(1)

Naprave kratkega dosega so običajno izdelki množičnega trga (široke potrošnje) in/ali prenosni izdelki, ki jih je mogoče enostavno vzeti s sabo in čezmejno uporabljati. Razlike v pogojih dostopa do spektra lahko preprečujejo njihov prosti pretok, povečujejo proizvodne stroške ter povzročajo tveganje za škodljivo motenje drugih radiofrekvenčnih uporab in storitev zaradi nedovoljene uporabe. Z Odločbo Komisije 2006/771/ES (2) so bili harmonizirani tehnični pogoji za uporabo spektra za raznovrstne naprave kratkega dosega.

(2)

Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da države članice v sodelovanju s Komisijo po potrebi spodbujajo skupinsko uporabo in souporabo spektra za boljšo učinkovitost in prožnost ter si prizadevajo za razpoložljivost spektra za „internet stvari“, vključno z radiofrekvenčno identifikacijo (RFID). Tehnične pogoje za uporabo frekvenčnega pasu 863–870 MHz za internet stvari, vključno z radiofrekvenčno identifikacijo, ureja Odločba 2006/771/ES, ki določa splošne harmonizirane tehnične pogoje za uporabo raznovrstnih naprav kratkega dosega, za katere posledično velja samo splošna odobritev po nacionalnem pravu. Vendar okolje za skupno uporabo v pasovih 874–876 MHz in 915–921 MHz za naprave kratkega dosega odstopa od tega pristopa k spektru in je zato potrebna posebna regulativna ureditev.

(3)

Na podlagi stalnega mandata, izdanega julija 2006 Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT) v skladu s členom 4(2) Odločbe 676/2002/ES za posodobitev Priloge k Odločbi 2006/771/ES glede na tehnološki in tržni razvoj pri napravah kratkega dosega, je Komisija v svojem usmerjevalnem dopisu za zadevni šesti cikel posodobitev (RSCOM 13-78rev2) iz julija 2014 izrecno pozvala CEPT, naj preuči možnost uvedbe naprav kratkega dosega v pasovih 870–876 MHz in 915–921 MHz, pri čemer se nacionalnim upravam omogoči nekaj prožnosti ter zaščiti obstoječa uporaba spektra za namene javnega reda in obrambe (kot so brezpilotna aeronavtična in kopenska vozila, daljinsko upravljanje in telemetrija, taktični relejni prenos radijskih signalov, taktični komunikacijski sistemi in podatkovne povezave) ter železnic.

(4)

CEPT je v odgovoru 6. marca 2017 predložil Dodatek (RSCOM17-07) k svojemu poročilu št. 59 z dne 17. julija 2016, ki vsebuje ugotovitve o možnosti tehnično harmonizirane uporabe pasov 870–876 MHz in 915–921 MHz zaradi uvedbe tehnično naprednih rešitev RFID in novih naprav kratkega dosega, ki omogočajo nove vrste komunikacij stroj-stroj in uporab interneta stvari. Take komunikacije stroj-stroj in uporabe interneta stvari temeljijo na omrežnih napravah kratkega dosega pod nadzorom dostopnih točk do omrežja, ki kot fiksne omrežne točke dostopa v podatkovno omrežje delujejo za druge naprave kratkega dosega v takem omrežju kot povezovalna točka s storitvenimi platformami zunaj omrežja, tako da prenašajo podatke, zbrane z vozlišč terminalov pod svojim nadzorom. Te možnosti za harmonizacijo upoštevajo tudi nove priložnosti v pasu 863–868 MHz, ki je že harmoniziran za naprave kratkega dosega.

(5)

Naprave radiofrekvenčne identifikacije, ki uporabljajo spekter v nižjem območju 900 MHz, so na voljo skoraj povsod po svetu. Zagotavljanje njihove polne razpoložljivosti tudi v Uniji bi ustvarilo nove priložnosti za globalno uporabo, kar bi koristilo podjetjem v Uniji. Na enak način bi naprave kratkega dosega, ki omogočajo širok razpon uporab interneta stvari, vključno z nizkocenovnim internetom stvari, lahko imele korist od tega globalnega potenciala za harmonizacijo in bi lahko tudi omogočale uporabe, kot je globalno sledenje predmetom, ali inovativnim razvijalcem naprav za pametni dom iz Unije pomagale razširiti tržni domet. Te nove naprave so zato pomembna, hitro rastoča panoga z velikim inovacijskim potencialom. Z zagotovitvijo harmonizacije tehničnih pogojev za uporabo spektra v frekvenčnem pasu 874–876 MHz in 915–921 MHz v vseh državah članicah bi Unija morala imeti koristi od skoraj globalne razpoložljivosti takih naprav in ustreznih uporab ter od posledično pomembne ekonomije obsega in manjših stroškov.

(6)

Harmonizirani tehnični pogoji uporabe vzpostavljajo predvidljivo okolje skupne uporabe za posamezne kategorije naprav kratkega dosega v frekvenčnem pasu z navedbo oddajne moči, poljske jakosti ali omejitev gostote moči ter nekaterih dodatnih parametrov in omejitev uporabe, ki temeljijo na osnovnih študijah združljivosti. Taki pogoji bi morali taki, da se z njimi lahko prepreči škodljivo motenje, spodbuja zanesljivo in učinkovito uporabo frekvenčnih pasov ter poskrbi za prožnost pri različnih uporabah. Zato bi morali omogočiti, da večina naprav kratkega dosega v večini držav članic lahko deluje na neizključni in deljeni podlagi in da zanje velja splošna ureditev z odobritvami po nacionalnem pravu podobno kot za naprave kratkega dosega po Odločbi 2006/771/ES. To ne posega v člen 5 Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), člen 9(3) in (4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES (5) ter člen 7 Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) glede možnosti uvedbe dodatnih zahtev za deljeno neizključno uporabo navedenih pasov iz nekaterih razlogov, kadar harmonizirani tehnični pogoji ali splošni pogoji za odobritev ne zadostujejo za zagotovitev ustrezne kakovosti storitve.

