(1)

Komisija je 22. novembra 2017 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2018. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 22. marca 2018 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 22. novembra 2017 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Litve ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi Priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil 22. marca 2018. Svet je Priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja sprejel 14. maja 2018 (3) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje).

(2)

Litva bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih spodaj, zlasti v priporočilu 1.

(3)

Poročilo o državi za Litvo za leto 2018 je bilo objavljeno 7. marca 2018. V njem so bili ocenjeni napredek Litve pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 11. julija 2017 (4), nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek Litve pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(4)

Litva je 26. aprila 2018 predložila nacionalni program reform za leto 2018 in 30. aprila 2018 program stabilnosti za leto 2018. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Na podlagi člena 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je zagotovila dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Litvo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v programu stabilnosti za leto 2018 načrtuje v letih od 2018 do 2020 ohraniti nominalni presežek v višini 0,6 % BDP, preden naj bi se po napovedi zmanjšal na 0,3 % BDP leta 2021. Srednjeročni proračunski cilj, in sicer primanjkljaj v višini 1 % BDP v strukturnem smislu, naj bi bil po načrtu izpolnjen v celotnem obdobju programa. Litvi je bil v letih 2016 in 2017 odobren tudi začasen odklon v povezavi z izvajanjem sistemske pokojninske reforme in strukturnih reform. Ta odklona se odobrita še za tri leta. V skladu s programom stabilnosti za leto 2018 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP zmanjšal z 39,7 % BDP leta 2017 na 35,3 % leta 2021. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Istočasno pa niso bili dovolj opredeljeni ukrepi, potrebni za podporo načrtovanim ciljnim presežkom od leta 2019 naprej.

(7)

Svet je 11. julija 2017 Litvi za leto 2017 priporočil, naj ohrani svoj srednjeročni proračunski cilj tudi v letu 2018, pri čemer naj upošteva olajšave, povezane z izvajanjem sistemske pokojninske reforme in strukturnih reform, za katere je bil odobren začasni odklon. To je skladno z najvišjo nominalno stopnjo rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (6) v višini 6,4 % v letu 2018, kar ustreza dovoljenemu poslabšanju strukturnega salda za 0,6 % BDP. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2018 naj bi strukturni primanjkljaj Litve znašal 0,7 % BDP v letu 2018 in 0,6 % v letu 2019. Strukturni saldo naj bi torej v obeh letih ostal nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Na splošno Svet pričakuje, da bo Litva v letih 2018 in 2019 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(8)

Prihodki iz okoljskega davka in periodičnih davkov na nepremičnine ostajajo pod povprečjem Unije. Litva je izvedla reformo sistema obdavčitve nepremičnin, ki v sistem vnaša element progresivnosti, ter odpravila oprostitve plačila trošarine za premog in koks, ki se uporabljata za ogrevanje. Vendar še vedno ostaja prostor za razširitev davčne osnove na vire, ki manj škodijo rasti. Čeprav je Litva v zadnjih letih napredovala pri izboljšanju pobiranja davkov, je njena vrzel pri pobiranju davka na dodano vrednost še vedno med največjimi v Uniji. Litva je sprejela nadaljnje ukrepe za boj proti davčnim utajam in za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, nedavno izvedeni ukrepi pa kažejo pozitivne prve rezultate. Dodatno izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti bi povečalo proračunske prihodke in prispevalo k izboljšanju pravičnosti davčnega sistema.

(9)

Z uvedbo nove formule za usklajevanje pokojnin v letu 2018, ki pokojnine povezuje z rastjo plačne mase, naj bi po napovedih delež javnih odhodkov za pokojnine v BDP do leta 2040 ostal nespremenjen. To bi zagotovilo fiskalno vzdržnost litovskega pokojninskega sistema. Vendar je to v veliki meri posledica upada deleža nadomestil, ker naj bi se skupna plačna masa zaradi hitrega krčenja delovno sposobnega prebivalstva po napovedih povečevala počasneje kot plače. To vzbuja zaskrbljenost glede zadostnosti pokojnin, ki so že med najnižjimi v Uniji. Prav tako ni jasno, kako bo ta reforma delovala v praksi, ker je vlada pravno zavezana predlagati ukrepe v primeru upadajočega nadomestitvenega razmerja. Če bi nadomestitveno razmerje ostalo nespremenjeno, bi se skupni odhodek za pokojnine kot delež BDP do konca leta 2040 povečal za skoraj 45 %, kar bi močno obremenilo javne finance. Zato je pomembno pojasniti pravne negotovosti glede pokojninske zakonodaje in zagotoviti dolgoročno fiskalno vzdržnost pokojninskega sistema ter hkrati obravnavati njegovo slabo ustreznost.

(10)

Stanje na trgu dela se hitro zaostruje zaradi močne gospodarske rasti ter tudi zaradi negativnega demografskega razvoja in izseljevanja, zaradi česar že prihaja do pomanjkanja znanj in spretnosti. V takšnem položaju je potreben sistem izobraževanja in usposabljanja, ki lahko vsem zagotovi potrebna znanja in spretnosti. Medtem ko so reforme, začete v preteklem letu, korak v pravo smer, je pomembno, da Litva te reforme izvede in tako izboljša rezultate svojega sistema izobraževanja in usposabljanja. Pravila za financiranje in akreditacijo terciarnega izobraževanja v Litvi pomagajo povečati število ljudi s terciarno izobrazbo, vendar hkrati prispevajo k dvomom glede njene kakovosti, razdrobljenosti in relevantnosti za trg dela. Univerzitetna konsolidacija, ki je trenutno v teku, bi morala, če bo dopolnjena s spremembami pravil za financiranje in akreditacijo, pomagati pri obravnavi trenutnih izzivov. Poleg tega so vztrajni demografski pritiski vplivali na učinkovitost izobraževalnega sistema in povečali potrebo po zagotovitvi enakopravnega dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja. Za odpravo podpovprečne uspešnosti litovskih učencev pri osnovnih znanjih in spretnostih so potrebne reforme začetnega usposabljanja učiteljev ter reforme njihovih karier in delovnih pogojev, dopolnjene z drugimi reformami, osredotočenimi na kakovost.

