Člen 1

Z namenom izvajanja strategije EU zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo z naslovom: „Zavarujmo orožje, zaščitimo ljudi (v nadaljnjem besedilu: strategija EU SALW) in zaradi spodbujanja miru in varnosti ima projekt Organizacije ameriških držav za zmanjševanje grožnje nedovoljenega širjenja in trgovine z osebnim in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom v Latinski Ameriki in na Karibih, ki ga podpira Unija, naslednje konkretne cilje:

—	okrepiti sisteme fizične zaščite in upravljanja nacionalnih vojaških in drugih institucionalnih zalog, in sicer z boljšimi ukrepi za varnost na terenu in kontrolami inventarja;

—	okrepiti nacionalne zmogljivosti za uničenje zaseženega, presežnega ali nevarnega osebnega in lahkega orožja in streliva;

—	okrepiti nacionalne zmogljivosti za označevanje in sledenje osebnega in lahkega orožja ter spodbuditi regionalno sodelovanje pri sledenju zaseženega orožja in streliva;

—	izboljšati mehanizme prenosa osebnega in lahkega orožja, in sicer z nacionalno zakonodajo, nadzori meja in regionalnim sodelovanjem, ter

—	spodbujati družbeno odgovorno ravnanje v izbranih skupnostih, pri čemer bo posebna pozornost namenjena skupinam, ki so zelo izpostavljene oboroženemu nasilju, tudi s kampanjami za prostovoljno predajo orožja ali drugimi strategijami za zmanjšanje lokalnih pojavov nasilnih kaznivih dejanj.

Unija financira projekt, ki je podrobneje opisan v Prilogi.

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

PRILOGA

PROJEKT ZA BOJ PROTI NEDOVOLJENEMU ŠIRJENJU IN TRGOVINI Z OSEBNIM IN LAHKIM OROŽJEM IN PRIPADAJOČIM STRELIVOM TER PROTI NJUNEMU UČINKU V LATINSKI AMERIKI IN NA KARIBIH V OKVIRU STRATEGIJE EU ZOPER NEDOVOLJENO STRELNO OROŽJE, OSEBNO IN LAHKO OROŽJE TER PRIPADAJOČE STRELIVO: „ZAVARUJMO OROŽJE, ZAŠČITIMO LJUDI“

1.   Uvod in cilji

1.1.   Uvod

Širjenje nedovoljenega osebnega in lahkega orožja in streliva je eden glavnih dejavnikov, ki prispevajo k visoki stopnji nasilja in nestabilnosti v več državah Latinske Amerike in Karibov. Skoraj polovica vseh žrtev umorov je starih med 15 in 29 let, v regiji pa zlasti prevladuje uporaba strelnega orožja, s katerim sta zagrešeni dve tretjini (66 %) vseh umorov. Statistični podatki, ki jih je zbrala organizacija Small Arms Survey za svojo publikacijo „Svetovno breme oboroženega nasilja“ (Global Burden of Armed Violence, 2015), kažejo še, da je vseh deset držav z najvišjimi stopnjami smrtnih žrtev, povezanih z uporabo osebnega in lahkega orožja, v letih od 2010 do 2015, ameriških držav, pri čemer je delež umorov z uporabo strelnega orožja v vsaki od njih več kot 20 na 100 000 prebivalcev.

Vlade držav Latinske Amerike in Karibov so se zoperstavile nedovoljeni proizvodnji in trgovini z orožjem, tako da so podprle več mednarodnih instrumentov, med drugim Medameriško konvencijo zoper nedovoljeno proizvodnjo in trgovino s strelnim orožjem, strelivom, eksplozivi in drugim povezanim materialom (v nadaljnjem besedilu: CIFTA), akcijski program Združenih narodov za osebno in lahko orožje ter mednarodni instrument za sledenje. In vendar vojaške in druge varnostne sile ohranjajo velike zaloge osebnega in lahkega orožja ter streliva, ki so pogosto slabo zavarovane ali pa odgovornost zanje ni ustrezno določena. Varnostne sile v regiji vsako leto zasežejo na tisoče ton nezakonitega osebnega in lahkega orožja in streliva. Del zaseženih kosov orožja in streliva je mogoče izslediti nazaj do vojaških zalog v regiji in širše, saj so finančno močne kriminalne združbe, med drugim združbe, ki se ukvarjajo s preprodajo drog, nadnacionalne kriminalne združbe in mednarodni preprodajalci orožja, preobremenile nacionalne zmogljivosti prestrezanja.

Širjenje osebnega orožja pa tudi njegova razpoložljivost splošni javnosti dokazano povečujeta nevarnost nasilja z uporabo tovrstnega strelnega orožja. Globalno poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o stanju na področju nasilja iz leta 2014 je na podlagi medsektorskih študij v sodelujočih državah pokazalo, da je razpoložljivost strelnega orožja dejanski dejavnik tveganja za zagrešitev umora. Poročilo kaže tudi, da je strelno orožje na splošno zelo razširjeno v Severni in Južni Ameriki in da je to glavno orožje, ki se uporablja v nasilnih konfliktih. Iz poročila izhaja, da sta lahek dostop do strelnega in drugega orožja ter prekomerno uživanje alkohola prav tako močno povezana z več oblikami nasilja.

Upoštevati je treba še dejstvo, da razpoložljivost strelnega orožja različno vpliva na moške in ženske. Splošna razpoložljivost strelnega orožja povečuje število groženj, pri katerih je uporabljeno tovrstno orožje, pa tudi delež smrtnih žrtev med zlorabljenimi ženskami pri nasilju v družini. Po podatkih Urada Združenih narodov za razoroževanje je nesorazmerni delež lastnikov in uporabnikov osebnega orožja moških, in sicer tako v konfliktnih kot nekonfliktnih situacijah. Pri večini primerov napadov moških na ženske je bilo kot orožje za ustrahovanje ali kot smrtonosno orožje uporabljeno strelno orožje. Če je bilo uporabljeno strelno orožje, je bilo manj verjetno, da so imele žrtve nasilja v družini vidne poškodbe. Hkrati je bilo bolj verjetno, da so bile ustrahovane. Strelno orožje se večinoma uporablja za grožnjo partnerju (69,1 %) in pri uporabi te vrste orožja je manj verjetno, da bo storilec žrtev na primer udaril ali brcnil.

Uporaba kakršne koli vrste orožja je povezana s širokim spektrom nasilnega ravnanja, katerega učinek na žrtve presega fizične poškodbe. Grožnje in ustrahovanje povzročajo psihološke učinke in travme, številne žrtve pa tega nasilja ne prijavijo ustreznim organom, saj se bojijo povračilnih ukrepov. Strokovni delavci, kot so izvajalci zdravstvene dejavnosti, socialni delavci in uradniki za javno varnost, potrebujejo usposabljanje, da bi se lahko odzivali na nasilne situacije, ki vključujejo uporabo osebnega in lahkega orožja.

Z udejstvovanjem skupnosti in vzpostavitvijo mreže za zagotavljanje podpore v okviru skupnosti bi lahko bolje pomagali žrtvam kaznivih dejanj, povezanih s strelnim orožjem, in pomagali preprečevati nasilno vedenje, ki lahko pripelje zlasti do naklepnega umora. Aktivna skupnost prispeva k vzpostavitvi zaupanja, preglednosti in komunikaciji ter je bolj zavezana svojim prizadevanjem.

Generalni sekretariat Oddelka za javno varnost Organizacije ameriških držav (OAS) od leta 2009 podpira prizadevanja držav članic Organizacije ameriških držav za nadzor pretoka nezakonitega osebnega in lahkega orožja ter streliva in za upravljanje institucionalnih zalog prek Programa pomoči za nadzor orožja in streliva (PACAM). V okviru tega programa pomoči so bili izvedeni projekti v sodelovanju z večino 34 aktivnih držav članic Organizacije ameriških držav, pri čemer so bile upoštevane določbe CIFTA. V okviru teh dejavnosti je bilo označenih več kot 290 000 kosov strelnega orožja in uničenih nadaljnjih 60 000 kosov orožja ter več kot 1 700 ton streliva v celotni regiji.

Čeprav so bili pri označevanju osebnega in lahkega orožja, fizični zaščiti in upravljanju zalog doseženi pomembni rezultati, se zmogljivosti posameznih držav še vedno zelo razlikujejo, zlasti med državami v Srednji Ameriki in na Karibih. Protokoli upravljanja zalog v skoraj vseh državah v regiji se še vedno ne izvajajo v celoti, zaradi uspešne izvedbe predhodnih dejavnosti v okviru PACAM in večjega zaupanja nacionalnih organov v vlogo Organizacije ameriških držav na tem področju pa so se povečale potrebe po tehnični pomoči, svetovanju in sodelovanju.

Med izvajanjem prejšnjih projektov v okviru PACAM in med nedavnimi sejami v okviru CIFTA je več držav članic Organizacijo ameriških držav zaprosilo za tehnično pomoč na področjih, ki so v središču predlaganega projekta. Države, ki prosijo za podporo pri izboljšanju zmogljivosti za fizično zaščito in upravljanje zalog, so med drugim Belize, Gvatemala, Salvador, Honduras, Kostarika, Jamajka, Dominikanska republika in Dominika. Belize, Gvatemala, Salvador, Honduras, Kostarika in Panama so zaprosile za pomoč pri uničenju presežnega, zastarelega ali zaseženega osebnega in lahkega orožja in streliva. Veliko je tudi povpraševanje po usposabljanju in pomoči pri označevanju in sledenju osebnega in lahkega orožja, pri čemer so za pomoč zaprosile Gvatemala, Salvador, Honduras, Kostarika, Panama, Bahami, Barbados, Jamajka, Dominikanska republika, Trinidad in Tobago, Gvajana, Surinam, Urugvaj in Paragvaj.

Ta projekt bo vključeval tudi preventivno komponento, ki jo sestavljajo medsektorski skupni ukrepi in ukrepi, usmerjeni v posamezne skupnosti. S temi ukrepi, ki so usmerjeni neposredno na prej navedene strokovne sodelavce in skupnosti, posredno pa tudi na storilce in žrtve, naj bi zmanjšali dejavnike tveganja, povezane z nasiljem.

Preventivna komponenta se bo izvajala v izbrani skupnosti ene od treh izbranih držav. Ukrepe bo morda treba prilagoditi, da bi upoštevali potrebe posameznih skupin prebivalcev, načine udejstvovanja skupnosti ter specifične izzive in priložnosti pri izvajanju skupnih pobud za preprečevanje nasilja s strelnim orožjem v različnih skupnostih. Čeprav države, kamor bodo usmerjena zadevna prizadevanja, še niso izrecno opredeljene, so verjetne kandidatke, ki bodo prejele podporo v okviru tega projekta, Gvatemala, Salvador, Honduras in Jamajka, ki imajo zelo visoko stopnjo nasilnih kaznivih dejanj in s tem povezane uporabe strelnega orožja.

1.2   Cilji

Oddelek za javno varnost želi s pomočjo tega triletnega projekta okrepiti zmogljivost vlad držav članic Organizacije ameriških držav za nadzor in zmanjšanje nedovoljenega širjenja in trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter konvencionalnim strelivom v regiji, ter okrepiti zmožnosti izbranih skupnosti, da bi preprečevale oboroženo nasilje. Tehnična pomoč in sodelovanje z državami članicami, ki podpirajo splošni cilj projekta, bo temeljila na naslednjih ciljih:

—	okrepiti sisteme fizične zaščite in upravljanja nacionalnih vojaških in drugih institucionalnih zalog, in sicer z boljšimi ukrepi za varnost na terenu in kontrolami inventarja;

—	okrepiti nacionalne zmogljivosti za uničenje zaseženega, presežnega ali nevarnega osebnega in lahkega orožja in streliva;

—	okrepiti nacionalne zmogljivosti za označevanje in sledenje osebnega in lahkega orožja ter spodbuditi regionalno sodelovanje pri sledenju zaseženega orožja in streliva;

—	izboljšati mehanizme prenosa osebnega in lahkega orožja, in sicer z nacionalno zakonodajo, nadzori meja in regionalnim sodelovanjem, ter

—

spodbujati družbeno odgovorno ravnanje v izbranih skupnostih, pri čemer bo posebna pozornost namenjena skupinam, ki so zelo izpostavljene oboroženemu nasilju, tudi s kampanjami za prostovoljno predajo orožja ali drugimi strategijami za zmanjšanje pojavnosti nasilnih kaznivih dejanj na lokalni ravni.