(7)

Čeprav pasova 873–876 in 918–921 MHz po pravu Unije ali sklepu Evropskega odbora za komunikacije (ECC) nista harmonizirana za uporabo GSM-R, se lahko za ta namen uporabljata na nacionalni ravni z nacionalno odločitvijo, ki je v skladu s Pravilnikom o radijskih komunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (Pravilnik o radijskih komunikacijah ITU). Kadar harmonizirani tehnični pogoji na podlagi splošnih odobritev ne bi zadostovali za zaščito take uporabe pasov 873–876 MHz in 918–921 MHz za nacionalno razširitev GSM za železnice (E-GSM-R), bi zadevne države članice morale imeti možnost, da za uporabo naprav kratkega dosega veljajo posamezne neizključne odobritve ali posebne zahteve za namestitev ali delovanje, geografske omejitve ali posebne tehnike za ublažitev motenj, ki ne bi vplivale na harmonizirane tehnične pogoje za dostop do spektra za naprave kratkega dosega znotraj pasov. Kadar bi bile take omejitve v kateri državi članici potrebne, bi se z njimi lahko zagotovilo zlasti usklajevanje, ki bi omogočilo geografsko skupno uporabo med E-GSM-R na eni strani ter med napravami RFID in omrežnimi napravami kratkega dosega na drugi strani.

(8)

Ker države članice ohranjajo pravico do organizacije in uporabe svojega radijskega spektra za namene javnega reda in javne varnosti ter obrambe, bi morale poleg tega v skladu s členom 1(4) Odločbe 676/2002/ES še naprej imeti možnost, da zaščitijo obstoječo in prihodnjo uporabo navedenih in sosednjih pasov za vojaške namene in druge namene javnega reda ob prizadevanju, da dajo na razpolago harmonizirane minimalne osrednje pasove za omrežne naprave kratkega dosega pod tehničnimi pogoji iz tega sklepa.

(9)

Leta 2012 je Skupnost evropskih železnic začela izvajati projekt prihodnjega sistema mobilnih železniških komunikacij, da bi pripravila uvajanje naslednika GSM-R. Ker projekt do priprave Dodatka (RSCOM17-07) k poročilu št. 59 ni dovolj napredoval, v Dodatku tak prihodnji sistem ni upoštevan. To je bilo priznano na 59. sestanku odbora za radijski spekter 15. in 16. marca 2017, ki je Komisijo pozval k pripravi rešitve, ki bi upoštevala morebitne prihodnje potrebe sistema mobilnih železniških komunikacij. V ta namen je 19. junija 2017 Komisija organizirala delavnico zainteresiranih strani o „učinkoviti uporabi spektra v pasovih 870–876 in 915–921 MHz v internetu stvari in železnicah“.

(10)

Na delavnici so vse zainteresirane strani (železnica, radiofrekvenčna identifikacija in skupnosti interneta stvari), ki so bile prisotne, odločno pozvale k harmonizaciji prihodnje uporabe pasov 870–876 in 915–921 MHz. Na podlagi njihovih dodatnih prispevkov in dodatnih prispevkov CEPT (RSCOM18-14) po delavnici ter ob upoštevanju mnenja Odbora za radijski spekter bi bilo podpasova 874,4–876 in 919,4–921 MHz treba pridržati za morebitno prihodnjo železniško uporabo. Poleg tega bi bilo treba dati na voljo ustrezen spekter za radiofrekvenčno identifikacijo in internet stvari, da bi lahko prinašala glavne koristi in bi se po vsej Uniji dosegel harmoniziran pristop. Zato je potrebno odstopanje od Dodatka k Poročilu CEPT št. 59. Vendar odstopanje kljub prilagoditvi položaja in velikosti frekvenčnih pasov ostaja v mejah tehničnih pogojev, kot jih je predlagal CEPT.

(11)

Pridržanje pasov 874,4–876 in 919,4–921 MHz za sistem mobilnih železniških komunikacij je predmet nadaljnjih študij in lahko v prihodnje zahteva pregled tega sklepa glede teh pasov.

(12)

Čeprav ta sklep omogoča večjo prožnost pri izvajanju v primerjavi z Odločbo 2006/771/ES in zaščita obstoječe uporabe pasov za namene javnega reda in javne varnosti ter obrambe in železnic lahko povzroči omejitve ali celo delno ali popolno nerazpoložljivost spektra v nekaterih državah članicah, bi moral preprečiti vsakršno nadaljnjo razdrobljenost v pasovih in omogočiti uporabo storitev interneta stvari, vključno s sistemom mobilnih železniških komunikacij, v harmoniziranih minimalnih osrednjih pasovih po vsej Uniji.

(13)

V skladu s členom 5 in 10 Odločbe 676/2002/ES in zahtevami Odločbe Komisije 2007/344/ES (7) o usklajeni dostopnosti informacij glede uporabe spektra v Skupnosti bi morale države članice Komisiji poročati o izvajanju tega sklepa.

(14)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –