Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32018D0859

    Sklep Komisije (EU) 2018/859 z dne 4. oktobra 2017 o državni pomoči SA.38944 (2014/C) (ex 2014/NN), ki jo je Luksemburg odobril skupini Amazon (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 6740) (Besedilo velja za EGP.)

    C/2017/6740

    UL L 153, 15.6.2018, p. 1–142 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2018/859/oj

    15.6.2018   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 153/1


    SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/859

    z dne 4. oktobra 2017

    o državni pomoči SA.38944 (2014/C) (ex 2014/NN), ki jo je Luksemburg odobril skupini Amazon

    (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 6740)

    (Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

    ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

    po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima členoma (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

    ob upoštevanju naslednjega:

    1.   POSTOPEK

    (1)

    Komisija je z dopisom z dne 24. junija 2014 od Luksemburga zahtevala podrobne informacije o njegovi praksi na področju vnaprejšnjih davčnih stališč v zvezi s skupino Amazon. V tem dopisu ga je zaprosila, naj potrdi, da je skupina Amazon zavezana davku v Luksemburgu, in opredeli obseg dejavnosti, v zvezi s katerimi je skupina Amazon upravičena do znižanja davka v okviru sistema obdavčenja za intelektualno lastnino. Poleg tega je Komisija zaprosila za vsa vnaprejšnja davčna stališča, ki se nanašajo na skupino Amazon in še veljajo. Luksemburg je z elektronsko pošto z dne 18. julija 2014 zaprosil za podaljšanje roka, določenega za odgovor na dopis Komisije z dne 24. junija 2014, ki mu je bilo odobreno (2).

    (2)

    Luksemburg je 4. avgusta 2014 poslal odgovor na zahtevo Komisije z dne 24. junija 2014, pri čemer je med drugim priložil dopis z dne 6. novembra 2003, ki ga je Administration des contributions directes (v nadaljnjem besedilu: luksemburška davčna uprava) naslovila na Amazon.com, Inc. (v nadaljnjem besedilu: zadevno vnaprejšnje davčno stališče), dopis družbe Amazon.com, Inc. z dne 23. oktobra 2003 in dopis z dne 31. oktobra 2003, ki ga je v imenu Amazon.com, Inc. sestavil [Advisor 1] (*1), ki sta bila naslovljena na luksemburško davčno upravo in s katerima se je zahtevalo vnaprejšnje davčno stališče (v nadaljnjem besedilu skupaj: zahteva za vnaprejšnje davčno stališče), ter letna računovodska poročila družb Amazon EU Société à responsabilité limitée (v nadaljnjem besedilu: LuxOpCo) (3), Amazon Europe Holding Technologies SCS (v nadaljnjem besedilu: LuxSCS) (4), Amazon Services Europe Société à responsabilité limitée (v nadaljnjem besedilu: ASE), Amazon Media EU Société à responsabilité limitée (v nadaljnjem besedilu: AMEU) in drugih subjektov iz skupine Amazon Luxembourg.

    (3)

    Komisija je 7. oktobra 2014 sprejela sklep o začetku formalnega postopka preiskave iz člena 108(2) PDEU v zvezi z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem, ker je še vedno resno dvomila o združljivosti tega ukrepa z notranjim trgom (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) (5). Luksemburg je bil v tem sklepu pozvan, naj predloži dodatne informacije o zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču (6). Luksemburg je z dopisoma z dne 3. in 5. novembra 2014 zaprosil za podaljšanje roka, določenega za odgovor na sklep o začetku postopka.

    (4)

    Luksemburg je z dopisom z dne 21. novembra 2014 predložil pripombe k sklepu o začetku postopka. Temu dopisu je bilo med drugim priloženo poročilo o transfernih cenah, ki ga je v imenu skupine Amazon sestavil [Advisor 2] (v nadaljnjem besedilu: poročilo o transfernih cenah) in pred tem ni bilo poslano Komisiji.

    (5)

    Sklep o začetku postopka je bil 6. februarja 2015 objavljen v Uradnem listu Evropske unije (7). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo svoje pripombe k temu sklepu.

    (6)

    Komisija je z dopisom z dne 13. februarja 2015 Luksemburgu poslala dodatno zahtevo za informacije. V tem dopisu ga je tudi prosila za dovoljenje, da se obrne neposredno na skupino Amazon in pridobi zahtevane informacije, če jih Luksemburg nima. Luksemburg je 24. februarja 2015 zaprosil za podaljšanje roka, določenega za odgovor na zahtevo Komisije za informacije.

    (7)

    Skupina Amazon je z dopisom z dne 5. marca 2015 predložila pripombe k sklepu o začetku postopka. Pripombe k sklepu o začetku postopka so predložile tudi naslednje tretje osebe: Oxfam 14. januarja 2015, Bundesarbeitskammer 4. februarja 2015, Fedil 27. februarja 2015, Booksellers Association (v nadaljnjem besedilu: BA) 3. marca 2015, Syndicat de la librairie française (v nadaljnjem besedilu: SLF) 4. marca 2015, Evropska in mednarodna zveza knjigotržcev (v nadaljnjem besedilu: EIBF) 4. marca 2015, ATOZ S.A. 5. marca 2015, Computer and Communications Industry Association (v nadaljnjem besedilu: CCIA) 5. marca 2015 in European Policy Information Center (v nadaljnjem besedilu: EPICENTER) 5. marca 2015. Poleg tega sta Zveza evropskih založnikov (v nadaljnjem besedilu: FEE) in Syndicat des distributeurs de loisirs culturels (v nadaljnjem besedilu: SDLC) 5. marca 2015 oba izjavila, da podpirata stališče EIBF.

    (8)

    Komisija in Luksemburg sta imela 12. marca 2015 telekonferenco, med katero je Luksemburg Komisiji zagotovil, da lahko najpozneje do 17. marca 2015 zagotovi izčrpen odgovor na njeno zahtevo za informacije z dne 13. februarja 2015.

    (9)

    Luksemburg je na zahtevo za informacije, ki jo je Komisija poslala 13. februarja 2015, delno odgovoril z dopisom z dne 17. marca 2015. Poleg tega je pojasnil, da manjkajočih informacij, zlasti tistih v zvezi z nekaterimi pogodbenimi odnosi med subjekti skupine Amazon v Luksemburgu in tretjimi osebami, nima.

    (10)

    Komisija je 19. marca 2015 Luksemburgu posredovala pripombe tretjih oseb k sklepu o začetku postopka.

    (11)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 19. marca 2015 predložila spremenjen in preoblikovan dogovor o delitvi stroškov, sklenjen 1. januarja 2005 med LuxSCS in dvema subjektoma iz skupine Amazon v ZDA, ki je bil ponovno spremenjen in preoblikovan 2. julija 2009 (z začetkom veljavnosti od 5. januarja 2009) ter še enkrat spremenjen z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2014 (8).

    (12)

    Komisija je v izmenjavah elektronskih sporočil z dne 18., 19. in 20. marca 2015 Luksemburg obvestila, da je njegov odgovor z dne 17. marca 2015 na njeno zahtevo za informacije z dne 13. februarja 2015 nepopoln, in mu postavila še druga vprašanja, da bi dobila pojasnila.

    (13)

    Luksemburg se je 20. marca 2015 strinjal, da Komisija svoja vprašanja naslovi neposredno na skupino Amazon. Komisija je 26. marca 2015 Luksemburg obvestila, da je v skladu s členom 6a Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (9) ugotovila, da formalni postopek preiskave v zvezi z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem do takrat ni bil učinkovit. Komisija je na tej podlagi in z dovoljenjem Luksemburga (10) v skladu s členom 6a(6) Uredbe (ES) št. 659/1999 26. marca 2015 od skupine Amazon zahtevala (v nadaljnjem besedilu: zahteva za informacije v zvezi s trgom), naj ji predloži vse pogodbe, ki jih je skupina Amazon sklenila od leta 2000, na podlagi katerih je bila za pravice intelektualne lastnine skupine Amazon podeljena licenca ali so bile dane na razpolago kako drugače (v nadaljnjem besedilu: pogodbe o intelektualni lastnini), ter vse dogovore o delitvi stroškov in/ali pogodbe o pristopu, sklenjene med LuxSCS in drugimi subjekti skupine Amazon. Skupina Amazon je bila tudi pozvana, naj zagotovi informacije o dejavnostih LuxSCS in finančnih poročilih odvisnih družb skupine Amazon zunaj Luksemburga ter pojasni ali uskladi nekatere finančne podatke. Nazadnje, zahtevale so se informacije o nedavnih spremembah pravne strukture skupine Amazon v Luksemburgu.

    (14)

    Luksemburg je z dopisom z dne 20. aprila 2015 od Komisije zahteval, naj pojasni namen sestanka, ki ga je imela z organizacijama Oxfam in Eurodad in o katerem Luksemburg ni bil obveščen. Zahteval je tudi, naj se odločitev o pošiljanju zahteve za informacije v zvezi s trgom ne objavi.

    (15)

    Skupina Amazon je 4. maja 2015 delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 26. marca 2015. Potrdila je tudi, da je bila njena struktura v Luksemburgu leta 2014 spremenjena in da je Luksemburg na tej podlagi izdal novo vnaprejšnje davčno stališče, vendar je pojasnila, da sprememba ni pomembna za preiskavo Komisije.

    (16)

    Komisija, Luksemburg in skupina Amazon so se sestali 8. maja 2015. Skupina Amazon je po tem sestanku z dopisom z dne 12. junija 2015 predložila dodatne pripombe. Predložila je tudi seznam pogodb o intelektualni lastnini, ki jih je poimenovala „pogodbe M.com“, na podlagi katerih je skupina Amazon neodvisnim tretjim osebam dala na razpolago intelektualno lastnino v zvezi s svojo platformsko tehnologijo.

    (17)

    Luksemburg je z dopisom z dne 13. maja 2015 predložil pripombe v zvezi s pripombami tretjih oseb k sklepu o začetku postopka.

    (18)

    Komisija je z dopisom z dne 3. julija 2015 skupino Amazon opomnila, da še ni predložila nekaterih informacij, zlasti v zvezi s pogodbami o intelektualni lastnini, in zahtevala dodatne informacije.

    (19)

    Luksemburg je z dopisom z dne 10. julija 2015 (ponovno poslanim 23. julija 2015) predložil izjavo o neretroaktivnosti negativnega končnega sklepa Komisije.

    (20)

    Skupina Amazon je z dopisoma z dne 24. in 31. julija 2015 predložila delni odgovor na zahtevo Komisije z dne 3. julija 2015, ki je vseboval informacije o pogodbah M.com. Glede na ta odgovora je skupina Amazon menila, da je v celoti odgovorila na zahtevo za informacije v zvezi s pogodbami o intelektualni lastnini, saj po njenem mnenju nobena druga pogodba o intelektualni lastnin, ki jo je sklenila, ni bila primerljiva z licenčno pogodbo o intelektualni lastnini, sklenjeno med LuxSCS in LuxOpCo 30. aprila 2006 (v nadaljnjem besedilu: licenčna pogodba) (11). Skupina Amazon je zaprosila tudi za podaljšanje roka, določenega za predložitev ostalih informacij, ki jih je zahtevala Komisija.

    (21)

    Komisija je z dopisom z dne 31. julija 2015 skupino Amazon opozorila na vse preostale infomacije, ki jih še ni preložila, zlasti izčrpne informacije o vseh pogodbah o intelektualni lastnini, ki jih je skupina Amazon sklenila od leta 2000. Od skupine Amazon je zahtevala tudi, naj predloži novo vnaprejšnje davčno stališče, ki ga je Luksemburg v zvezi z njo sprejel leta 2014 ter je bilo omenjeno v dopisu Luksemburga z dne 4. avgusta 2014 in v dopisu skupine Amazon z dne 4. maja 2015.

    (22)

    Skupina Amazon je z dopisom z dne 21. avgusta 2015 odgovorila na zahtevo Komisije, vendar ni predložila informacij o ostalih pogodbah o intelektualni lastnini.

    (23)

    Komisija in skupina Amazon sta se sestali 8. septembera 2015, o čemer je bil Luksemburg obveščen. Po tem sestanku je Komisija skupino Amazon z elektronsko pošto z dne 8. septembra 2015 opozorila na neizpolnjeno zahtevo za informacije v zvezi s pogodbami o intelektualni lastnini.

    (24)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 14. septembra 2015 pojasnila, da ne obstaja nobena druga pogodba, na podlagi katere je bila ali bo ista intelektualna lastnina, kot je zajeta z licenčno pogodbo, dana na razpolago povezanim ali nepovezanim osebam. Hkrati je skupina Amazon Komisijo obvestila, da sestavlja seznam pogodb znotraj skupine o intelektualni lastnini, ne glede na to, ali se nanašajo na Unijo ali ne oziroma intelektualno lastnino, zajeto z licenčno pogodbo, sklenjeno med LuxSCS in LuxOpCo. Ta seznam je bil Komisiji predložen 17. septembra 2015.

    (25)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 23. septembra 2015 predložila seznam pogodb, s katerimi so tretje osebe dodelile ali dobile licenco za intelektualno lastnino.

    (26)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 29. septembra 2015 skupino Amazon opomnila, da še ni predložila pogodb o intelektualni lastnini, kot je Komisija zahtevala 26. marca in 3. julija 2015 na podlagi seznamov, ki jih je skupina Amazon predložila 17. in 23. septembra 2015. Poleg tega je Komisija od skupine Amazon zahtevala dodatne informacije o poročilih o delitvi stroškov in strankah LuxOpCo po spletiščih.

    (27)

    Skupina Amazon je informacije predložila z elektronsko pošto z dne 30. septembra ter 1., 2., 12., 13., 20. in 27. oktobra 2015.

    (28)

    Komisija, Luksemburg in skupina Amazon so se sestali 28. oktobra 2015.

    (29)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 20. novembra 2015 skupino Amazon opozorila na predmet svoje zahteve za informacije z dne 26. marca 2015 v zvezi z notranjimi in zunanjimi pogodbami o intelektualni lastnini ter od nje zahtevala, naj predloži dodatne informacije.

    (30)

    Na sestanku 27. novembra 2015 je družba, ki je prosila za anonimnost (v nadaljnjem besedilu: družba X), Komisiji predložila informacije o trgu, povezane z njeno preiskavo. Družba X je med telekonferenco 15. januarja 2016 zagotovila dodatne informacije o sektorju elektronskega trgovanja v Evropi. Družba X je z elektronsko pošto z dne 25. januarja 2016, katere predmet je bil zapisnik telekonference, zagotovila dodatne informacije.

    (31)

    Skupina Amazon je 30. novembra 2016 poslala dodatne informacije.

    (32)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 1. decembra 2015 zaprosila za podaljšanje roka, določenega za odgovor na zahtevo Komisije za informacije z dne 20. novembra 2015.

    (33)

    Skupina Amazon je 4. decembra 2015 predložila informacije, ki jih je Komisija zahtevala v elektronski pošti z dne 20. novembra 2015, in zaprosila za podaljšanje roka za predložitev manjkajočih odgovorov.

    (34)

    Luksemburg je z dopisoma z dne 10. in 28. decembra 2015 predložil svoje pripombe po sestanku dne 28. oktobra 2015.

    (35)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 11. decembra 2015 skupino Amazon opozorila na manjkajoče odgovore na zahtevo za informacije z dne 20. novembra 2015 in ji poslala novo zahtevo za informacije z dodatnimi vprašanji.

    (36)

    Skupina Amazon je 18. decembra 2015 predložila dodatne odgovore na zahtevo Komisije za informacije z dne 20. novembra 2015.

    (37)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 18. decembra 2015 Luksemburg pozvala, naj predloži svoje pripombe in komentarje v zvezi z informacijami, ki jih je skupina Amazon Komisiji zagotovila v tej fazi postopka preiskave.

    (38)

    Skupina Amazon je 12. in 15. januarja 2016 delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 11. decembra 2015 in zaprosila za podaljšanje roka za zagotovitev manjkajočih informacij.

    (39)

    Skupina Amazon je 18. januarja 2016 predložila dodatne informacije.

    (40)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 19. januarja 2016 skupino Amazon obvestila, da še vedno manjkajo nekateri odgovori na vprašanja, postavljena v prejšnjih zahtevah za informacije. Poleg tega je Komisija zahtevala dodatna pojasnila in informacije.

    (41)

    Skupina Amazon je 22. januarja 2016 delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 19. decembra 2015. 28. januarja 2016 je delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 11. decembra 2015. Z dopisi z dne 5., 15., 19. in 24. februarja 2016 je delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 19. januarja 2016.

    (42)

    Komisija je 26. februarja 2016 skupini Amazon poslala opomin, v katerem je zahtevala, naj odgovori na še neodgovorjena vprašanja iz zahtev za informacije z dne 20. novembra 2015, 11. in 18. decembra 2015 ter 19. januarja 2016.

    (43)

    Skupina Amazon je 4. in 21. marca 2016 delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 11. decembra 2015.

    (44)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 11. marca 2016 delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 26. februarja 2016.

    (45)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 22. marca 2016 delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 19. januarja in 26. februarja 2016.

    (46)

    Skupina Amazon je v elektronski pošti z dne 8. marca 2016 soglašala z umikom zahtev po zaupnosti, ki jih je v razmerju do Luksemburga pred tem navedla v dopisu z dne 22. januarja 2016 glede nekaterih predloženih informacij, in se zavezala, da bo te informacije poslala Luksemburgu.

    (47)

    Skupina Amazon je 14. marca 2016 potrdila, da je Luksemburgu poslala zadnje informacije, ki jih je predložila Komisiji.

    (48)

    Komisija je 1. aprila 2016 družbo X zaprosila za dovoljenje, da se nekatere informacije o trgu, ki jih je predložila, pošljejo Luksemburgu. Družba X je 5. aprila 2016 s tem soglašala.

    (49)

    Komisija se je 8. aprila 2016 pri skupini Amazon pozanimala glede informacij, ki jih je ta poslala Luksemburgu v tej fazi postopka preiskave. Skupino Amazon je tudi obvestila, da še vedno manjkajo nekatere informacije, na katere se je nanašala njena zahteva za informacije z dne 11. februarja 2015. Poleg tega je Komisija skupini Amazon poslala zahtevo za dodatna pojasnila in informacije.

    (50)

    Skupina Amazon je v elektronski pošti z dne 11. aprila 2016 navedla, katere informacije je poslala Luksemburgu.

    (51)

    Komisija je v dopisu z dne 18. aprila 2016 Luksemburg vprašala, katere informacije mu je poslala skupina Amazon, in ga pozvala, naj predloži pripombe k tem informacijam. Poleg tega je opozorila na svojo elektronsko pošto z dne 18. decembra 2015, s katero je Luksemburg pozvala, naj predloži svoje pripombe k dokumentom, ki jih je poslala skupina Amazon. Nazadnje je Komisija Luksemburgu poslala informacije o trgu, kot je bilo dogovorjeno z družbo X, in ga pozvala, naj predloži svoje pripombe.

    (52)

    Skupina Amazon je 22. aprila 2016 delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 8. aprila 2016 in zaprosila za podaljšanje roka, določenega za manjkajoče odgovore.

    (53)

    Luksemburg je v dopisu z dne 2. maja 2016 (ponovno poslanem 10. maja 2016) potrdil prejem informacij, ki jih je v tej fazi preiskave zagotovila skupina Amazon, in navedel pripombe k sporočilom skupine Amazon. Kar zadeva informacije družbe X o trgu, je Luksemburg Komisijo obvestil, da je te informacije poslal skupini Amazon, ker je ta primernejša za to, da poda pripombe.

    (54)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 2. maja 2016 delno odgovorila in priznala, da manjkajo odgovori na vprašanja, postavljena v zahtevi Komisije za informacije z dne 8. aprila 2016, kot je bilo navedeno v dopisu z dne 22. aprila 2016.

    (55)

    Komisija je v elektronski pošti z dne 17. maja 2016 navedla obseg informacij, ki jih je pred tem zahtevala od skupine Amazon, in jo opomnila, da še vedno manjkajo informacije iz zahtev za informacije z dne 11. decembra 2015 in 8. aprila 2016.

    (56)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 24. maja 2016 odgovorila na elektronsko pošto Komisije z dne 17. maja 2016.

    (57)

    Komisija, Luksemburg in skupina Amazon so se sestali 26. maja 2016. Komisija je na tem sestanku in v osnutku zapisnika o sestanku skupini Amazon postavila dodatna vprašanja. Skupina Amazon je na ta vprašanja odgovorila z dopisom z dne 20. junija 2016.

    (58)

    Skupina Amazon je z dopisom z dne 21. junija 2016 predložila svoje pripombe k informacijam o trgu, ki jih je poslala družba X. Zahtevala je tudi dostop do vseh informacij, ki jih je poslala družba X, in razkritje njene identitete.

    (59)

    Komisija je 7. julija 2016 skupini Amazon poslala svoje pripombe k spremenjenemu zapisniku o sestanku z dne 26. maja 2016. Poleg tega je Komisija od skupine Amazon zahtevala dodatne informacije.

    (60)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 22. julija 2016 delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 7. julija 2016. Skupina Amazon je v svojem odgovoru Komisijo obvestila o odredbi o zavarovanju dokumentov, ki se uporabljajo v postopku pred zveznim davčnim sodiščem ZDA. Zato je skupina Amazon predlagala predložitev dokumentov z odstranjenimi informacijami glede na to,da je take dokumente imela na voljo.

    (61)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 27. julija 2016 skupino Amazon opozorila na manjkajoče informacije iz svoje zahteve za informacije z dne 7. julija 2016 in soglašala, da začasno prejme različico dokumentov z odstranjenimi informacijami, predloženih v postopku pred zveznim davčnim sodiščem ZDA. Poleg tega je od skupine Amazon zahtevala dodatna pojasnila in informacije.

    (62)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 29. julija 2016 delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 7. julija 2016 in zaprosila za podaljšanje roka, določenega za manjkajoče odgovore. Z dopisom z dne 12. avgusta 2016 je delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 7. in 27. julija 2016.

    (63)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 19. avgusta 2016 od skupine Amazon zahtevala dodatna pojasnila in informacije glede njenih odgovorov na zahtevo za informacije z dne 7. julija 2016.

    (64)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 19. avgusta 2016 in ponovno z dopisom z dne 22. avgusta 2016 od skupine Amazon zahtevala informacije, da bi pridobila vse dokumente z odstranjenimi informacijami iz postopka pred zveznim davčnim sodiščem ZDA.

    (65)

    Skupina Amazon je 26. avgusta 2016 delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 7. julija 2016 in zaprosila za podaljšanje roka, določenega za dopolnitev odgovora.

    (66)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 30. avgusta 2016 Komisijo obvestila o ugoditvi njeni zahtevi za dostop do dokumentov, uporabljenih v postopku pred zveznim davčnim sodiščem ZDA, in napovedala, da bo kmalu poslala dokumente z neodstranjenimi informacijami.

    (67)

    Skupina Amazon je 9. septembra 2016 delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 19. avgusta 2016.

    (68)

    Skupina Amazon je 30. septembra 2016 predložila dokumente z neodstranjenimi informacijami, predložene v postopku pred zveznim davčnim sodiščem ZDA, kot je Komisija zahtevala 22. avgusta 2016.

    (69)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 7. in 19. decembra 2016 od skupine Amazon zahtevala dodatne informacije o postopku pred zveznim davčnim sodiščem ZDA. Skupina Amazon je svoj odgovor poslala 20. decembra 2016.

    (70)

    Komisija je 21. decembra 2016 na skupino Amazon naslovila zahtevo za informacije, ta pa je nanjo delno odgovorila 20. januarja 2017. Komisija je z elektronsko pošto z dne 2. februarja 2017 skupini Amazon poslala dodatna pojasnila v zvezi s svojo zahtevo za informacije z dne 21. decembra 2016. Skupina Amazon je 6., 8. in 27. februarja ter 6. marca 2017 Komisiji predložila dodatne informacije in delne odgovore. Komisija je z elektronsko pošto z dne 13. marca 2017 skupino Amazon opozorila, da še ni predložila vseh informacij.

    (71)

    Komisija je 14. marca 2017 skupini Amazon poslala zahtevo za informacije.

    (72)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 24. marca 2017 Komisiji poslala mnenje zveznega davčnega sodišča ZDA z dne 23. marca 2017.

    (73)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 27. marca 2017 od skupine Amazon zahtevala dodatne informacije v zvezi z mnenjem zveznega davčnega sodišča ZDA.

    (74)

    Skupina Amazon je 28. marca 2017 Komisijo zaprosila, naj ji da več časa za odgovor zaradi postopka po končanem sojenju, ki je potekal v ZDA.

    (75)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 4. aprila 2017 delno odgovorila na zahtevo Komisije za informacije z dne 14. marca 2017.

    (76)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 7. aprila 2017 Luksemburg in skupino Amazon obvestila, da mora zavrniti zahtevo skupine Amazon za popoln dostop do dokumentov, ki jih je poslala družba X.

    (77)

    Skupina Amazon je 11. aprila 2017 poslala še en delni odgovor na zahtevo Komisije za informacije z dne 14. marca 2017 in zaprosila za podaljšanje roka, določenega za pošiljanje nekaterih manjkajočih delov odgovora.

    (78)

    Skupina Amazon je z elektronsko pošto z dne 12. aprila 2017 Komisiji zagotovila delni odgovor.

    (79)

    Skupina Amazon je 17. aprila 2017 predložila dodatne informacije o postopku po končanem sojenju, ki je potekal v ZDA.

    (80)

    Skupina Amazon je 18. maja 2017 poslala še en delni odgovor in s tem dopolnila svoj odgovor na zahtevo Komisije za informacije z dne 14. marca 2017.

    (81)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 19. maja 2017 skupini Amazon poslala zahtevo za informacije.

    (82)

    Skupina Amazon je 29. maja 2017 Komisiji predložila dodatne informacije.

    (83)

    Skupina Amazon je 7. junija 2017 poslala svoj odgovor na zahtevo Komisije za informacije z dne 19. maja 2017.

    (84)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 14. junija 2017 skupino Amazon zaprosila, naj potrdi, da so bile vse informacije, ki jih je ta Komisiji predložila leta 2016 in 2017, poslane tudi Luksemburgu, Luksemburg pa je pozvala, naj predloži svoje pripombe k informacijam, ki jih je skupina Amazon Komisiji zagotovila v tej fazi preiskave. Skupina Amazon je 19. junija 2017 potrdila, da je Luksemburgu poslala vse informacije, ki jih je Komisiji predložila leta 2016 in 2017. Luksemburg je z elektronsko pošto z dne 21. junija 2017 potrdil, da je prejel vse dokumente, ki jih je skupina Amazon Komisiji poslala leta 2016 in 2017, in izjavil, da nima drugih pripomb k dokumentom, ki jih je skupina Amazon Komisiji poslala leta 2016 in 2017, razen k tistim, ki jih je skupina Amazon poslala 30. septembra 2016 in 20. januarja 2017.

    (85)

    Komisija, Luksemburg in skupina Amazon so se sestali 22. junija 2017.

    (86)

    Luksemburg je 6. julija 2017 predložil svoje pripombe k dokumentom, ki jih je skupina Amazon poslala 30. septembra 2016 in 20. januarja 2017.

    (87)

    Komisija je 6. julija 2017 na skupino Amazon naslovila zahtevo za informacije, ta pa je nanjo odgovorila 10. in 27. julija ter 4. in 7. avgusta 2017.

    (88)

    Komisija je z elektronsko pošto z dne 9. avgusta 2017 na skupino Amazon naslovila zahtevo za informacije, ta pa je nanjo odgovorila 7. septembra 2017.

    (89)

    Luksemburg je 12. septembra 2017 po elektronski pošti potrdil, da nima drugih pripomb glede dokumentov, ki jih je skupina Amazon poslala 10. in 27. julija, 4. in 7. avgusta 2017 ter 7. septembra 2017.

    2.   DEJANSKI IN PRAVNI OKVIR

    2.1   OPIS UPRAVIČENCA ZADEVNEGA VNAPREJŠNJEGA DAVČNEGA STALIŠČA

    2.1.1   SKUPINA AMAZON

    (90)

    Skupino Amazon sestavljajo družba Amazon.com, Inc. in vse družbe, ki so tej neposredno ali posredno podrejene (v nadaljnjem besedilu skupaj: Amazon ali skupina Amazon). Skupina Amazon ima sedež v Seattlu v državi Washington v Združenih državah Amerike.

    (91)

    Skupina Amazon se ukvarja z maloprodajnimi in storitvenimi dejavnostmi.

    (92)

    Maloprodajne dejavnosti skupine Amazon vključujejo prodajo najrazličnejših izdelkov kupcem prek spletišč, kot so knjige, DVD, videi, elektronsko potrošniško blago, računalniki, gospodinjski izdelki, orodja, oprema, prenosni telefoni itd., ter vsebine, kot so digitalna glasba, e-knjige, igre itd., ki jih skupina Amazon kupuje od dobaviteljev za nadaljnjo prodajo (12). Skupina Amazon naročila kupcev izpolnjuje na različne načine, med drugim prek lastnih mednarodnih in severnoameriških centrov in mrež za obdelavo naročil, prek podizvajalskih in partnerskih pogodb za obdelavo naročil v nekaterih državah ter z elektronsko dostavo (13).

    (93)

    Med storitvene dejavnosti skupine Amazon spadajo njene dejavnosti v okviru programov tretjih oseb, imenovanih „Third-Party Seller Programs“ („programi prodajalcev kot tretjih oseb“), kot sta Marketplace in Merchants@Amazon, s katerimi skupina Amazon omogoča drugim (manjšim) podjetjem in posameznikom (Marketplace) ter srednje velikim in velikim prodajalcem na drobno (Merchants@Amazon), da svoje izdelke ponujajo v prodajo na spletiščih skupine Amazon. Izdelki trgovcev kot tretjih oseb so vključeni na spletišča skupine Amazon. Sodelujoča podjetja in posamezniki v zameno skupini Amazon plačujejo provizije (14).Ta podjetja in prodajalci kot tretje osebe lahko svoje zaloge tudi pošljejo skupini Amazon; ta jih skladišči v svojih centrih za obdelavo naročil (15), navaja na vseh svojih spletiščih ter jih vzame iz skladišča, zapakira in dostavi na naslov kupca (dejavnost „Odpremil Amazon“) (16).

    (94)

    Skupina Amazon ustvarja prihodke tudi z drugimi trženjskimi in promocijskimi storitvami, kot so spletno oglaševanje in pogodbe v zvezi s kreditnimi karticami v partnerstvu z drugo blagovno znamko. Prej je ponujala storitve, funkcionalnosti in tehnologije elektronskega trgovanja za delovanje spletišč drugih podjetij, ki so svoje izdelke prodajala pod blagovno znamko in URL skupine Amazon v okviru njenega programa „Merchant.com“. V okviru svojega programa licenčnih trgovin (imenovanega „Syndicated Stores“) je prej ponujala storitve, funkcionalnosti in tehnologije elektronskega trgovanja za delovanje spletišč drugih podjetij, ki so svoje izdelke prodajala pod drugim trgovskim imenom in drugim URL (17). Programa sta bila sčasoma opuščena (18).

    (95)

    Nazadnje, skupina Amazon proizvaja in prodaja računalniško opremo, kot so naprave Amazon Kindle, Amazon Fire in Amazon Echo.

    (96)

    Skupina Amazon upravlja trinajst spletišč na svetovni ravni, med katerimi so www.amazon.com in šest evropskih spletišč: www.amazon.de, www.amazon.co.uk, www.amazon.fr, www.amazon.it in www.amazon.es (v nadaljnjem besedilu: evropska spletišča) ter www.amazon.nl (19). Dejavnosti skupine Amazon so organizirane v treh segmentih: Severna Amerika, Mednarodni in Amazon Web Services (v nadaljnjem besedilu: AWS) (20).

    (97)

    Prodaja v segmentu Severna Amerika vključuje predvsem prodajo potrošniških izdelkov na drobno (vključno s prodajo, ki jo opravijo prodajalci kot tretje osebe) in naročnine prek spletišč, namenjenih Severni Ameriki, kot so www.amazon.com, www.amazon.ca in www.amazon.com.mx. Ta segment vključuje tudi izvozno prodajo prek teh spletišč.

    (98)

    Prodaja v segmentu Mednarodni vključuje predvsem prodajo potrošniških izdelkov na drobno (vključno s prodajo, ki jo opravijo prodajalci kot tretje osebe) in naročnine prek mednarodnih spletišč, kot so www.amazon.com.au, www.amazon.com.br, www.amazon.cn, www.amazon.in, www.amazon.co.jp, evropska spletišča in www.amazon.nl. Ta segment vključuje tudi izvozno prodajo prek teh mednarodnih spletišč (vključno z izvozno prodajo prek teh spletišč, kupcem v ZDA, Mehiki in Kanadi), razen izvozne prodaje prek severnoameriških spletišč skupine Amazon.

    (99)

    Segment AWS vključuje svetovno prodajo računalnikov, pomnilnikov, podatkovnih zbirk in drugih storitev za zagonska in druga podjetja, javne organe in univerzitetne ustanove. Skupina Amazon prek segmenta AWS omogoča dostop do tehnoloških infrastruktur, namenjenih različnim vrstam dejavnosti.

    (100)

    Leta 2016 so čisti prihodki od prodaje skupine Amazon na svetovni ravni znašali približno 136 milijard USD, njen čisti dobiček pa je znašal 2,37 milijarde USD. Na svetovni ravni 91 % prometa skupine Amazon izhaja iz njenih maloprodajnih dejavnosti. Segmentu Severna Amerika pripada 59 % čistih prihodkov od prodaje, segmentu Mednarodni 32 % in segmentu AWS 9 %. Leta 2016 je skupina Amazon zaposlovala 314 400 oseb za polni ali skrajšani delovni čas (21).

    2.1.2   DEJAVNOSTI SKUPINE AMAZON V EVROPI

    (101)

    Pred majem 2006 je skupina Amazon svoja evropska spletišča upravljala prek ameriške odvisne družbe, ki je bila v polni lasti družbe Amazon.com, Inc.: Amazon.com International Sales, Inc. (v nadaljnjem besedilu: AIS). Družba AIS je v svojem imenu vodila maloprodajne dejavnosti na evropskih spletiščih skupine Amazon (tedaj: www.amazon.de, www.amazon.co.uk in www.amazon.fr), druga ameriška družba iz skupine, in sicer Amazon International Marketplace, Inc. (v nadaljnjem besedilu: AIM), pa je v svojem imenu vodila storitvene dejavnosti na teh spletiščih. Družba AIM je bila edini delničar družbe ASE, ustanovljene leta 2003, ki je delovala kot posrednik za storitvene dejavnosti na evropskih spletiščih. Nazadnje, odvisne družbe v celotni lasti skupine Amazon, ustanovljene v Združenem kraljestvu, Nemčiji in Franciji (v nadaljnjem besedilu: evropske povezane družbe) (22), so zagotavljale nekatere storitve za evropska spletišča, na primer storitve napotovanja strank (23).

    (102)

    Z majem 2006 je začelo veljati prestrukturiranje evropskih dejavnosti skupine Amazon, kot je opisano v zahtevi za vnaprejšnje davčno stališče (v nadaljnjem besedilu: prestrukturiranje iz leta 2006). V poslovnih letih v obdobju od 1. maja 2006 do 30. junija 2014 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje) je bila vzpostavljena struktura, prikazana na sliki 1. Julija 2014 je skupina Amazon prestrukturirala svoje dejavnosti v Evropi (v nadaljnjem besedilu: prestrukturiranje iz leta 2014). Prestrukturiranje iz leta 2014 in evropske dejavnosti skupine Amazon po tem prestrukturiranju niso predmet tega sklepa.

    Slika 1

    Struktura evropskih subjektov skupine Amazon v obdobju 2006–2014

    Image

    Porazdelitev stroškov razvoja in raziskav

    Licenčnina

    Licenčnina

    Provizija za opravljanje storitev

    Amazon.de

    Amazon.fr

    Amazon.co.uk

    Amazon Media Europe AMEU

    Amazon Services Europe ASE

    LuxOpCo

    LuxSCS

    Evropske lokalne povezane družbe

    LUX

    ZDA

    Amazon US

    2.1.2.1    LuxSCS

    (103)

    LuxSCS je luksemburška komanditna družba. Čeprav so se kapitalski lastniki v obravnavanem obdobju spremenili, so bili družbeniki LuxSCS vedno družbe rezidentke ZDA (24). Ob njeni ustanovitvi leta 2004 so bili njeni družbeniki Amazon Europe Holding, Inc. (komplementar), Amazon.com International Sales, Inc. in Amazon.com International Marketplace, Inc. Maja 2006 sta družbi ACI Holdings, Inc. in Amazon.com, Inc. kot družbenika LuxSCS nadomestili Amazon.com International Marketplace, Inc. Od septembra 2009 so bili družbeniki LuxSCS Amazon Europe Holding, Inc. (komplementar), Amazon.com International Sales, Inc. in Amazon.com, Inc (25).

    (104)

    V obravnavanem obdobju naj bi družba LuxSCS delovala izključno kot družba z neopredmetenimi sredstvi za dejavnosti skupine Amazon v Evropi, za katere je bila družba LuxOpCo odgovorna kot glavni upravljavec (26). Kot je skupina Amazon pojasnila v dopisu z dne 20. aprila 2006, naslovljenem na luksemburško davčno upravo, so bile dejavnosti družbe LuxSCS omejene „zgolj na imetništvo“ neopredmetenih sredstev in delnic družbe LuxOpCo. „Maloštevilne pravne pogodbe“, ki jih je sklenila družba LuxSCS, so bile „potrebne za delovanje luksemburške strukture“. Družba LuxSCS naj bi od svojih odvisnih družb prejemala samo pasivne prihodke (licenčnine in obresti) (27). Družba LuxSCS je zagotavljala tudi posojila znotraj skupine družbi LuxOpCo in drugim podjetjem v skupini (28). Družba LuxSCS v obravnavanem obdobju ni imela nobene fizične oblike niti zaposlenih.