(11)

Nizka udeležba odraslih v izobraževanju v Litvi kaže, da poučevanje odraslih ostaja premalo razvito ter gospodarstvu ne omogoča, da bi uživalo koristi izpopolnjevanja znanj in spretnosti, inovativnosti in boljše integracije prikrajšanih oseb na trg dela (na primer starejših, brezposelnih ali neaktivnih odraslih). Kljub naložbam v infrastrukturo je vsebina poklicnega izobraževanja in učnega načrta usposabljanja pogosto zastarela, poleg tega bi lahko bila bolje usklajena s potrebami lokalnih in regionalnih trgov dela. Učenje na podlagi dela je še vedno v začetni fazi in bi se lahko razširilo. Ukrepi aktivnih politik zaposlovanja vsebujejo širšo ponudbo usposabljanja, vendar bi bilo to ponudbo mogoče nadalje izboljšati. Nedavne reforme in ukrepi, sprejeti na tem področju, doslej še niso pokazali pomembnih rezultatov. Na splošno je pomembna krepitev sposobnosti socialnih partnerjev za spodbujanje njihovega sodelovanja.

(12)

Izzivi glede rezultatov zdravstvene oskrbe ostajajo; negativno vplivajo na produktivnost, konkurenčnost gospodarstva in kakovost življenja. Nudenje zdravstvenih storitev ostaja preveč vezano na bolnišnice in pušča prostor za nadaljnjo krepitev primarne oskrbe. Nadaljnja racionalizacija sredstev je skupaj z ukrepi za izboljšanje kakovosti tako bolnišnične kot primarne oskrbe bistvena za učinkovitejšo zdravstveno oskrbo. Politike preprečevanja bolezni in spodbujanja zdravja bi morale odločneje in hitreje zmanjšati tvegana vedenja. Vendar ostaja obseg takšnih politik majhen, medsektorsko sodelovanje je slabo razvito, odgovornost za rezultate pa ni ustrezno vključena na občinski ravni. Visoko zanašanje na neposredna plačila, nizka raven porabe za zdravstvo in neučinkovito razporejanje sredstev omejujejo učinkovitost zdravstvenega sistema.

(13)

Visok delež ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, in visoka dohodkovna neenakost ostajata pomembna izziva za Litvo, ki ovirata možnosti za gospodarsko rast. Prav tako ogrožata socialno kohezijo in bi lahko spodbudila izseljevanje. Kljub stalni gospodarski rasti se starejši, invalidi, otroci, enostarševska gospodinjstva in brezposelni soočajo z najvišjim tveganjem revščine in socialne izključenosti. Popravna moč litovskega davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov je med najnižjimi v Uniji. Država je sicer sprejela nekaj pomembnih začetnih ukrepov za boj proti revščini in dohodkovni neenakosti, vendar jo čaka še dolga pot, da bi se približala povprečjem Unije na področju revščine in dohodkovne neenakosti. Razmeroma visoka davčna obremenitev oseb z nizkimi dohodki lahko zmanjša spodbudo za delo in poveča tveganje revščine in neenakosti. Stopnje revščine in neenakosti bi bilo mogoče zmanjšati s spodbujanjem udeležbe na trgu dela, zlasti med osebami iz ranljivih skupin in osebami z nizkimi dohodki, ter s povečanjem popravne moči davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov ob podpori boljšega pobiranja davkov. Takšni ukrepi bi lahko tudi povečali socialno pravičnost.

(14)

Rast produktivnosti si je po nizkih stopnjah od leta 2012 v letu 2017 opomogla, kar je ublažilo pritiske na stroškovno konkurenčnost. Vendar gre zahvala za to izboljšanje večinoma zasebnemu sektorju. Napredek za izboljšanje učinkovitosti javnih naložb je bil precej omejen. Zlasti ostajata nizka učinkovitost javnih odhodkov za raziskave in razvoj ter sodelovanje med podjetji in znanostjo. Poleg tega so se javne naložbe v raziskave in razvoj v letu 2016 znatno zmanjšale. Razdrobljeno usklajevanje in upravljanje politike raziskav in inovacij povzroča neučinkovitosti in podjetjem preprečuje, da bi v celoti izkoristila različne sheme podpore. Nadaljnji napredek potekajoče reforme organizacije in financiranja javnega raziskovalnega sektorja bi moral pomagati doseči boljšo uporabo razpoložljivih virov.

(15)

Litva je dodatno okrepila svoj okvir za preprečevanje korupcije s sprejetjem zakonodaje o lobiranju in zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, ki velja tako za delavce v javnem kot zasebnem sektorju. Vendar izvajanje zakonodaje ostaja izziv. Korupcija v zdravstvenem sektorju še vedno vzbuja skrb, kljub pohvalnim rezultatom vladnega programa „čiste roke“.

(16)

V okviru evropskega semestra 2018 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Litve in jo objavila v poročilu o državi za leto 2018. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2018, nacionalni program reform za leto 2018 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Litva prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Litvi, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(17)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2018 in meni (7), da bo Litva po pričakovanjih izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast –

1.

2.

3.