba zanje opraviti revizije, da bi se njihove poslovne prakse uskladile z merili za upravičenost do na novo uvedenih subvencijskih ukrepov. Tudi če se proračun za te ukrepe ne porabi v prvem letu ali letih izvajanja, se bo verjetno obsežneje porabljal v naslednjih letih, ko bodo dejavnosti, ki jih opravljajo te družbe, postale upravičene do financiranja.

(75)

Turčija in vložnik sta trdila tudi, da bi morala Komisija upoštevati amortizacijo turške lire v višini 90 % v zadnjih letih. Po njunem mnenju je bila amortizacija trajna.

(76)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Amortizacije turške lire, ki je prosto zamenljiva valuti s spreminjajočim se menjalnim tečajem, ni mogoče pripisati Turčiji. Poleg tega lahko menjalni tečaji sledijo določenemu trendu v danes časovnem obdobju, vendar se lahko v drugem obdobju tudi obrnejo. Zato ni potrebne stabilnosti in predvidljivosti, ki bi pomenila trajno spremembo okoliščin.

(77)

Glede na navedeno je Komisija vztrajala pri tem, da se pravna podlaga, merila za upravičenost in dejanska višina subvencioniranja v okviru sistema izvajanja neposrednih subvencij stalno spreminjajo. Tudi če dejanski zneski za leto 2018 odstopajo od ocen Komisije, se sistem izvajanja subvencijskih ukrepov nenehno spreminja, tako da takih sprememb ni mogoče šteti za trajne. V zvezi s tem je Komisija vztrajala tudi pri tem, da je bilo ugotovljeno zmanjšanje subvencioniranja med letoma 2013 in 2016 le začasno, saj so zneski subvencij za leti 2017 in 2018 po ocenah dosegli primerljivo raven subvencioniranja kot leta 2013. Posledično in v nasprotju s trditvijo vložnika je Komisija sklenila, da za ugotovljeno zmanjšanje leta 2016 ni mogoče trditi, da je bilo trajno.

(78)

Na podlagi sklepov Komisije o spremembah v izvajanju neposrednih subvencij za proizvajalce postrvi v Turčiji in glede na to, da te spremembe niso trajne, zahtevek za delni vmesni pregled ni veljal za utemeljenega, zato bi bilo treba preiskavo v zvezi z delnim vmesnim pregledom zaključiti.

(79)

Zato bi bilo treba ohraniti veljavne ukrepe, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/309.

(80)

Vse strani so bile obveščene o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se preiskava zaključila. Po navedenem razkritju jim je bil odobren tudi rok za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kadar je bilo to upravičeno.

(81)

Uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (14) –