    (105)

    Leta 2005 je družba LuxSCS podpisala licenčno in cesijsko pogodbo za predhodno obstoječe pravice intelektualne lastnine (License and Assignment Agreement For Pre-existing Intellectual Property, v nadaljnjem besedilu: pogodba o pristopu) z družbo Amazon Technologies, Inc. (v nadaljnjem besedilu: ATI) (29) ter sklenila dogovor o delitvi stroškov z dvema subjektoma skupine Amazon s sedežem v ZDA: A9.com, Inc. (v nadaljnjem besedilu: A9) in ATI (30). Družba LuxSCS je sklenila tudi licenčno in cesijsko pogodbo za pravice intelektualne lastnine (Intellectual Property Assignment and License Agreement) z družbami Amazon.co.uk Ltd., Amazon.fr SARL in Amazon.de GmbH, na podlagi katere je prejela registrirane blagovne znamke in pravice intelektualne lastnine za evropska spletišča, ki so jih te povezane evropske družbe imele do 30. aprila 2006 (31).

    (106)

    Družba LuxSCS je na podlagi pogodbe o pristopu in dogovora o delitvi stroškov pridobila pravico do uveljavljanja nekaterih pravic intelektualne lastnine skupine Amazon in predelanih avtorskih del, ki iz njih izhajajo (v nadaljnjem besedilu: neopredmetena sredstva) (32), ki so jih imele in razvile družbe A9, ATI in sama LuxSCS (33), ter do podeljevanja podlicenc zanje. Družba LuxSCS je te pravice do uporabe neopredmetenih sredstev pridobila za uporabo evropskih spletišč in za vse druge namene na evropskem ozemlju (34). V zameno je morala družba LuxSCS plačati pristopnine (navedene v preglednici 11) in svoj letni delež pri stroških, povezanih s programom razvoja dogovora o delitvi stroškov (naveden v preglednici 12) (35). V skladu z dogovorom o delitvi stroškov si je morala po svojih najboljših močeh prizadevati za to, da bi preprečila oškodovanje neopredmetenih sredstev, za katera sta ji družbi A9 in ATI podelili licenco (36). Poleg tega je morala, kot je navedeno v spremenjenem in preoblikovanem dogovoru o delitvi stroškov iz leta 2009, prevzeti funkcije in tveganja, navedene v prilogi B (v nadaljnjem besedilu: Exhibit B) k dogovoru o delitvi stroškov (37).

    (107)

    V skladu z dogovorom o delitvi stroškov neopredmetena sredstva vključujejo (i) „vse in katere koli pravice intelektualne lastnine po vsem svetu“, ki jih imata družbi ATI in LuxSCS v lasti ali drugače v posesti ter nekatere pravice intelektualne lastnine, ki jih ima družba A9 (38), (ii) vse te pravice intelektualne lastnine, za katere je navedenim strankam podeljena licenca, ki so nanje prenesene ali so jim odstopljene, ter (iii) predelana avtorska dela, ki izhajajo iz te intelektualne lastnine, odstopljena eni od strank v skladu z dogovorom o delitvi stroškov. Neopredmetena sredstva vključujejo predvsem tri kategorije intelektualne lastnine, poimenovane (i) „tehnologija“ (39), (ii) „podatki o strankah“ (40) in (iii) „registrirane blagovne znamke“ (41). Ne vključujejo imen internetnih domen (42).

    2.1.2.2    Družba LuxOpCo in njene odvisne družbe

    (108)

    V obravnavanem obdobju je bila družba LuxOpCo odvisna družba v celotni lasti družbe LuxSCS (43). V okviru prestrukturiranja iz leta 2006 je bilo predvideno, da bo prevzela vloge, ki sta jih prej imeli družbi AIS in AIM (44). Predvideno je bilo tudi, da bo še naprej razvijala in stalno izboljševala poslovni model na podlagi programske opreme, ki je vodilna nit maloprodajnih in storitvenih dejavnosti skupine Amazon v Evropi (45). Kot je bilo predvideno, je družba LuxOpCo v tem obdobju opravljala funkcijo sedeža skupine Amazon v Evropi ter je bila glavni upravljavec spletnih maloprodajnih in storitvenih dejavnosti skupine Amazon v Evropi, ki so se izvajale prek evropskih spletišč (46). Družba LuxOpCo naj bi poleg tega upravljala strateško odločanje glede maloprodajnih in storitvenih dejavnosti, ki so se izvajale prek evropskih spletišč, skupaj z upravljanjem ključnih fizičnih komponent maloprodajnih dejavnosti (47). Predvideno je bilo, da bo opredelila strategije in usmeritve pri predstavitvi in prodaji izdelkov na evropskih spletiščih, strategije za določanje cen in maloprodajno trženje za prodajane izdelke ali ponujene storitve ter nekatere promocije in oglaševalske programe na evropskih spletiščih. Odgovorna naj bi bila tudi za strateške odločitve glede izbire trgovcev kot tretjih oseb in kategorij izdelkov ter trženje v razmerju do tretjih oseb. Nazadnje, družba LuxOpCo naj bi upravljala vse vidike obdelave naročil (48).

    (109)

    V obravnavanem obdobju je družba LuxOpCo v svojih računovodskih izkazih evidentirala promet, ustvarjen tako s prodajo izdelkov kot s storitvami obdelave naročil. Od dobaviteljev v različnih državah je kupovala blago, namenjeno nadaljnji prodaji, ki je bilo nato odposlano končnim kupcem, ki so nakupovali na evropskih spletiščih. Družba LuxOpCo je bila uradni prodajalec (49) zalog skupine Amazon na evropskih spletiščih; bila je njihov lastnik in je prevzemala tveganja izgub (50). Odgovorna je bila tudi za blago, ki so ga podjetja tretjih oseb in posamezniki odpošiljali neposredno v centre za obdelavo naročil (51).

    (110)

    Družba LuxOpCo je opravljala tudi funkcije upravljanja denarnih sredstev (52) ter je bila (neposredno ali posredno) udeležena v ASE, AMEU in povezanih evropskih družbah, ki so zagotavljale različne storitve znotraj skupine v podporo dejavnostim družbe LuxOpCo.

    (111)

    V obravnavanem obdobju sta družbi ASE in AMEU, obe rezidentki v Luksemburgu, skupaj z družbo LuxOpCo glede na luksemburški davčni sistem sestavljali davčno enoto, v kateri je imela družba LuxOpCo vlogo matične družbe (53). V skladu z luksemburškim davčnim pravom te luksemburške družbe rezidentke torej niso bile obravnavane kot ločeni subjekti, temveč so davke plačevale na konsolidirani podlagi, se pravi kot da bi bile en sam davčni zavezanec (54).

    (112)

    Po prestrukturiranju iz leta 2006 je bilo predvideno, da bo družba ASE še naprej zagotavljala storitve družbi LuxOpCo (55). V obravnavanem obdobju je upravljala storitev skupine Amazon, namenjeno prodajalcem kot tretjim osebam v Uniji, „MarketPlace“. MarketPlace malim podjetjem in posameznikom omogoča, da ponujajo svoje izdelke prek evropskih spletišče skupine Amazon. Ta storitev jim je omogočala tudi, da so skupini Amazon pošiljali svoje zaloge, ki so bile nato skladiščene v centrih za obdelavo naročil skupine Amazon, ta pa je izdelke nato vzela iz skladišča, zapakirala in dostavila po vsej Evropi. V obravnavanem obdobju je družba AMEU upravljala digitalne dejavnosti skupine Amazon v Uniji (ki je vključevalo na primer prodajo MP3 in e-knjig).

    (113)

    Leta 2013 in 2014 je konsolidirani čisti promet družbe LuxOpCo znašal 13 612 449 784 EUR oz. 15 463 362 589 EUR. V poslovnem letu 2013 je imela družba LuxOpCo povprečno 523 zaposlenih za polni delovni čas (ekvivalent polnega delovnega časa), družba ASE 63 in družba AMEU 5. Zaposleni v družbah LuxOpCo, ASE in AMEU so med drugim zasedali delovna mesta strateškega vodenja za upravljanje in usklajevanje vseh evropskih dejavnosti skupine Amazon (56).

    (114)

    Po prestrukturiranju iz leta 2006 je bilo predvideno, da bodo evropske povezane družbe družbi LuxOpCo še naprej zagotavljale enake storitve za evropska spletišča, kot so jih prej zagotavljale družbama AIS in AIM (57). Zato so v obravnavanem obdobju evropske povezane družbe zagotavljale storitve napotovanja strank za evropska spletišča z zagotavljanjem storitev strankam in trgovcem, storitev podpore (kot je podpora pri trženju, podpora pri lokalizaciji in prilagoditvi, podpora pri raziskavah in razvoju) ter storitev obdelave naročil (58). Evropske povezane družbe so razvijale lokalno vsebino za evropska spletišča in prispevale k upravljanju blaga za spletne trgovce na drobno, kot je zahtevala družba LuxOpCo. Podpora storitvam za stranke je vključevala zagotavljanje storitve pomoči strankam pred prodajo in po njej po elektronski pošti, telefonu, spletnem klepetu ali na kakršen koli drug način komuniciranja, ki ga je za zadovoljitev potreb strank zahtevala družba LuxOpCo. Storitve podpore so vključevale splošno podporo in administrativno podporo. Nazadnje, povezane evropske družbe so pomagale tudi pri nagovarjanju upravljavcev drugih lokalnih spletišč k spodbujanju uporabe evropskih spletišč pri strankah (v nadaljnjem besedilu: partnerski program).

    (115)

    Storitve evropskih povezanih družb so se družbi LuxOpCo zagotavljale v skladu s „pogodbami o izvajanju storitev“, ki so bile med vsako povezano družbo in družbo LuxOpCo sklenjene 1. maja 2006 (59). Evropske povezane družbe so pri zagotavljanju teh storitev za račun družbe LuxOpCo delovale v svojem imenu, vendar niso prevzemale nobenega tveganja ne v zvezi s prodajo ne v zvezi z zalogami (60). V skladu s pogodbami o izvajanju storitev je družba LuxOpCo evropskim povezanim družbam plačevala po metodi stopnje čistega dobička, pri čemer je bil dodatek na nastale stroške kazalnik dobička (61), kar priča o vlogi evropskih povezanih družb glede na družbo LuxOpCo (62). V praksi so bili stroški evropskih povezanih družb zaradi izvajanja storitev, ki so jih zagotavljale družbi LuxOpCo, obračunani družbi LuxOpCo z dodatnim pribitkom med 3 % in 8 %. Leta 2013 so imele evropske povezane družbe naslednji promet: Amazon.co.uk Ltd: [400–500] milijonov GBP; Amazon Logistik GmbH: [100–200] milijonov EUR; Amazon.de GmbH: [90–100] milijonov EUR; Amazon.fr Logistique SAS: [100–200] milijonov EUR in Amazon.fr SARL: [50–60] milijonov EUR.

    2.1.2.3    Licenčna pogodba

    (116)

    Družbi LuxOpCo in LuxSCS sta sklenili licenčno pogodbo, ki je začela veljati 30. aprila 2006. V skladu s to pogodbo je družba LuxOpCo nepreklicno pridobila izključno pravico, da razvija, izboljšuje in uporablja neopredmetena sredstva za uporabo evropskih spletišč in za vse druge namene na geografskem ozemlju (63)„evropskih držav (64)“ v zameno za plačilo licenčnine (v nadaljnjem besedilu: licenčnina) (65). Vse pravice intelektualne lastnine, ki jih družba LuxOpCo ustvari ali nadalje razvije na podlagi neopredmetenih sredstev (66) ali dostopa do njih, se dodelijo družbi LuxSCS (67). Družba LuxOpCo je morala prevzeti pobudo in tveganje za sprejetje potrebnih ukrepov za zaščito in vzdrževanje neopredmetenih sredstev (68). V licenčni pogodbi je bilo predvideno tudi, da bo družba LuxOpCo zagotavljala notranje storitve v korist družbe LuxSCS brez kakršnega koli posebnega plačila (69). Družba LuxOpCo je poleg tega privolila, da bo prevzela vsa tveganja v zvezi z vsemi dejavnostmi, ki jih bo izvajala na podlagi licenčne pogodbe (70). Če je družba LuxOpCo pridobila pravice intelektualne lastnine, ki naj bi se uporabljale za isti namen kot neopredmetena sredstva, pridobljena od tretjih oseb, jih je morala odstopiti družbi LuxSCS brez plačila licenčnine (71).

    (117)

    Družbe LuxOpCo, ASE in AMEU ter evropske povezane družbe so neopredmetena sredstva uporabljale za izvajanje svojih poslovnih dejavnosti (72).