2.   Izbor izvajalske agencije in usklajevanje z drugimi zadevnimi pobudami za financiranje

2.1   Izvajalska agencija – Organizacija ameriških držav

Organizacija ameriških držav ima ključno vlogo v regionalnem okviru za preprečevanje nedovoljenega širjenja osebnega in lahkega orožja ter streliva in razstreliva v Latinski Ameriki in na Karibih. S podpisom CIFTA) leta 1997 je ta regija postala prva na svetu, ki je sprejela regionalni instrument za nadzor tega orožja. Organizacija ameriških držav zagotavlja tehnični sekretariat za CIFTA in ima tako edinstveno možnost, da lahko na zahodni polobli usklajuje prizadevanja za preprečevanje nenadzorovanega širjenja nedovoljenega osebnega in lahkega orožja in streliva, kar je nujen korak za krepitev varnosti državljanov in zmanjšanje oboroženega nasilja. Oddelek za javno varnost generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav v tej funkciji izvaja projekte in programe v podporo državam članicam Organizacije ameriških držav pri izpolnjevanju njihovih obveznosti za zagotovitev varnosti nacionalnih zalog strelnega orožja, izvajanju zakonodajnih ukrepov, da bi se nedovoljena proizvodnja in trgovina s strelnim orožjem uvrstila med kazniva dejanja po nacionalnem pravu in bi se uvedlo obvezno označevanje strelnega orožja ter izmenjevale informacije z drugimi podpisnicami CIFTA, kar zadeva informacije o sledenju in vzorcih nedovoljene trgovine. V okviru projektov Organizacije ameriških držav od leta 2007 je bilo ob podpori mednarodnih donatorjev zagotovljeno usposabljanje, tehnična pomoč in oprema za 29 držav v regiji, kar je omogočilo označitev 300 000 kosov strelnega orožja, uničenje nadaljnjih 65 000 kosov presežnega ali zaseženega strelnega orožja in uničenje več kot 1 700 ton presežnega, pretečenega ali nevarnega streliva. Nobena druga regionalna ali podregionalna organizacija, ki zajema celotno Severno in Južno Ameriko, nima takega političnega vpliva, tehničnega strokovnega znanja ali geografskega dosega, da bi lahko zagotavljala podporo in pomoč vsem 35 ameriškim državam.

(Kuba ostaja edina neaktivna država članica Organizacije ameriških držav, o njenem prihodnjem statusu pa so bo odločalo v dialogu, ki bi se lahko začel na zahtevo kubanske vlade in v skladu s praksami, nameni in načeli Organizacije ameriških držav.)

Oddelku za javno varnost Organizacije ameriških držav so države članice Organizacije ameriških držav poleg tega podelile mandat za pripravo akcijskega načrta za preprečevanje in zmanjševanje števila umorov za celotno zahodno poloblo. Eden od ciljev tega načrta je zmanjšati razpoložljivost in dostop do orožja. Oddelek za javno varnost se bo pri izvedbi tega načrta oprl na Medameriški program in mrežo za preprečevanje nasilja in kriminala. Preventivna komponenta tega projekta se bo izvajala v skladu s smernicami programa in mreže, pod vodstvom mladih, ob upoštevanju treh ravni preventive, na podlagi znanstvenih dokazov, ob medsektorskem usklajevanju, z družbenim udejstvovanjem v okviru opolnomočene skupnosti, s spodbujanjem mednarodnega sodelovanja ter promocijo kulture miru, vidikov enakosti spolov in človekovih pravic.

2.2   Usklajevanje z drugimi ustreznimi pobudami za financiranje

Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav načeloma usklajuje svoje dejavnosti z drugimi agencijami in organizacijami, ki prejemajo sredstva istih ali različnih držav ali mednarodnih organov donatorjev. Kar zadeva organizacije, ki za svoje dejavnosti, povezane s tem projektom, prejemajo podporo Unije, je v tem okviru neposredno relevanten Svetovni program za strelno orožje Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC). Osrednja točka za to usklajevanje bodo regionalni urad UNODC v Mehiki in uradi v posameznih državah, v katerih se bodo izvajale konkretne projektne dejavnosti. Glede na trenutno delo UNODOC na tem področju bodo projektne dejavnosti usklajene s stebri globalnega programa o strelnem orožju.

Kar zadeva zakonodajni in politični razvoj, bo Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav nadaljeval delo na tem področju v okviru CIFTA, in sicer v okviru letnih sej posvetovalnega odbora in prek posebnih delovnih skupin, ki so oblikovale in še dodatno izpopolnjujejo vzorčno zakonodajo za države pogodbenice. Cilj 4 tega predloga je izboljšati mehanizme za prenos osebnega in lahkega orožja, in sicer z nacionalno zakonodajo, nadzori meja in regionalnim usklajevanjem, s poudarkom na pravnih mehanizmih. Dejavnosti bodo vključevale regionalno delavnico za razvoj mehanizmov za zakonite čezmejne prenose in njihovo sledenje, razvoj virtualne usklajevalne mreže za izmenjavo informacij o zakonitih prenosih in nezakoniti trgovini ter pravno pomoč za posamezne države. Delo projekta Organizacije ameriških držav na tem področju bodo usmerjala zakonodajna orodja, ki jih je že razvil UNODC, pri razvoju teh regionalnih okvirov pa se bo projekt opiral tudi na nasvete in izkušnje UNODC; predstavniki UNODC bodo med drugim povabljeni k sodelovanju na delavnicah in zaprošeni za mnenje o pripravi virtualne usklajevalne mreže.

Kar zadeva preventivne in varnostne ukrepe, bo Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav vzpostavil stik z UNODC, da bi se dogovorili o izmenjavi izkušenj, pridobljenih s projekti označevanja in sledenja strelnemu orožju. Ker je bilo to področje v središču prejšnjih projektov Organizacije ameriških držav, bi lahko v zgodnji fazi projekta olajšali izmenjavo izkušenj tako, da bi na sejah posvetovalnega odbora CIFTA sodelovalo osebje UNODC.

