24.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/6

(1)

Med avgustom in oktobrom 2017 je Litvo, Latvijo, Estonijo in južni del Finske zajelo močno deževje, ki je povzročilo poplave na precejšnjem delu ornih zemljišč v omenjenih državah članicah. Skupna količina padavin od avgusta do oktobra 2017 je bila veliko večja od povprečja. Doslej še ni bilo takšnega neobičajno obilnega deževja, ki bi trajalo tako dolgo. Poleg tega so bili zaradi zgodnjega začetka zime s snežnimi padavinami in nizkimi temperaturami razmere za setev izjemno neugodne. Zaradi tega ni bilo mogoče izvesti pomembnega dela sedanje in prihodnje zimske setve za žetev za tržno leto 2018/2019.

(2)

Prihodnja izguba dohodka za kmete s kmetijskimi gospodarstvi na prizadetih območjih, ki bo nastala zaradi hektarjev, ki niso dostopni za setev, ter tistih, ki so bili že posejani in izgubljeni v hudih poplavah, bo prizadetim kmetom v Litvi, Latviji, Estoniji in na Finskem pri žetvi v prihodnjem tržnem letu 2018/2019 povzročila pomembno in izredno škodo. To je specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Tega specifičnega problema ni mogoče obravnavati z ukrepi iz člena 219 ali 220 navedene uredbe, saj se ne nanaša specifično na obstoječe motnje na trgu ali izrecno grožnjo takšnih motenj niti se ne nanaša na ukrepe za boj proti širitvi bolezni živali ali izgubi zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

(3)

Kot izredni ukrep bi bilo treba zagotoviti finančno nadomestilo za upravičene hektarje na prizadetih območjih, da se nadomestijo prihodnje gospodarske izgube v zvezi s prihodnjim tržnim letom žetve 2018/2019.

(4)

Z vidika tržne stabilnosti Unije je v interesu Unije, da se ukrepi uporabijo samo za tiste kmete, ki bodo izgubili dohodek zaradi izgub območij za zimsko setev. Pomoč bi morala biti poleg tega omejena na najbolj prizadete kmete. Kmet bi moral šteti za najbolj prizadetega, če odstotek izgub območij za zimsko setev v eni državi članici znaša vsaj 30 odstotkov njegovih skupnih območij za zimsko setev v tisti državi članici. Za preprečitev tveganja čezmernih nadomestil bi bilo treba poleg tega omejiti pomoč na upravičen hektar, ki ga zaradi poplav ni mogoče uporabiti za zimsko setev. Zato odločitev zadevnih držav članic o znesku pomoči na upravičen hektar ne bi smela presegati povprečnega zneska neposrednega plačila na hektar v koledarskem letu 2017 v teh državah članicah. Skupni znesek pomoči in skupna dodeljena proračunska sredstva bi morala temeljiti na informacijah, prejetih od zadevnih držav članic glede števila hektarjev, ki so jih prizadele poplave in močno deževje.

(5)

Za preprečitev tveganja dvojnega financiranja se nastale izgube hektarjev ne bi smele nadomestiti že s kakršno koli obliko državne pomoči ali zavarovanja, pomoč pa bi bilo treba omejiti na upravičene hektarje, za katere sicer za to izgubo ni bil prejet noben finančni prispevek Unije.

(6)

Zadevnim državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da odobrijo dodatno pomoč pod pogoji in v rokih, ki jih določa ta uredba.

(7)

Pomoč se lahko odobri le na podlagi zahtevka, vloženega v skladu z metodami in roki, ki jih določa nacionalno pravo v zadevni državi članici.

(8)

Pristojni organi bi morali sprejeti vse potrebne ukrepe in izvesti vse preglede ter ustrezno obveščati Komisijo. Zlasti bi morali navedeni pregledi vključevati preglede glede upravičenosti in pravilnosti vloge za pomoč. Število upravičenih hektarjev bi bilo treba nadzorovati na podlagi vseh primernih sredstev, ki so na voljo pristojnim organom, vključno s pregledi na kmetijah.

(9)

Nujni ukrep bi moral biti omejen na obdobje največ 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(10)

Zaradi zagotovitve dobrega proračunskega upravljanja ukrepa in pravočasnega izplačila kmetom bi morala biti do delnega financiranja Unije upravičena samo tista izplačila upravičencem, ki jih zadevne države članice izvedejo do najpozneje 30. septembra 2018. Člen 5(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (2) se ne bi smel uporabljati.

(11)

Da bi zadevne države članice Uniji omogočile spremljanje učinkovitosti tega nujnega ukrepa, bi morale Komisiji sporočiti podrobne podatke o njegovem izvajanju. Da bi te države članice Uniji omogočile izvedbo finančnega nadzora, bi morale Komisiji sporočiti potrditev izplačil.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

ti hektarji zemljišč znašajo vsaj 30 % kmetovega skupnega območja za zimsko setev v zadevni državi članici;

(b)

kmetje poleg pomoči iz te uredbe za isto izgubo niso prejeli nobene državne pomoči, zavarovanja ali pomoči, financirane iz prispevka Unije.

(a)

9 120 000 EUR za Litvo;

(b)

3 460 000 EUR za Latvijo;

(c)

1 340 000 EUR za Estonijo;

(d)

1 080 000 EUR za Finsko.

(a)

upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč, vključno:

(b)

preglede na kraju samem na zemljiščih prosilcev.