    (118)

    V skladu z licenčno pogodbo je imela družba LuxOpCo pravico, da povezanim družbam podeli podlicence za neopredmetena sredstva (73). Družba LuxOpCo je 30. aprila 2006 sklenila „licenčni pogodbi o intelektualni lastnini“ („Intellectual Property License Agreement“) z družbama ASE in AMEU, na podlagi katerih so bile neizključne licence za neopredmetena sredstva nepreklicno dodeljene družbama ASE in AMEU. Ti pogodbi sta v veliki meri ustrezali licenčni pogodbi, ki sta jo sklenili družbi LuxOpCo in LuxSCS. V skladu s tema pogodbama je bila licenčnina, ki sta jo morali družbi ASE in AMEU plačevati družbi LuxOpCo, določena na povsem enak način kot licenčnina, ki jo je morala družba LuxOpCo plačevati družbi LuxSCS v skladu z licenčno pogodbo.

    (119)

    V skladu s pogodbami o izvajanju storitev so bile evropske povezane družbe pooblaščene za uporabo neopredmetenih sredstev ter drugega neopredmetenega premoženja in registriranih blagovnih znamk, ki jih ima družba LuxOpCo v lasti ali kako drugače v posesti, kolikor je to potrebno za zagotavljanje storitev družbi LuxOpCo. Kakršno koli dobro ime, ustvarjeno s to uporabo, pripada izključno družbi LuxOpCo (74). Vse pravice intelektualne lastnine in predelana avtorska dela na podlagi teh pravic, ki jih evropske povezane družbe razvijejo ali pridobijo ob zagotavljanju teh storitev, ostanejo v lasti družbe LuxOpCo (75).

    (120)

    Licenčna pogodba je veljala do konca življenjske dobe vseh neopredmetenih sredstev, za katere je bila podeljena licenca (76), in jo je bilo mogoče odpovedati samo v primeru spremembe nadzora ali znatne obremenitve (77) ali v primeru, da ena od pogodbenih strank ne bi odpravila kršitve obveznosti iz te pogodbe (78). Zato družba LuxSCS ni mogla enostransko odpovedati licenčne pogodbe. Licenčna pogodba je bila spremenjena januarja 2010 z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2009 (79). Sprememba se je nanašala na opredelitev „dobička iz poslovanja, ustvarjenega v EU“ („EU Operating Profit“), ki se je uporabljal za izračun licenčnine (80).

    2.2   ZADEVNI UKREP

    2.2.1   ZADEVNO VNAPREJŠNJE DAVČNO STALIŠČE

    (121)

    Zadevno vnaprejšnje davčno stališče je dopis z enim samim stavkom z dne 6. novembra 2003, ki ga je na Amazon.com, Inc. naslovila luksemburška davčna uprava in v katerem je navedeno:

    „Na podlagi seznanitve z dopisom z dne 31. oktobra [sic] 2003, ki mi ga je poslal [Advisor 1], in vašim dopisom z dne 23. oktobra [sic] 2003 v zvezi z vašim stališčem glede davčne obravnave v Luksemburgu v okviru vaših prihodnjih dejavnosti vas obveščam, da lahko odobrim vsebino teh dveh dopisov.“

    (122)

    Skupina Amazon je zaradi zamude pri izvajanju reorganizacije svojih evropskih dejavnosti zaprosila za podaljšanje veljavnosti vnaprejšnjega davčnega stališča v dopisu z dne 5. decembra 2004, naslovljenem na luksemburško davčno upravo, ki ji je odgovorila s potrditvijo tega podaljšanja v dopisu z dne 23. decembra 2004 (81). Zadevno vnaprejšnje davčno stališče, prvotno dano za pet let, je bilo leta 2010 podaljšano in se je dejansko uporabljalo do junija 2014 (82).

    2.2.2   DOPIS Z DNE 31. OKTOBRA 2003

    (123)

    Skupina Amazon je v dopisu z dne 31. oktobra 2003, naslovljenem na luksemburško davčno upravo (v nadaljnjem besedilu: dopis skupine Amazon z dne 31. oktobra 2003), zaprosila za potrditev davčne obravnave družbe LuxSCS, njenih družbenikov s sedežem v ZDA in dividend, ki jih je družba LuxOpCo prejemala v okviru te strukture. V dopisu je pojasnjeno, da se za družbo LuxSCS kot komanditno družbo ne šteje, da ima davčno osebnost, ki je ločena od osebnosti njenih družbenikov, ter da zato v Luksemburgu ni zavezana niti davku od dohodkov pravnih oseb niti davku od premoženja.

    (124)

    Kljub davčni preglednosti družbe LuxSCS bi bila lahko ta ali njeni družbeniki s sedežem v ZDA vseeno obdavčeni v Luksemburgu, če bi se štelo, da svoje dejavnosti izvajajo prek stalne poslovne enote v Luksemburgu. Zato je v dopisu navedeno, da se ne za družbo LuxSCS ne za njene družbenike ne more šteti, da so dejansko prisotni v Luksemburgu (pisarne, osebje itd.), tako da naj se zaradi neobstoja stalne poslovne enote za družbo LuxSCS ne bi štelo, da ima davčno osebnost, ki je ločena od njenih družbenikov, niti da opravlja poslovno dejavnost v Luksemburgu (83). Prav tako naj se za njene družbenike ne bi moglo šteti, da imajo v Luksemburgu stalno poslovno enoto.

    2.2.3   DOPIS Z DNE 23. OKTOBRA 2003

    (125)

    Skupina Amazon je v dopisu z dne 23. oktobra 2003, naslovljenem na luksemburško davčno upravo (v nadaljnjem besedilu: dopis skupine Amazon z dne 23. oktobra 2003), zaprosila za vnaprejšnje davčno stališče s potrditvijo obravnave družbe LuxOpCo za namene luksemburškega davka od dohodkov pravnih oseb (84). V tem dopisu družba Amazon pojasnjuje strukturo podjetja, predvideno v Evropi, in prosi za potrditev, da metoda določanja transfernih cen v zvezi z licenčno pogodbo, opisano v tem dopisu, družbi LuxOpCo zagotavlja „ustrezen in sprejemljiv dobiček“„glede na politiko na področju transfernih cen ter člena 56 in 164(3) luksemburškega zakona o davku na dohodek“.

    (126)

    Ta dopis se nanaša na priloženo „ekonomsko analizo“, v kateri so predstavljeni „funkcije in tveganja, ki naj bi jih prevzela družba LuxOpCo, ter narava in obseg neopredmetenih sredstev, za katere naj bi bila podeljena licenca za neopredmetena sredstva“, sklenjena med družbama LuxSCS in LuxOpCo. Na podlagi te analize je bila predlagana metoda določanja transfernih cen, s katero je bila določena stopnja letne licenčnine (v dopisu imenovana „licenčnina“), ki bi jo morala družba LuxOpCO plačevati družbi LuxSCS za uporabo neopredmetenih sredstev.

    (127)

    Po tej metodi bi bila letna licenčnina enaka določenemu deležu celotnega prometa (v nadaljevanju: stopnja licenčnine), ki ga družba LuxOpCo ustvari z uporabo evropskih spletišč. Kot je pojasnjeno v zadevnem dopisu, bi se licenčnina in stopnja licenčnine izračunali na naslednji način: (85)

    „1.

    izračunati in pripisati družbi LuxOpCo ‚donos družbe LuxOpCo‘ v znesku, ki je enak manjšemu izmed naslednjih: (a) [4–6] % celotnih operativnih stroškov, ki jih je imela družba LuxOpCo za EU v zadevnem letu, in (b) dobičku iz poslovanja, ustvarjenemu v EU, ki ga je mogoče pripisati evropskih spletiščem v istem letu;

    2.

    licenčnina je enaka dobičku iz poslovanja, ustvarjenem v EU, zmanjšanem za donos družbe LuxOpCo, ne more pa biti manjša od nič;

    3.

    stopnja licenčnine za zadevno leto je enaka licenčnini, deljeni s celotnim prometom, ustvarjenim v EU v zadevnem letu;

    4.

    ne glede na zgoraj navedeno znesek donosa družbe LuxOpCo ne sme biti v nobenem letu manjši od 0,45 % ne večji od 0,55 % prometa, ustvarjenega v EU;

    5.

    (a)

    če je donos družbe LuxOpCo, določen v fazi 1, manjši od 0,45 % prometa, ustvarjenega v EU, se donos družbe LuxOpCo prilagodi tako, da je enak manjšemu izmed naslednjih zneskov: (i) 0,45 % prometa ali dobička iz poslovanja, ustvarjenega v EU, oziroma (ii) dobičku iz poslovanja, ustvarjenemu v EU;

    6.

    (b)

    če je donos družbe LuxOpCo, določen v fazi 1, večji od 0,55 % prometa, ustvarjenega v EU, se donos družbe LuxOpCo prilagodi tako, da je enak manjšemu izmed naslednjih zneskov: (i) 0,55 % prometa oziroma (ii) dobičku iz poslovanja, ustvarjenemu v EU.“

    (128)

    Za izračun stopnje licenčnine se uporabljajo naslednje opredelitve: (86)

    „‚stroški blaga, surovin in potrošnega materiala za EU‘: stroški prodanega blaga, izračunani po splošno sprejetih ameriških računovodskih načelih (v nadaljnjem besedilu: US GAAP), ki se lahko pripišejo uporabi evropskih spletišč s strani družbe LuxOpCo;

    ‚operativni stroški za EU‘: celotni stroški družbe LuxOpCo, vključno s stroški znotraj skupine, razen: stroškov blaga, surovin in potrošnega materiala za EU, licenčnine, valutnih dobičkov in izgub ter obrestnih odhodkov, izračunanih po US GAAP;

    ‚promet, ustvarjen v EU‘: celotni čisti promet od prodaje, ki ga je družba LuxOpCo ustvarila z uporabo evropskih spletišč; ustreza vsoti (a) celotnih prodajnih cen izdelkov, ki jih je prodala družba LuxOpCo, navedenih na računih, izdanih strankam, vključno s prihodki, ki se lahko pripišejo darilni embalaži, prevozu in ravnanju, zmanjšanih za davke na dodano vrednost, povračila in druge odbitke, in (b) celotnega prometa od storitev, ki ga je družba LuxOpCo ustvarila s prodajo izdelkov ali storitev prek nepovezanih oseb na evropskih spletiščih, zmanjšanega za davke na dodano vrednost;

    ‚dobiček iz poslovanja, ustvarjen v EU‘: promet, ustvarjen v EU, zmanjšan za stroške blaga, surovin in potrošnega materiala za EU ter operativne stroške za EU.“

    2.2.4   POROČILO O TRANSFERNIH CENAH

    (129)

    Luksemburg je v odgovor na sklep o začetku postopka poslal poročilo o transfernih cenah (87). Trdi, da je to poročilo „ekonomska analiza“, ki jo skupina Amazon navaja v dopisu z dne 23. oktobra 2003. Poročilo o transfernih cenah je bilo sestavljeno na podlagi Smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave (v nadaljevanju: smernice OECD) (88).

    2.2.4.1    Funkcijska analiza

    (130)

    V oddelku 3 poročila o transfernih cenah je navedena funkcijska analiza družb LuxSCS in LuxOpCo.

    (131)

    Glede na to funkcijsko analizo bodo glavne dejavnosti družbe LuxSCS omejene na dejavnosti družbe z neopredmetnimi sredstvi in udeleženca pri stalnem razvoju neopredmetenih sredstev v okviru dogovora o delitvi stroškov (89). Družba LuxSCS bo družbi LuxOpCo ob upoštevanju licenčne pogodbe tudi podelila licenco za neopredmetena sredstva in na podlagi te pogodbe prejemala licenčnino.

    (132)

    V zvezi z družbo LuxOpCo je v poročilu o transfernih cenah pojasnjeno, da „bo družba LuxOpCo prek osebja, zaposlenega za polni delovni čas, ki skrbi za upravljanje, upravljala tudi strateško odločanje glede maloprodajnih in storitvenih dejavnosti evropskih spletišč ter ključne fizične komponente maloprodajnih dejavnosti“ (90). Glede na dopis skupine Amazon z dne 23. oktobra 2003 naj bi imela družba LuxOpCo „skupno vsaj od 25 do 30 zaposlenih za polni delovni čas, med njimi nekatere na ključnih vseevropskih vodstvenih položajih, ki so odgovorni za sprejemanje strateških odločitev v zvezi z evropskimi spletišči“ (91), drugi zaposleni za polni delovni čas (približno 20) pa naj bi zasedali funkcije na področju trženja, tehnologij in upravljanja obveznosti do dobaviteljev.

    (133)

    V poročilu o transfernih cenah je bilo pojasnjeno tudi, da „se pričakuje, da bodo po prestrukturiranju glavne dejavnosti družbe LuxOpCo osredotočene na uporabo programske platforme skupine Amazon za razvoj in stalno izboljševanje poslovnega modela na podlagi programske opreme, ki je vodilna nit maloprodajnih in storitvenih dejavnosti, ponujenih prek evropskih spletišč. […] (*2) V okviru tega si bo vodstvo družbe LuxOpCo prizadevalo odkrivati možnosti za izboljšanje in krepitev maloprodajnih in storitvenih dejavnosti z izkoriščanjem novih in izboljšanih lastnosti in funkcionalnosti platforme ob njihovem razvoju. Družba LuxOpCo si bo kot trgovec na drobno in ponudnik storitev prizadevala za zagotavljanje optimalne uporabniške izkušnje na vseh področjih, vključno z obdelavo naročil, obravnavo plačil, odločitvami glede maloprodajnega trženja in spremljanjem rezultatov prodajalcev kot tretjih oseb […]“ (92).

    (134)

    Predvideno je bilo, da bo družba LuxOpCo kot trgovec na drobno sprejemala odločitve glede maloprodajnega trženja in določanja cen ter upravljala vse vidike obdelave naročil (93). Kot upravljavec storitvenih dejavnosti naj bi bila tudi „odgovorna za strateške odločitve glede izbire trgovcev kot tretjih oseb in kategorij izdelkov ter trženje v razmerju do teh trgovcev in pogajanja z njimi“ (94). Družba LuxOpCo naj bi za uporabo evropskih spletišč uporabljala neopredmetena sredstva, za katera ji je licenco podelila družba LuxSCS. Predvideno je bilo, da bo imela družba LuxOpCo lastninsko pravico na vseh zalogah (95). Družba LuxOpCo naj bi prevzela tudi vsa tveganja, povezana s posedovanjem zalog in prodajo izdelkov prek evropskih spletišč (96). Glede na dopis skupine Amazon z dne 23. oktobra 2003 naj bi družba LuxOpCo imela v lasti in uporabljala strežnike za obdelavo transakcij, nameščene v Luksemburgu, za obdelavo transakcij strank in prodajalcev kot tretjih oseb ter avtorizacijo plačil zanje, vključno s plačili trgovcem kot tretjim osebam (97).

    (135)

    Družba LuxOpCo naj bi podpisala pogodbo z družbo ASE, ki naj bi delovala kot posrednik za zagotavljanje storitev v svojem imenu, vendar v korist družbe LuxOpCo, v okviru programov prodajalcev kot tretjih oseb skupine Amazon v Evropi. Storitve, ki naj bi jih zagotavljala družba ASE, naj bi bile predvsem nekatere storitve obdelave naročil v zvezi s storitvenimi dejavnostmi.

    (136)

    Evropske povezane družbe v Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu naj bi zagotavljale različne storitve za evropska spletišča, vključno z nekaterimi storitvami pomoči strankam, napotovanja strank, trženja in obdelave naročil (98).

    (137)

    Po napovedih poslovodstva skupine Amazon, predloženimi za namene poročila o transfernih cenah, naj bi se promet družbe LuxOpCo skupaj z njenim poslovanjem povečal s približno 3,2 milijarde EUR leta 2005 na približno 8,3 milijarde EUR leta 2010, njeni stroški pa naj bi bili naslednji: po napovedih naj bi stroški blaga, izračunani glede na delež prometa, v povprečju znašali 77,5 %, stopnja kosmatega dobička pa okoli 22,5 %. Po prestrukturiranju iz leta 2006 naj bi družba LuxOpCo nosila tekoče stroške v zvezi z upravljanjem in uporabo platforme skupine Amazon v Evropi, med drugim stroške obdelave plačil in izterjave, slabih terjatev, nekatere stroške zagotavljanja sistema ter stroške dela za poslovodstvo, tehnološko osebje druge člane osebja, ki skrbijo za podporo pri uporabi platforme skupine Amazon v regiji (99). Predpostavke, na katerih temeljijo napovedi poslovodstva, v poročilu o transfernih cenah niso bile razkrite niti analizirane (100).

    2.2.4.2    Izbira najustreznejše metode določanja transfernih cen

    (138)

    V oddelku 5 poročila o transfernih cenah je obravnavana izbira najustreznejše metode določanja transfernih cen za ocenjevanje skladnosti stopnje licenčnine z neodvisnim tržnim načelom.

    (139)

    Za določanje plačila družbi LuxOpCo in stopnje licenčnine po neodvisnem tržnem načelu, ki jo mora družba LuxOpCo plačati družbi LuxSCS na podlagi licenčne pogodbe, sta v poročilu o transfernih cenah predlagani še drugi metodi določanja transfernih cen: ena temelji na metodi primerljivih prostih cen, druga pa na metodi porazdelitve preostalega dobička (101).

    2.2.4.3    Analiza transfernih cen po metodi primerljivih prostih cen

    (140)

    V oddelku 6.1 poročila o transfernih cenah je izračunan razpon primerljivih tržnih cen za licenčnino po metodi primerljivih prostih cen.

    (141)

    Avtorji poročila o transfernih cenah so najprej poiskali primerljive transakcije v notranji podatkovni zbirki licenčnih pogodb skupine Amazon, zunanja agencija pa je imela nalogo poiskati licenčne pogodbe, ki se nanašajo na neopredmetena sredstva, podobna tistim, ki jih ima skupina Amazon. Tako poiskane transakcije se niso štele za dovolj primerljive, zato je bila zavrnjena njihova uporaba pri analizi primerljivih prostih cen.

    (142)

    V poročilu o transfernih cenah je nato predstavljen seznam upoštevnih pogodb, navedenih v nadaljevanju, ki jih je skupina Amazon od leta 2000 sklenila s trgovci na drobno kot tretjimi osebami in s katerimi je svojo tehnološko platformo dala na razpolago tem trgovcem na drobno: pogodba o strateškem zavezništvu med družbami Rocket.zeta, Inc., Amazon.com, Inc., target.direct LLC in Target Corporation (v nadaljnjem besedilu: pogodba Target) (102), pogodba o strateškem zavezništvu med družbama Rock-Bound, Inc. in ToysRUs.com LLC (v nadaljnjem besedilu: pogodba ToysRUs); pogodba o umeščanju izdelkov med družbama Amazon.com Payments, Inc. in Circuit City Stores, Inc. (v nadaljnjem besedilu: pogodba Circuit City); pogodba o gostovanju zrcalnega spletnega mesta med družbama Frontier.zeta, Inc. in Borders Online LLC (v nadaljnjem besedilu: pogodba Borders); in pogodba o gostovanju zrcalnega spletnega mesta med družbama Amazon.com International Sales, Inc. in Waterstone's Bookseller Ltd. (v nadaljnjem besedilu: pogodba Waterstones). Skupina Amazon poimenuje te pogodbe z izrazom „pogodbe M.com“.Avtorji poročila o transfernih cenah so po preučitvi teh pogodb ugotovili, da je pogodba [A] primerljiva pogodba, ker ostale pogodbe „ne vključujejo dajanja na razpolago tehnološke platforme za spletno trgovanje“ (103).

    (143)

    Skupina Amazon se je v pogodbi [A] strinjala, da bo oblikovala, razvila, gostila in zagotovila delovanje novega spletišča [A] in trgovine [A] na svojih spletiščih, ki naj bi nadomestila obstoječe spletišče za spletno trgovanje [A]. Funkcionalnosti, ki naj bi jih vključevalo spletišče [A], naj bi bile večinoma enakovredne tistim, ki jih običajno vključujejo spletišča skupine Amazon. V zameno naj bi [A] skupini Amazon plačeval nadomestilo, ki naj bi med drugim vključevalo stroške zasnove (104), osnovne stroške (105) in prodajne provizije (106).

    (144)

    Da bi bilo mogoče to plačilo primerjati z licenčnino (v poročilu o transfernih cenah imenovano „Royalty Rate“ oziroma „stopnja licenčnine“), so bili stroški zasnove amortizirani in pripisani vsakemu od štirih obdobij, navedenih v pogodbi, ter tako kot letni osnovni stroški pretvorjeni v delež prodaje (v razponu od 3,4 % do 7,2 %). Ker so stroški provizije, predvideni v pogodbi [A], znašali med 4 % in 5 % prodaje, so avtorji poročila o transfernih cenah najprej ugotovili, da znaša implicitna stopnja licenčnine, predvidena v pogodbi [A], med 8,4 % in 11,7 % prodaje. Vendar se je [A] zavezal tudi, da bo družbi Amazon plačal nekatere stroške kot nadomestilo za presežno zmogljivost naročanja in presežne zaloge. Tudi ti stroški, navedeni v pogodbi, so bili pretvorjeni v delež prodaje, ki je znašal od 1,2 % do 0,7 %. Zato je razpon primerljivih tržnih cen za prvotno izračunano stopnjo licenčnine znašal od 9,6 % do 12,6 % prodaje.

    (145)

    Nazadnje, ker pogodba [A] [A] ni omogočala dostopa do podatkov o strankah skupine Amazon, so avtorji poročila o transfernih cenah primerljivo prosto ceno prilagodili, da bi se upoštevalo, da je družba LuxSCS družbi LuxOpCo omogočala dostop do podatkov o strankah skupine Amazon. Zato je bilo glede na informacije iz pogodbe [B] predlagano povišanje za 1 %, tako da je razpon primerljivih tržnih cen za stopnjo licenčnine znašal od 10,6 % do 13,6 % prodaje družbe LuxOpCo.

    2.2.4.4    Analiza transfernih cen po metodi porazdelitve preostalega dobička

    (146)

    V oddelku 6.2 poročila o transfernih cenah je izračunan razpon primerljivih tržnih cen za licenčnino (v poročilu o transfernih cenah imenovano „stopnja licenčnine“) po metodi porazdelitve preostalega dobička. Avtorji poročila o transfernih cenah so z uporabo te metode ocenili donos, povezan z „rednimi funkcijami [družbe LuxOpCo] kot evropske delujoče družbe“ (107), na podlagi dodatka na stroške družbe LuxOpCo (108).

    (147)

    Da bi določili razpon primerljivih tržnih cen za ta dodatek, so avtorji poročila o transfernih cenah opravili raziskave, da bi našli primerljive družbe, ki na splošno veljajo za družbe, ki se ukvarjajo z upravljanjem in delovanjem dejavnosti na podlagi programske opreme. Z iskanjem primerljivih družb v podatkovni zbirki Amadeus (109) na podlagi izbirnih meril, povezanih z geografskim območjem (110), ter iskanja na podlagi ključnih besed v opisih dejavnosti (111) in nomenklature gospodarskih dejavnosti, kombiniranim z ročnim pregledovanjem, je bilo kot primerljivih s skupino Amazon opredeljenih sedem družb (112).

    (148)

    Na podlagi tega je izraz „čisti dodatek na stroške“ („net cost plus mark-up“) v poročilu o transfernih cenah opredeljen kot kazalnik dobička, ki omogoča določitev tržno naravnanega plačila za predvidene funkcije družbe LuxOpCo, ki je bilo opredeljeno kot enakovredno količniku dobička iz poslovanja ter vsote stroškov blaga in operativnih stroškov (113). Na podlagi podatkov o sedmih primerljivih transakcijah je bil izračunan povprečni interkvartilni razpon za tri leta (od 1999 do 2001): spodnji kvartil je znašal 2,3 %, mediana 4,2 % in zgornji kvartil 6,7 %. Iz preglednice z rezultati je razvidno, da so podatki izraženi v deležih čiste prodaje (114).

    (149)

    Zato je bil izbran dodatek v višini [4–6] %, ki je bil dodan operativnim stroškom družbe LuxOpCo, da bi se določila „običajna donosnost, ki se lahko pripiše funkcijam družbe LuxOpCo“ (115). Ta donos je bil nato odštet od dobička iz poslovanja družbe LuxOpCo. V poročilu o transfernih cenah se je štelo, da je mogoče tako dobljeno razliko med tem donosom in računovodskim rezultatom družbe LuxOpCo oziroma preostali dobiček v celoti pripisati uporabi neopredmetenih sredstev, za katera je družba LuxSCS podelila licenco.

    (150)

    Nazadnje, v poročilu o transfernih cenah je bil predvideni preostali dobiček za posamezno leto razdeljen na predvideno čisto prodajo družbe LuxOpCo, da se je dobil kazalnik stopnje licenčnine. Avtorji poročila o transfernih cenah so na podlagi tega ugotovili, da „bi bila stopnja licenčnine v razponu med 10,1 % in 12,3 % čistega prometa, ki bi jo družba LuxOpCo zaračunala družbi LuxSCS, skladna z neodvisnim tržnim načelom v skladu s smernicami OECD“ (116).

    (151)

    Izračuni iz poročila o transfernih cenah so povzeti in prikazani v preglednici 1 (117). Stolpce od 1 do 3 je Komisija dodala za pojasnitev teh izračunov.