Zbiranje in analiziranje podatkov, kar je drugi steber globalnega programa o strelnem orožju, bo pomembna priložnost za Organizacijo ameriških držav, da bo lahko izmenjala informacije, zbrane med aktivnostmi projekta z UNODC. V zvezi s tem namerava Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav vzpostaviti stik z glavnim uradom UNODC na Dunaju ter njegovim uradom za zvezo v New Yorku in regionalnim uradom v Mehiki, da bi uskladili načine za izmenjavo informacij o projektnih dejavnostih, ki bodo pomagale pri analizi svetovnih vzorcev in trendov nedovoljene trgovine.

3.   Opis projekta

3.1   Opis

Splošni cilj tega projekta je okrepiti zmožnost vlad držav članic Organizacije ameriških držav, da nadzorujejo in zmanjšajo širjenje ter nedovoljeno trgovino z osebnim in lahkim orožjem ter konvencionalnim strelivom po vsej Latinski Ameriki in Karibih ter zmanjšati posledice osebnega in lahkega orožja za ogrožene skupine prebivalstva in skupnosti v regiji. Projektne dejavnosti so nadaljevanje dejavnosti, ki jih je izpeljal oddelek za javno varnost generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav v okviru svojega Programa pomoči za nadzor orožja in streliva (PACAM), usmerjene pa bodo na zavarovanje institucionalnih zalog osebnega in lahkega orožja ter streliva z ukrepi fizične zaščite in upravljanja zalog, onemogočanje nedovoljene trgovine z orožjem in strelivom prek mednarodnih meja v regiji ter identifikacijo in sledenje osebnega in lahkega orožja ter streliva, ki so jih zasegli vladni organi, da bi se ugotovil njihov izvor. Med izvajanjem projekta bo Organizacija ameriških držav usposabljala nacionalne agencije, odgovorne za fizično zaščito in upravljanje zalog, ter zagotavljala strojno in programsko opremo za kontrolo nacionalnega inventarja.

Prizadevanja za upravljanje zalog orožja bodo vključevala tudi pomoč vladam pri uničenju zaseženega, presežnega in nevarnega osebnega in lahkega orožja ter streliva. Organizacija ameriških držav bo nadgradila prejšnji projekt, ki je bil namenjen zagotavljanju opreme in usposabljanja za označevanje in odkrivanje osebnega in lahkega orožja, s tem ko bo namenila pomoč državam članicam, ki niso prejele podpore na tem področju, pa tudi državam članicam, ki so že prejele pomoč, vendar so pozneje zahtevale dodatno podporo za usposabljanje in vzdrževanje opreme za označevanje. Organizacija ameriških držav bo z opiranjem na svojo usklajevalno vlogo, ki jo ima kot sekretariat za CIFTA, svetovala in tehnično pomagala državam članicam pri pripravi zakonodaje, ki podpira ukrepe za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje nezakonite proizvodnje in trgovanja z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v skladu z določbami CIFTA. Poleg tega bo pilotni preventivni program usmerjen v izbrane skupnosti v dveh ali treh državah, ki so najbolj prizadete zaradi posledic oboroženega nasilja, povezanega s širjenjem osebnega in lahkega orožja. Projekt naj bi se izvajal predvidoma 36 mesecev.

3.2   Metodologija

3.2.1   Organizacijska sestava

Ta projekt bo izvajal generalni sekretariat Organizacije ameriških držav prek svojega oddelka za javno varnost v sodelovanju z državami članicami Organizacije ameriških držav, ki bodo prejemale podporo. Skupina za upravljanje projekta v oddelku za javno varnost Organizacije ameriških držav bo imela pet članov, ki bodo delali na sedežu Organizacije ameriških držav v Washingtonu, DC, medtem ko bodo za izvrševanje projekta – odvisno od konkretnih dejavnosti – pristojne regionalne skupine za tehnično podporo in lokalno pogodbeno osebje v državah članicah.

Regionalno skupino za Program pomoči za nadzor orožja in streliva (PACAM) bodo sestavljali vodja skupine/koordinator, strokovnjak za upravljanje informacij in podatkovnih zbirk, strokovnjak za logistično/upravno podporo in trije tehniki z izkušnjami na področju varnosti strelnega orožja, identifikacije, označevanja in uničevanja, ki so certificirani na ravni 3 za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev (EOD) v skladu s standardi Dogovora delavnice Evropskega odbora za standardizacijo glede usposobljenosti za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. Organizacija ameriških držav lahko za visoko specializirano usposabljanje in naloge sklene kratkoročne pogodbe za podporo z drugimi tehničnimi partnerskimi organizacijami, na primer z družbo Golden West Humanitarian Foundation, ki ima bogate izkušnje pri razvoju inovativnih ustreznih tehnologij za premagovanje operativnih izzivov na področju streliva, eksplozivov, min ter osebnega in lahkega orožja.

Skupina za upravljanje programa v oddelku za javno varnost Organizacije ameriških držav se bo sprva neposredno usklajevala z nacionalnimi organi držav članic, ki so predhodno zaprosile za podporo pri vprašanjih v zvezi z osebnim in lahkim orožjem ter strelivom. Organizacija ameriških držav ima v več primerih že sklenjene sporazume o sodelovanju, da bi pomagala državam članicam pri fizični zaščiti in upravljanju zalog ter označevanju in sledenju osebnega in lahkega orožja, ki bodo podlaga za tehnično pomoč. Skupina za tehnično pomoč PACAM bo že takoj na začetku projekta sposobna izpolnjevati zahteve za pomoč pri usposabljanju in vzdrževanju opreme za označevanje osebnega in lahkega orožja.

3.2.2   Tehnični pristop

Pri zahtevkih za pomoč v zvezi s fizično zaščito, upravljanjem zalog ter uničenjem osebnega in lahkega orožja ali streliva bo član skupine za upravljanje programa v oddelku za javno varnost Organizacije ameriških držav ob podpori tehnične skupine PACAM najprej moral opraviti začetno presojo. Skupina za upravljanje bo nacionalnim organom na podlagi teh presoj predlagala državne akcijske načrte, ki se bodo izvajali s pomočjo tehnične skupine PACAM glede na to, katere so najnujnejše prednostne naloge in kakšna sredstva so na razpolago. Pri dejavnostih uničenja streliva se bo upoštevala starost, stanje in zastarelost materiala, pri čemer bo prednost imelo uničevanje materiala, ki zaradi nenačrtovanih eksplozij ali preusmerjanja pomeni največjo grožnjo za javno varnost in zaščito. Osebno in lahko orožje, namenjeno uničenju, bo izbrano na podlagi analitičnih meril, kot so funkcionalnost, smrtnost in nevarnost preusmerjanja. Uničeno bo samo tisto zaseženo ali odvzeto orožje, ki ga pravosodni organi sprostijo in ga ni več treba predložiti kot dokaz v sodnih postopkih. Pri vsakem oblikovanem akcijskem načrtu se upoštevajo naslednje smernice:

—	mednarodne tehnične smernice za upravljanje zalog streliva;

—	standardi Organizacije ameriških držav za strelno orožje: označevanje in evidentiranje in

—	priročnik Oddelka Združenih narodov za razorožitev glede uničevanja osebnega orožja, lahkega orožja, streliva in eksplozivov.

Da bi spodbudila regionalno sodelovanje na področju nacionalne zakonodaje, mehanizmov prenosa in nadzora meje v zvezi z osebnim in lahkim orožjem, bo Organizacija ameriških držav organizirala regionalne delavnice v povezavi z letnimi srečanji posvetovalnega odbora CIFTA. Podpora tem delavnicam bo tudi pripomogla k večji udeležbi ustreznih nacionalnih organov na sejah CIFTA in vzpostavila forum za ugotavljanje skupnih problemov in rešitev. Skupina za upravljanje v oddelku za javno varnost Organizacije ameriških držav bo pomagala pri pripravi dnevnih redov sej CIFTA, pa tudi usklajevala in izvajala delavnice. Delavnice bodo osredotočene na specifične teme v zvezi z regionalnim sodelovanjem in usklajevanjem, da bi se ugotovile skupne potrebe sosednjih držav in podregij glede usposabljanja in tehnične pomoči. Na regionalnih delavnicah bo posebna pozornost namenjena razvoju regionalnega sistema uradnega obveščanja o zakonitih prenosih orožja, ki bo skladen z določbami CIFTA in bo prav tako upošteval smernice za preglednost iz Pogodbe o trgovini z orožjem (ATT), ki so jo nekatere države članice Organizacije ameriških držav in podpisnice CIFTA podpisale in ratificirale.

Nadaljnje tečaje usposabljanja bo usklajevala skupina za upravljanje v oddelku za javno varnost Organizacije ameriških držav, tehnična skupina PACAM pa jih bo ob sodelovanju držav članic predstavila na nacionalni in podregionalni ravni, da bi se izboljšala komunikacija med nacionalnimi organi s podobnimi odgovornostmi znotraj posameznih geografskih območij. En tečaj bo namenjen usposabljanju carinskih in pristaniških organov za beleženje inventarja zaseženega orožja in streliva, da bi se spodbudilo sledenje in ugotavljanje vzorcev trgovanja, kar bo pripomoglo k zmanjšanju tihotapljenja orožja in boljšemu poročanju o zasegih. Ko bo usposabljanje nacionalnega osebja zaključeno, bo skupina PACAM zagotovila programsko in strojno opremo za podporo tem dejavnostim. Skupina PACAM bo v povezavi s tem usposabljanjem predstavila informacije in razdelila tiskane vodnike, ki bodo obravnavali identifikacijo, klasifikacijo in varnost osebnega in lahkega orožja ter streliva z namenom preprečevanja nesreč.

Preventivna komponenta projekta bo osredotočena na eno skupnost v vsaki od treh izbranih držav. Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav bo usklajeval ocenjevanje skupnosti, sprva z uporabo metodologije strateškega diagnostičnega sistema (Sistema de Diagnóstico Estratégico) (SIDIE), da bi se ocenila trenutna nevarnost nasilja s strelnim orožjem na ravni skupnosti, vključno z najbolj ogroženimi skupinami, pa tudi prednosti in šibke točke izbrane skupnosti pri njeni zmožnosti, da se sama zaščiti. Zabeležene bodo dejavnosti, ki jih izvajajo država in civilna družba, da bi pomagale žrtvam oboroženega nasilja in jih zaščitile, lokalnim oblastem pa bo poslan seznam političnih priporočil. Pri oceni bo upoštevan vidik spola, vključen pa bo tudi vidik človekovih pravic.

Naslednji korak v tem procesu bo krepitev zmogljivosti lokalnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, socialnih delavcev ter uradnikov za pravosodje in javno varnost, da bi lahko bolje pomagali žrtvam nasilja in kaznivih dejanj in jih bolje zaščitili ter si prizadevali za preprečevanje povratništva med storilci kaznivih dejanj. Poudarek te dejavnosti bo na delu z žrtvami in storilci kaznivih dejanj nasilja v partnerskih odnosih. Z vzpostavljanjem ali krepitvijo skupin za vzajemno pomoč se bo zagotavljala psihološka in psihosocialna podpora, preučene pa bodo tudi možnosti za ponovno vključitev žrtev na trg dela. Žrtve in njihove družine bodo spodbujane k prijavi nasilnih dogodkov in groženj, uradniki za pravosodje in javno varnost pa se bodo usposabljali za boljše odzivanje na te vrste nasilja. Izvajalcem zdravstvenih dejavnosti in strokovnjakom s področja pravosodja bo priporočeno, naj v svoje delovanje – kot del strategije za preprečevanje tveganj in zaradi preprečevanja povratništva – vključijo psihološko pomoč tudi za storilce kaznivih dejanj.

Del dejavnosti bo tudi spodbujanje skupnosti k odpravljanju svojih slabosti, ugotavljanju in krepitvi obstoječih mrež za zaščito ter sodelovanju z obstoječimi uradnimi mrežami za preprečevanje. Te dejavnosti bodo po potrebi vključevale tečaje usposabljanja voditeljev skupnosti za nenasilno reševanje sporov in kampanje za zmanjšanje tveganja zaradi osebnega in lahkega orožja. Nekateri posegi bi lahko bili usmerjeni na skupine, ki bi bile na začetku procesa opredeljene kot najbolj ranljive, kot na primer ogrožena mladina (npr. večsistemsko zdravljenje) ali ženske (podjetništvo). Vse dejavnosti za krepitev zmogljivosti skupnosti bodo ocenjene na način, ki je najprimernejši, na primer z vprašalniki ali skupinami za razprave. Poleg tega bodo po izbiri posegov oblikovani posebni instrumenti za njihovo oceno.

3.2.3   Vidik spola

Oboroženi spopadi prizadenejo ženske, moške, deklice in dečke na različne načine, zato bo ta projekt upošteval, da so ženske in dekleta v latinskoameriških in karibskih državah izpostavljene diskriminaciji na podlagi spola in nevarnosti spolnega nasilja. Da bi spodbujali in podpirali dejavno in učinkovito sodelovanje žensk v vseh mehanizmih preprečevanja nasilja in reševanja konfliktov, bo vidik spola vključen v vse dejavnosti. Eden glavnih ukrepov bo vključitev žensk v vse ravni izvajanja projektov generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav, torej tako za tehnične cilje kot tudi za cilje razreševanja konfliktov in preprečevanja nasilja. To se začne z njihovo udeležbo na ravni sekretariata Organizacije ameriških držav za večrazsežno zaščito in na mestu direktorice oddelka za javno varnost Organizacije ameriških držav ter sega od nacionalnega tehničnega osebja PACAM, vključenega v fizično zaščito, dejavnosti upravljanja zalog osebnega in lahkega orožja ter nadzor nad njim in njegovo uničenje, pa do lokalnega osebja za spodbujanje preprečevanja nasilja. Dejavnosti za preprečevanje nasilja bodo zlasti usmerjene na potrebe žensk in deklet v zvezi z varnostjo in zaščito v njihovih skupnostih in na njihovo udeležbo pri iskanju rešitev za te izzive. Prizadevanja bodo usmerjena v to, da bi partnerji pri specifičnih dejavnostih bile regionalne in lokalne organizacije, ki jih vodijo ženske, pri čemer bodo upoštevani skladnost socialnih ciljev njihovih organizacij s cilji projektov in njihove pretekle izkušnje na tehničnih področjih projekta.

3.2.4   Zunanje usklajevanje

Poleg usklajevanja in sodelovanja z nacionalnimi organi v celotni regiji se bo Organizacija ameriških držav med izvajanjem projekta usklajevala tudi z drugimi institucijami in organizacijami ter sodelovala z njimi. Subjekti, navedeni v nadaljevanju, bi lahko pomagali pri reševanju specifičnih vprašanj ter pri uveljavljanju pobude v regiji:

—	Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) ter po potrebi njegovi regionalni in nacionalni uradi: svetovni program za strelno orožje (Global Firearms Programme), zlasti nadzor nad tranzitom in posredovanjem;

—

Srednjeameriški program za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem (CASAC), ki je del Integracijskega sistema Srednje Amerike (SICA): uveljavljanje regionalnih pobud za Srednjo Ameriko prek sodelovanja v regionalnih delavnicah in nadaljnje ukrepanje na podlagi prejšnjih projektov s področja osebnega in lahkega orožja, ki jih je financirala ESZD;

—	Izvedbena agencija Karibske skupnosti za kriminal in varnost (IMPACS): usklajevanje z regionalno mrežo integriranih balističnih informacij (Regional Integrated Ballistic Information Network – RIBIN);

—	INTERPOL: tehnična pomoč pri usposabljanju z osebnim in lahkim orožjem (iARMS);

—	Urad ZDA za alkohol, tobak, strelno orožje in eksplozive (ATF): tehnično strokovno znanje za izsleditev osebnega in lahkega orožja (e-Trace);

—	Royal Canadian Mounted Police (RCMP): tehnično sodelovanje pri razvoju usposabljanja za identifikacijo in klasifikacijo osebnega in lahkega orožja;

—	Družba Conflict Armament Research: usklajevanje in tehnična pomoč pri sledenju osebnega in lahkega orožja prek pobude I-Trace;

—

organizacije civilne družbe, ki se borijo proti kriminalu in nasilju, na primer Srednjeameriška mreža za izgradnjo miru in človekovo varnost (REDCEPAZ – Red Centroamericana para la Construcción de la Paz y Seguridad Humana), Inštitut za poučevanje o trajnostnem razvoju (IEPADES – Instituto de Enseñanza para el Desarrollo Sostenible – Gvatemala), Interpeace (Srednja Amerika), Zveza za preprečevanje nasilja (Violence Prevention Alliance – Jamajka) in Skupina severne obale za opolnomočenje (North Coast Empowerment Group – Trinidad in Tobago).

3.3.   Cilji projekta in dejavnosti

Cilj št. 1: okrepiti fizično varnost in sisteme upravljanja (PSSM) za nacionalne vojaške in druge institucionalne zaloge, in sicer z boljšimi ukrepi za varnost na terenu in kontrolami inventarja.

Podporne dejavnosti:

—	Dejavnost 1.1: oceniti stanje glede fizične zaščite in upravljanja zalog v nacionalnih ustanovah v vsaj devetih državah članicah Organizacije ameriških držav.

—	Dejavnost 1.2: razviti programsko opremo za kontrolo inventarja osebnega in lahkega orožja in streliva ter omogočiti, da bosta programska oprema in usposabljanje prek CIFTA na voljo vsem ključnim državam članicam Organizacije ameriških držav.

—	Dejavnost 1.3: seznaniti ključne nacionalne organe z najboljšimi praksami na področju fizične zaščite in upravljanja zalog – tudi glede kontrole inventarja ter identifikacije in klasifikacije osebnega in lahkega orožja – na delavnicah, organiziranih v povezavi z dogodki CIFTA.

Pričakovani rezultati:

—	V devetih primerih se na nacionalni ravni ocenijo zmogljivosti za fizično zaščito in upravljanje zalog ter tozadevne potrebe.

—	Razvije se programska oprema za kontrolo inventarja in oprema je razposlana vsaj devetim državam članicam Organizacije ameriških držav.

—	Organizirata se dve delavnici glede najboljših praks fizične zaščite in upravljanja zalog, na katerih se usposablja skupno 60 članov nacionalnega osebja iz 15 držav članic Organizacije ameriških držav.

Cilj št. 2: okrepiti nacionalne zmogljivosti za uničenje zaseženega, presežnega ali nevarnega osebnega in lahkega orožja ter streliva.

Podporne dejavnosti:

—	Dejavnost 2.1: zagotoviti usposabljanje in tehnično pomoč ter nadzor pri uničevanju zaseženega, presežnega in neželenega osebnega in lahkega orožja ter streliva v vsaj osmih državah članicah Organizacije ameriških držav.

—	Dejavnost 2.2: usklajevanje s špansko vlado pri nadaljevalnem usposabljanju 60 strokovnjakov iz držav članic Organizacije ameriških držav na španski akademiji za vojaške inženirje v Madridu za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Pričakovani rezultati:

—	Vsaj 200 članov nacionalnega osebja iz osmih držav članic Organizacija ameriških držav se je usposabljalo na področju varnega uničevanja osebnega in lahkega orožja, streliva in razstreliva.

—	Uničeno je 300 ton streliva in 30 000 kosov osebnega in lahkega orožja.

—	Vsaj 60 nacionalnih tehnikov se je usposabljalo za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev na ravni 3 v skladu s standardi delavnice CEN.

Cilj št. 3: okrepiti nacionalne zmogljivosti za označevanje in sledenje osebnega in lahkega orožja ter spodbuditi regionalno sodelovanje pri sledenju zaseženega orožja in streliva.

Podporne dejavnosti:

—	Dejavnost 3.1: opraviti vsaj en obisk za pomoč pri vzdrževanju in usposabljanju v 18 državah članicah Organizacije ameriških držav, ki jim je Organizacija ameriških držav predhodno poslala opremo za označevanje osebnega in lahkega orožja ter v njih organizirala usposabljanje.

—	Dejavnost 3.2: državam članicam Organizacije ameriških držav, ki so zaprosile za strojno in programsko opremo, da bi povečale zmožnosti za označevanje in evidentiranje, zagotoviti omejeno število dodatne opreme za označevanje osebnega in lahkega orožja.

—	Dejavnost 3.3: dostaviti opremo za označevanja osebnega in lahkega orožja in organizirati usposabljanje v treh državah članicah Organizacije ameriških držav, ki v preteklosti niso prejele pomoči.

—	Dejavnost 3.4: konsolidirati podatke o osebnem in lahkem orožju, ki so ga zasegli nacionalni organi in ga uničili v okviru dejavnosti 2.1, da bi izsledili države izvora in tranzita ter analizirali vzorce nezakonitega trgovanja.

Pričakovani rezultati:

—	Dvesto nacionalnih strokovnjakov iz 18 držav članic Organizacije ameriških držav se je usposabljalo za uporabo opreme za označevanja in evidentiranje osebnega in lahkega orožja.

—	Popravilo ali nadomestitev poškodovane opreme za označevanje v državah članicah Organizacije ameriških držav, da bi vsaka od 25 držav, ki so sodelovale v prvotnem projektu Organizacije ameriških držav za označevanja osebnega in lahkega orožja, imela vsaj eno delujočo napravo.

—	Trem državam članicam Organizacije ameriških držav, ki niso sodelovale pri njenem prvotnem projektu za označevanja osebnega in lahkega orožja, se dostavi vsaj ena naprava za označevanje osebnega in lahkega orožja ter programska in strojna oprema za evidentiranje.

—

Družbi Conflict Armament Research se pošljejo podatki za identifikacijo približno 30 000 kosov zaseženega osebnega in lahkega orožja iz inventarja držav članic Organizacije ameriških držav, da bi jih uporabila in analizirala z mehanizmom iTrace, prav tako pa mednarodnim agencijam kazenskega pregona za individualno spremljanje strelnega orožja prek evidence Interpola iArms ter sistemov e-Trace urada ZDA za alkohol, tobak in orožje.

Cilj št. 4: izboljšati mehanizme prenosa osebnega in lahkega orožja, in sicer z nacionalno zakonodajo, mejnimi kontrolami in regionalnim sodelovanjem.

Podporne dejavnosti:

—	Dejavnost 4.1: organizirati regionalno delavnico v okviru CIFTA, da bi se oblikoval mehanizem za čezmejno in regionalno komuniciranje, namenjen uradnemu obveščanju sosednjih držav in lažjemu spremljanju zakonitih prenosov orožja.

—	Dejavnost 4.2: vzpostaviti virtualno usklajevalno mrežo za izmenjavo informacij o dejavnostih nezakonite trgovine in proizvodnje orožja.

—	Dejavnost 4.3: državam članicam Organizacije ameriških držav, ki so zaprosile za podporo, zagotoviti pravno pomoč glede nacionalne zakonodaje za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem.

Pričakovani rezultati:

—	Države pogodbenice CIFTA uskladijo in odobrijo standardizirano obliko za poročanje o spremljanju zakonitih prenosov orožja v Severni in Južni Ameriki.

—	Oblikuje in vzpostavi se virtualna platforma za predhodno uradno obveščanje o prenosih orožja (po vzoru spletnega sistema za opozarjanje pred izvozom predhodnih sestavin – PEN).

—	Petim državam članicam Organizacije ameriških držav se zagotovi pravna pomoč pri vzpostavljanju nacionalnega nadzora nad osebnim in lahkim orožjem, strelivom in/ali eksplozivi.

Cilj št. 5: spodbujati družbeno odgovorno ravnanje v izbranih skupnostih, pri čemer bo posebna pozornost namenjena skupinam, ki so zelo izpostavljene oboroženemu nasilju, v eni izbrani skupnosti iz vsake od treh sodelujočih držav pa uporabiti medsektorske skupne posege, ki so oblikovani tako, da zmanjšujejo nevarnost nasilnih kaznivih dejanj in njihovih ponovitev.