    Preglednica 1

    Izračuni iz poročila o transfernih cenah, glej str. 32 poročila o transfernih cenah (stolpce od 1 do 3 je dodala Komisija)

    (V milijonih EUR)

    1

    2

    3

    4

    5

    6

    7

    8

    9

     

     

     

    2005

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    a

    Promet

     

    3 154,2

    4 299,9

    5 073,9

    5 987,1

    7 064,7

    8 336,3

    b

    Stroški blaga, surovin in potrošnega materiala

     

    2 446,9

    3 332,7

    3 932,6

    4 640,5

    5 475,8

    6 461,4

    c

    Kosmati dobiček

    a – b

    707,3

    967,2

    1 141,3

    1 346,6

    1 588,9

    1 874,9

    d

    Operativni stroški

     

    89,9

    106,0

    121,7

    143,7

    171,2

    204,2

    e

    Med podjetji (co.uk, .de, .fr)

     

    279,4

    338,4

    395,6

    456,2

    524,1

    602,7

    f

    Stroški za posrednika v Luksemburgu

     

    2,8

    3,4

    4,1

    4,9

    5,9

    7,0

    g

    Operativni stroški (od tega med podjetji)

    d + e + f

    372,1

    447,8

    521,4

    604,8

    701,2

    813,9

    h

    Ocena čistega dobička (čiste izgube) iz poslovanja pred običajnim donosom

    c – g

    335,2

    519,4

    619,9

    741,8

    887,7

    1 061,0

    i

    Običajni donos, pripisan družbi LuxASE

     

    0,14

    0,17

    0,20

    0,24

    0,29

    0,35

    j

    Običajni donos, pripisan družbi LuxOpCo

    [4 – 6] % * g

    16,8

    20,2

    23,5

    27,2

    31,6

    36,6

    k

    Ocena preostalega dobička, ki se plača družbi LuxSCS

    h – i – j

    318,3

    499,1

    596,2

    714,3

    855,8

    1 024,0

    l

    Dejanska stopnja licenčnine (kot % prometa)

    k/a

    10,1 %

    11,6 %

    11,8 %

    11,9 %

    12,1 %

    12,3 %

    2.2.4.5    Uskladitev dveh analiz transfernih cen

    (152)

    Avtorji poročila o transfernih cenah so na podlagi sinteze analiz transfernih cen iz licenčne pogodbe z metodo primerljivih prostih cen in metodo porazdelitve preostalega dobička menili, da se rezultati ujemajo in kažejo, da razpon primerljivih tržnih cen za stopnjo licenčnine, ki jo družba LuxOpCo plača družbi LuxSCS v okviru navedene pogodbe, znaša od 10,1 % do 12,3 % prodaje družbe LuxOpCo.

    (153)

    Tako v svojem poročilu o transfernih cenah ugotavljajo, da „je razumno sklepati, da je izbira stopnje licenčnine znotraj razpona stopenj licenčnine, dobljenih s tema metodama, v skladu z neodvisnim tržnim načelom, vendar lahko obstajajo manjše razlike v prihodnjih neopredmetenih sredstvih, dejansko prenesenih v okviru pogodbe [A], ki so vzrok za ugotovljene manjše razlike pri rezultatih, dobljenih z metodama. […] razumno je sklepati […], da je manj verjetno, da analiza porazdelitve preostalega dobička povzroči napačne ocene, in da jo je zato mogoče šteti za zanesljivejše merilo za stopnjo licenčnine po neodvisnem tržnem načelu.“ (118)

    2.2.5   POSLEDICE ZADEVNEGA VNAPREJŠNJEGA DAVČNEGA STALIŠČA

    (154)

    Luksemburška davčna uprava je z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem odobrila vsebino dopisov skupine Amazon z dne 23. in 31. oktobra 2003. Zlasti je potrdila, da je metoda določanja transfernih cen za določitev stopnje letne licenčnine, ki jo mora družba LuxOpCo plačati družbi LuxSCS na podlagi licenčne pogodbe, na podlagi katere se določi letni obdavčljivi dohodek družbe LuxOpCo v Luksemburgu, skladna z neodvisnim tržnim načelom. Ta pogodba je povzeta na sliki 2:

    Slika 2

    Struktura evropskih subjektov skupine Amazon v obdobju 2006–2014, ki vključuje pogodbo o plačevanju licenčnine

    Image

    Knjiženi dobiček, ki presega obdavčljivi dobiček, dogovorjen v izpodbijanem vnaprejšnjem davčnem stališču, družba LuxOpCo plačuje družbi LuxSCS v obliki licenčnine

    Licenčnina

    Obdavčljivi dobiček družbe LuxOpCo, dogovorjen v izpodbijanem vnaprejšnjem davčnem stališču

    0,45 % na prodajo

    [4-6] % na op. str.

    0,55 % na prodajo

    Amazon.com, Inc.

    ZDA

    LUX

    LuxSCS

    Amazon EU Sàrl LuxOpCo

    Prodaja v EU, fakturirana in knjižena v Luksemburgu

    Odvisne družbe v EU

    Amazon.co.uk

    Amazon.fr

    Amazon.de

    (155)

    Družba LuxOpCo je pri izpolnitvi svojih letnih davčnih napovedi v obravnavanem obdobju uporabila zadevno vnaprejšnje davčno stališče, da je določila dolgovani letni znesek davka od dohodkov pravnih oseb. Na zadevno vnaprejšnje davčno stališče so se sklicevali tudi družba LuxSCS in njeni družbeniki s sedežem v ZDA, ker naj bi potrjevalo, da ne družba LuxSCS ne njeni družbeniki v Luksemburgu niso zavezani davku od dohodkov pravnih oseb, občinskemu davku na dohodek, niti niso navedeni družbeniki obdavčeni za udeležbo v družbi LuxSCS (119).

    (156)

    Preglednica 2 prikazuje posledice zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča za izračun davčne osnove družbe LuxOpCo v Luksemburgu in znesek licenčnine, plačan družbi LuxSCS od leta 2006. Komisija opozarja, da ima družba LuxOpCo vlogo matične družbe v davčni enoti, ki jo sestavlja skupaj z družbama ASE in AMEU, ter da se zato te družbe za luksemburške davčne namene obravnavajo kot en in isti davčni zavezanec. Zato je v preglednici 2 prikazano skupno stanje in v nadaljevanju ni razlikovanja med družbami LuxOpCo, ASE in AMEU.

    Preglednica 2

    Izračun davčne osnove družbe LuxOpCo in plačil licenčnine za obdobje 2006–2013

    (v milijonih EUR)

    Davčna enota v Luksemburgu

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    Celotni promet

    1 979,4

    3 545,7

    4 298,6

    5 605,4

    7 628,8

    10 086,3

    13 312,1

    [15 000 –15 500 ]

    Čisti stroški blaga, surovin in potrošnega materiala

    1 610,8

    2 828,3

    3 406,1

    4 421,6

    6 084,4

    8 078,0

    10 486,6

    [11 500 –12 000 ]

    Celotni operativni stroški

    262,5

    476,8

    530,0

    637,6

    918,3

    1 461,7

    2 252,9

    [3 000 –3 500 ]

    od tega

    Stroški, vključeni v dodatek

    262,5

    439,9

    493,6

    597,0

    801,9

    1 313,1

    2 041,7

    [2 500 –3 000 ]

    od tega

    LuxOpCo – operativni stroški

    78,6

    162,6

    203,6

    258,4

    317,7

    483,1

    662,7

    [800–900]

    LuxOpCo – znotraj skupine

    183,8

    277,3

    290,0

    338,6

    484,1

    830,1

    1 379,0

    [1 500 –2 000 ]

    Stroški, izključeni iz dodatka (upravljanje in delniške enote z omejenimi pravicami)

    0,0

    36,9

    36,4

    40,6

    116,4

    148,5

    211,2

    [200–300]

    Dobiček iz poslovanja, ki iz tega izhaja

    106,1

    240,5

    362,6

    546,2

    626,1

    546,6

    572,7

    [600–700]

    Celotni donos, ocenjen za davčno enoto v Luksemburgu pri [4–6] % prilagojenih operativnih stroških

    11,8

    19,8

    22,2

    26,9

    36,1

    59,1

    91,9

    [100–200]

    Analiza zgornje/spodnje meje

    Zgornja meja dobička (0,55 % prometa)

    10,9

    19,5

    23,6

    30,8

    42,0

    55,5

    73,2

    [80–90]

    Spodnja meja dobička (0,45 % prometa)

    8,9

    16,0

    19,3

    25,2

    34,3

    45,4

    59,9

    [60–70]

    Konsolidirani dobiček v Luksemburgu – glede na zgornjo/spodnjo mejo in donos

    10,9

    19,5

    22,2

    26,9

    36,1

    55,5

    73,2

    [80–90]

    Plačilo licenčnine (davčna enota LuxSCS)

    95,2

    221,0

    340,4

    519,3

    590,0

    491,1

    499,4

    [500–600]

    (157)

    V skladu z izračunom licenčnine, ki se plača družbi LuxSCS (120), stroškovna osnova, uporabljena za določitev davčne osnove družbe LuxOpCo za luksemburške davčne namene, ustreza vsoti operativnih stroškov in stroškov evropskih povezanih družb, ki jih nato povrne družba LuxOpCo (v preglednici 2 navedeno z izrazi „LuxOpCo – znotraj skupine“). Stroški prodanega blaga in nekateri drugi stroški, v preglednici 2 navedeni kot „stroški, izključeni iz dodatka (upravljanje in UAI)“, niso upoštevani pri izračunu obdavčljivega dobička družbe LuxOpCo. Zadnja kategorija stroškov vključuje naslednje stroške: (i) od leta 2008 stroške ameriških povezanih družb družbe Amazon.com, Inc. za podporne storitve (121), ki na datum zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča niso bili predvideni; (ii) od leta 2010 stroške, ki jih družba Amazon.com zaračuna družbi LuxOpCo za delnice, dodeljene zaposlenim družbe LuxOpCo ter nekaterim neposrednim in posrednim evropskim odvisnim družbam kot nadomestilo v delnicah (122). Skupina Amazon trdi, da ti stroški nikakor ne spreminjajo funkcij in tveganj družbe LuxOpCo.

    (158)

    Z uporabo dodatka v višini [4–6] % na vsoto operativnih stroškov družbe LuxOpCo in stroškov znotraj skupine dobimo celotni ocenjeni donos davčne enote v Luksemburgu. Ta rezultat se nato primerja z zgornjo in spodnjo mejo (0,55 % oziroma 0,45 % prometa). Kadar je bil celotni ocenjeni donos večji od 0,55 % prometa (na primer v letih 2006, 2007, 2011, 2012 in 2013), je bila uporaba zgornje meje odločilna za oceno obdavčljivega dohodka družbe LuxOpCo v Luksemburgu, v preglednici 2 navedenega kot „Konsolidirani dobiček v Luksemburgu – glede na zgornjo/spodnjo mejo in donos“.

    (159)

    Nazadnje, konsolidirani dobiček v Luksemburgu (v zahtevi za vnaprejšnje davčno stališče naveden kot „donos družbe LuxOpCo“) se odšteje od dobička iz poslovanja (v navedeni zahtevi poimenovanega „dobiček iz poslovanja, ustvarjen v EU“) za določitev licenčnine, ki se plača družbi LuxSCS.

    2.3   DODATNE INFORMACIJE, ZAGOTOVLJENE MED FORMALNIM POSTOPKOM PREISKAVE

    (160)

    Skupina Amazon je med preiskavo zagotovila informacije o evropskem trgu spletne prodaje na drobno, svojem poslovnem modelu na splošno in posebej o svojih evropskih dejavnostih, licenčnih pogodbah za intelektualno lastnino, ki jih je sklenila z nepovezanimi subjekti, ter svoji novi podjetniški in davčni strukturi v Luksemburgu, ki velja od junija 2014. Te informacije dopolnjujejo tiste, ki so bile že predstavljene v točkah 2.1 in 2.2.

    2.3.1   INFORMACIJE O EVROPSKEM TRGU SPLETNE PRODAJE NA DROBNO

    (161)

    Evropski trg spletne prodaje na drobno je bil predmet poročila, katerega pripravo je skupina Amazon naročila svetovalni družbi [Advisor 3] (v nadaljnjem besedilu: poročilo [Advisor 3]) (123). To poročilo vsebuje analizo gospodarskih trendov v sektorju spletne trgovine v Evropi. V njem je „spletna prodaja na drobno“ opisana kot spletna prodaja fizičnega blaga s strani spletnih trgovcev na drobno oziroma gospodarskih subjektov, ki kupijo blago, ga vključijo v svoje zaloge in ga prodajajo prek spleta (124).

    (162)

    Glede na to poročilo so dejavnosti spletnih trgovcev na drobno bolj podobne dejavnostim fizičnih trgovcev na drobno kot dejavnostim ponudnikov digitalnih storitev (125). Glavna razlika med fizičnimi trgovci na drobno in spletnimi trgovci na drobno je uporabljeni distribucijski kanal (126). Študija kaže tudi, da so spletni trgovci na drobno strukturno manj dobičkonosni kot ponudniki digitalnih storitev, ker so njihovi stroški pretežno variabilni. Ponudniki digitalnih storitev imajo stroškovno strukturo, ki je bolj nespremenljiva od strukture trgovcev na drobno, kar omogoča ekonomijo obsega in višje marže, ko podjetje doseže kritično velikost (127). Pri trgovcih na drobno, tako fizičnih kot spletnih, je vpliv ekonomije obsega na dobičkonosnost omejen, ker je velika večina stroškov variabilnih. Spremembe stroškov prodanega blaga, popustov in logističnih stroškov, ki predstavljajo pomemben del celotnih stroškov, so tesno povezane z obsegom prodaje (128). Ta dejavnik, skupaj z močno konkurenco, ki je značilna za sektor spletne prodaje na drobno, vodi do negativnih povprečnih stopenj EBIT na evropskem trgu spletnega trgovanja na drobno. V obdobju 2006–2013 je bilo razmerje med povprečno stopnjo EBIT in prodajo –0,5 %.