Podporne dejavnosti:

—

Dejavnost 5.1: usklajevati in izvajati diagnostično ocenjevanje vzorcev oboroženega nasilja in težav v izbranih skupnostih iz treh držav članic Organizacije ameriških držav (po eni skupnosti na državo), da bi se ugotovile skupine prebivalstva, ki so še zlasti prizadete zaradi visoke stopnje kaznivih dejanj, povezanih z uporabo osebnega in lahkega orožja, kadar bi lahko preventivni ukrepi zmanjšali raven nasilja ter kadar so v teh državah že vzpostavljene državne službe in službe civilne družbe za pomoč žrtvam kaznivih dejanj in nasilja.

—

Dejavnost 5.2: organizirati tečaje usposabljanje za izvajalce zdravstvene dejavnosti, socialne delavce ter uradnike za pravosodje in javno varnost, da bi izboljšali njihove zmogljivosti za pomoč žrtvam nasilja med partnerji in drugih oblik oboroženega nasilja, ter tečaje usposabljanja zlasti voditeljev skupnosti za nenasilno reševanje sporov ter moških voditeljev, da se prepreči povratništvo med storilci kaznivih dejanj.

—	Dejavnost 5.3: v treh izbranih skupnostih organizirati delavnice za vzpostavljanja zmogljivosti skupnosti za preprečevanje nasilja, ki so usmerjene v povečanje zaščitnih dejavnikov med prebivalci, za katere je bilo ugotovljeno, da so najbolj izpostavljeni nasilju in nasilju, povezanemu z orožjem.

—	Dejavnost 5.4: oceniti učinkovitost preventivnih posegov znotraj projekta.

Pričakovani rezultati:

—

Izvedejo se tri lokalne ocene [ocena vključuje lokalne vzorce nasilja s strelnim orožjem, ugotavljanje obstoječega ranljivega prebivalstva, število primerov nasilja med partnerji, pri katerih je uporabljeno strelno orožje kot sredstvo nasilja in kaznivega dejanja, lokalne službe za pomoč in zaščito žrtev nasilja in oboroženega nasilja ter seznam priporočil za nosilce odločanja v treh izbranih skupnostih].

—	Okrepitev treh mrež skupnosti, da se vzpostavijo sredstva za zoperstavljanje tveganju zaradi nasilja s strelnim orožjem.

—	Tristo izvajalcev zdravstvene dejavnosti države in civilne družbe ter uradnikov se je usposabljalo za izboljšanje zmogljivosti za preprečevanje in zmanjševanje oboroženega nasilja.

—	V eni skupnosti znotraj vsake od treh izbranih držav upravičenk se izvedejo in ocenijo izbrani ukrepi, usmerjeni v skupine, ki so najbolj izpostavljene nasilju s strelnim orožjem.

4.   Upravičenci

Neposredni upravičenci ciljev od 1 do 4 so nacionalne institucije in organi Latinske Amerike in Karibov, pristojni za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem, strelivom ter eksplozivi. Za razvoj zmogljivosti v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog ter uničenjem osebnega in lahkega orožja, streliva in eksplozivov bodo upravičena ministrstva za obrambo in javno varnost vlad naslednjih držav: Belize, Gvatemala, Salvador, Honduras, Kostarika, Jamajka, Dominikanska republika in Panama. Poleg teh držav bodo tudi ministrstva Bahamov, Barbadosa, Trinidada in Tobaga, Gvajane, Surinama, Urugvaja in Paragvaja neposredni upravičenci za razvoj zmogljivosti za označevanje in sledenje osebnega in lahkega orožja. Organi za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem v celotni regiji bodo upravičeni do usposabljanja, izmenjave informacij ter pobud za regionalno sodelovanje in usklajevanje. Lokalni organi iz treh držav, ki so najbolj prizadete zaradi nasilnih kaznivih dejanj in drugih oblik oboroženega nasilja, bodo upravičeni do usposabljanja na področju preprečevanja nasilja in zmanjševanja njihovih posledic. Navsezadnje pa bodo dejavnosti za uresničitev vseh petih ciljev koristile državljanom Srednje Amerike, Karibov in izbranih držav Južne Amerike, ki jih je prizadela visoka stopnja kriminala in oboroženega nasilja.

5.   Prepoznavnost Evropske unije

Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav bo zagotovil, da bo pri vseh projektnih dejavnostih na različne načine prepoznavna finančna podpora Evropske unije. V sporočilih za javnost, družbenih medijih in v pogovorih s sredstvi obveščanja ob odmevnih prireditvah bo opozorjeno na podporo EU. Na vsej opremi, tiskanemu gradivu ali računalniški programski opremi, ki je bila podarjena državam upravičenkam, bo oznaka, da jo je financirala Unija. Projektno osebje bo uporabljalo pokrivala, kombinezone ali delavne uniforme, na katerih bo jasno viden logotip EU in/ali njena zastava. Informacija o podpori Unije bo jasno navedena in dobro opazna na spletnih straneh in v publikacijah Organizacije ameriških držav, v katerih bo govora o podprtih projektih in programih.

6.   Trajanje

Projekt naj bi se predvidoma izvajal 36 mesecev.

7.   Splošna struktura

Projekt bo tehnično izvedel oddelek za javno varnost generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav prek dveh obstoječih programov: Program pomoči za nadzor orožja in streliva (PACAM) ter Medameriški program in mreža za preprečevanje nasilja in kriminala. Vloga oddelka pri izvajanju in podpori CIFTA prek svojega načrta ukrepov za obdobje 2018–2022 bo ključni člen pri krepitvi nacionalnih zmogljivosti.

8.   Partnerji

Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav bo projekt izvedel v sodelovanju z nacionalnimi organi za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem, strelivom in eksplozivi ter organi, odgovornimi za javno varnost v podprtih državah. Prizadevanja bodo zlasti usmerjena v podregije Srednje Amerike in Karibov, kjer je stopnja oboroženega nasilja še vedno visoka, državna finančna sredstva in zmogljivosti pa so najbolj omejena.

9.   Poročanje

Enkrat na četrtletje bo predloženo opisno poročilo o napredku in finančnem stanju, s čimer bo omogočeno ustrezno in pravočasno spremljanje in ocenjevanje.