    (163)

    Analiza v poročilu [Advisor 3] o dinamiki trga v petih evropskih državah z največjim številom prebivalcev (129) kaže, da „se je segment spletne trgovine na drobno med letoma 2006 in 2013 močno povečal in da je bila zanj značilna ostra konkurenca“ (130). Natančneje, „spletni trgovci na drobno so bili zaradi ostre konkurence prisiljeni veliko vlagati, da bi vzdržali rast tega segmenta trga in se obdržali na ravni konkurence, kar je povzročilo pritisk na marže, če že niso pristali v rdečih številkah. Spletni trgovci na drobno so bili pripravljeni žrtvovati svojo kratkoročno dobičkonosnost v upanju, da bodo vlaganja dolgoročno prinesla dobičke“ (131). V ugotovitvah poročila je navedeno, da je treba za uspeh na konkurenčnih evropskih trgih trgovanja na drobno upoštevati lokalne značilnosti teh trgov (132).

    2.3.2   INFORMACIJE O POSLOVNEM MODELU SKUPINE AMAZON

    2.3.2.1    „Trije stebri“ poslovnega modela skupine Amazon

    (164)

    Po navedbah skupine Amazon (133) so ključne gonilne sile njene maloprodajne dejavnosti izbira (ponudba izdelkov/blaga (134)), cena in enostavna uporaba (enostavna funkcionalnost, hitra in zanesljiva dobava, pravočasno zagotovljena pomoč strankam, popolna in dokumentirana vsebina ter varno transakcijsko okolje) (135), pri čemer je izbira na prvem mestu, sledi ji cena in nato enostavna uporaba (136). Ti elementi, ki jih skupina Amazon imenuje „trije stebri“ (137), so tradicionalni cilji trgovine na drobno (138). Po navedbah skupine Amazon je upoštevanje teh treh stebrov odločilno ter zahteva izvirnost in inovativnost pri ponudbi izdelkov, tehnologiji, poslovnem področju, geografiji itd. (139), kar je večinoma sloni na človekovem posredovanju. Tri gonilne sile dejavnosti morajo biti prilagojene posameznemu lokalnemu trgu, na katerem je prisotna skupina Amazon (140).

    (165)

    Izbira: Skupina Amazon meni, da je izbira ena od treh ključnih gonilnih sil njenega uspeha. Zaposleni v skupini Amazon to opisujejo kot ponujanje strankam vsega, kar bi te lahko želele kupiti, za kar je treba prepoznati okus in nakupne preference strank na določenem trgu, pridobiti primerne dobavitelje in skrbeti za to, da so izdelki v zalogi (141). Po navedbah skupine Amazon obstaja zelo tesna povezanost med izbiro in prometom (142). Skupina Amazon si prizadeva ponujati čim večjo izbiro in stalno povečevati število ponujenih izdelkov (143). Stalno širi svojo izbiro, saj se zadovoljstvo strank veča hkrati s širjenjem izbire (144).

    (166)

    Ker so preference lokalne in ker se preference v zvezi z družino izdelkov in prodajalci razlikujejo glede na ozemlje (145), je tudi izbira lokalna, saj se okusi in kulture razlikujejo glede na kraj (146). Dovolj je primerjati najbolje prodajane izdelke skupine Amazon, da se ugotovi, da so v vsaki državi drugačni (147). Cilj – in glavna odgovornost na nacionalni ravni – je razviti dejavnost, ki se večinoma osredotoča na trgovino na drobno, in oblikovati izbiro, ki ustreza stranki (148). Taka izbira se oblikuje z osebnimi dogovarjanji (med ljudmi) (149).

    (167)

    V skupini Amazon se izbira oblikuje na tri načine: (i) s prevzemom podjetij, (ii) s sklepanjem partnerstev z dobavitelji in (iii) prek programov tretjih oseb, kot je Marketplace. V ZDA je skupina Amazon na primer začela z dejavnostjo v sektorju orodja z nakupom obstoječega podjetja, ki je že prodajalo orodje, kar ji je omogočilo dostop do obstoječih prodajnih povezav in do izbire, ki jo je skupina Amazon želela dodati k svoji maloprodajni dejavnosti (150). Za povezovanje z dobavitelji sta potrebna posebno poznavanje trga in vzpostavitev zaupnega odnosa z dobavitelji (151). Ko je partnerstvo z dobavitelji vzpostavljeno, ga morajo skrbniki lokalnih prodajalcev vzdrževati ob upoštevanju pogojev dobavitelja in glede na poznavanje lokalnega trga. Skupina Amazon s svojim programom Marketplace drugim trgovcem na drobno, ki so lahko tudi njeni neposredni konkurenti, ponuja uporabo svoje platforme za spletno trgovanje. Oblikovala je ekipo za tehnično skrbništvo, ki je kontaktna točka za tehnična vprašanja prodajalcev, vključenih v program Marketplace, po vključitvi njihovih izdelkov na spletišča skupine Amazon. Skupina Amazon je tudi razvila svojo tehnologijo, da bi potencialnim prodajalcem omogočila, da se programu Marketplace pridružijo s samovpisom, in od obdobja 2010–2012 je vključitev s samovpisom pri tem programu pridobila pomen (152).

    (168)

    Cena: po navedbah skupine Amazon je cena njena druga najpomembnejša gonilna sila dejavnosti v Evropi, zato si prizadeva ohranjati cene na čim nižjih ravneh (153). Skupina Amazon je do leta 2009 pretežno uporabljala ročno oblikovanje cen (154), od takrat pa se cene določajo z algoritmom.

    (169)

    Enostavna uporaba: po navedbah skupine Amazon je tretja gonilna sila njene dejavnosti enostavna uporaba. Enostavna uporaba združuje več ciljev, katerih namen je olajšati in izboljšati izkušnjo stranke, kot je na primer (i) pomoč strankam, da najdejo, kar iščejo, z zagotovitvijo popolnih informacij o izdelkih, ter (ii) čim hitrejša in čim zanesljivejša dobava kupljenih izdelkov (155).

    2.3.2.2    Spletno trženje

    (170)

    Poleg izbire, cene in enostavne uporabe ima tudi spletno trženje skupine Amazon temeljno vlogo pri spodbujanju obiska spletišč skupine Amazon in povečanju prodaje na drobno (156).

    (171)

    Pred letom 2003 je skupina Amazon za podporo trženju sodelovala z mednarodnimi oglaševalskimi agencijami. To se je spremenilo leta 2003, ko je začela samostojno izvajati spletno trženje. Eno glavnih orodij spletnega trženja skupine Amazon je njen partnerski program (157), ključna pobuda za spodbujanje obiska (158). Skupina Amazon je razvila partnerski program, da bi vzpostavila trženjska partnerstva s tako imenovanimi „partnerskimi“ spletišči, ki oglašujejo skupino Amazon ali njene izdelke, da bi internetni promet usmerili na spletišča skupine Amazon (159).

    (172)

    Ko je bila tehnologija v zvezi s partnerskim programom razvita, jo je bilo treba v vsaki državi uvesti na spletišča lokalnih partnerjev. Zato se je partnerski program lahko izvajal samo lokalno (160). Ekipo, odgovorno za partnerski program skupine Amazon, sta zato sestavljali ekipa, odgovorna za programsko opremo, in ekipa, odgovorna za pridobivanje (oziroma razvoj dejavnosti). Ekipa za programsko opremo je bila v celoti nameščena v Seattlu, ekipe za pridobivanje pa so bile nameščene lokalno, v državah, kjer je imela skupina Amazon spletišče (161), na primer v Nemčiji, Združenem kraljestvu in na Japonskem (162).

    (173)

    Za izbiro spletišč lokalnih partnerjev (spletišč, na katerih se oglašujejo izdelki skupine Amazon), ki so najbolj zanimiva za partnerski program oziroma lahko znatno povečajo obisk spletišč skupine Amazon, je potrebno poznavanje lokalnega trga (163). Zato mrežo partnerskih spletišč oblikujejo lokalne ekipe skupine Amazon. To vključuje pridobivanje lokalnih spletišč (vključno s spletišči v Uniji), določanje plačila partnerjem in obvladovanje primerov goljufij. Proces se začne z velikimi akterji, kot je Google, in gre vse do specializiranih spletišč z malo obiskovalci. Vse pogodbe so dogovorjene lokalno, saj je treba upoštevati lokalne pogoje za optimizacijo iskalnikov, tudi v primeru svetovnih spletišč, kot je Google (164).

    2.3.2.3    Tehnologija

    (174)

    Skupina Amazon sebe opisuje kot tehnološko podjetje, ki „se trgovine na drobno loteva kot inženirskega izziva“ (165). Zato je tehnologija pomemben del njene dejavnosti. Skupini Amazon omogoča, da postavlja konkurenčne cene, usmerja ponudbo izdelkov k določenim strankam, obdeluje plačila, upravlja zaloge in pošilja izdelke strankam. Potrebna je tudi za podporo obsegu poslovanja, saj podjetniška strategija skupine Amazon temelji na stalnem širjenju (166).

    (175)

    Tehnologija skupine Amazon ni statična, temveč se nenehno razvija in izboljšuje. Če skupina Amazon svoje tehnologije ne bi posodabljala in vzdrževala, ne bi mogla zagotavljati „celovite izkušnje spletne trgovine na drobno, na kateri temelji njen poslovni uspeh“ (167). Poleg vzdrževanja in izboljševanja obstoječe tehnologije ekipe skupine Amazon razvijajo programsko opremo za podporo novim funkcionalnostim, ki se dodajajo z leti (168). Kot navaja skupina Amazon, je to odločilno za njeno dejavnost, saj „[…] so stalni razvoj programske opreme in inovacije nujni, da se preprečita zastaranje tehnologije skupine Amazon in neuspeh njenega poslovanja“ (169). Skupina Amazon si prizadeva, da bi bilo njeno poslovanje zanesljivo, dostopno, hitro in prilagodljivo (170).

    (176)

    Skupina Amazon se opira na tehnologijo programske in strojne opreme (171). Njena programska infrastruktura temelji na tako imenovani „storitveno naravnani arhitekturi“, ki jo pretežno sestavlja vrsta funkcij („storitev“) v programski opremi, ki lahko medsebojno komunicirajo. Posamezne storitve v storitveno naravnani arhitekturi skupine Amazon sodelujejo pri zagotavljanju različnih vrst funkcionalnosti trgovine na drobno tako interno kot v razmerju do strank (172). To med drugim zagotavlja lažje vzdrževanje različnih komponent programske opreme in višjo stopnjo inovacij.

    (177)

    Glavne komponente tehnologije programske opreme skupine Amazon so opisane v točkah (a) do (h):

    (a)

    programska platforma: programsko kodo, ki jo je skupina Amazon razvila za uporabo svojih spletišč, sestavljajo kompleksna programska orodja, ki upravljajo različne lastnosti spletišč, kot so iskanje in navigacija, obdelava naročil in personalizacija. Programska orodja, na katerih temelji platforma, sestavljajo celovit sistem, ki se nenehno izboljšuje, krepi in spreminja. Glavne značilnosti vključujejo hitrost izvajanja, obseg funkcij in prilagodljivost pri odzivanju na potrebe uporabnikov;

    (b)

    videz spletišča: z oblikovanjem se ustvari edinstvena „predstavitev“ spletišča;

    (c)

    programska oprema za katalog: katalog sestavljajo vse informacije o izdelkih, ki jih skupina Amazon prodaja na svojih spletiščih. Katalog skupine Amazon se odlikuje po količini informacij o izdelkih, ki jih je mogoče dobiti s povpraševanjem po drugih storitvah, kot so razpoložljivost in podatki o cenah;

    (d)

    programska oprema za iskanje in navigacijo: programska orodja, ki podpirajo funkcije iskanja in navigacije na spletiščih, omogočajo prilagodljivo in logično urejanje in razvrščanje znatne količine informacij iz katalogov izdelkov. Razvijalci navigacije na spletiščih ta orodja uporabljajo za tako urejanje podatkov, da se čim bolj poveča verjetnost, da bodo stranke našle, kar iščejo;

    (e)

    programska oprema za logistiko: v logističnem procesu se uporablja programska oprema, ki jo je skupina Amazon razvila za upravljanje zalog, oskrbovalne verige, logistike in obnavljanje zalog;

    (f)

    programska oprema za obdelavo naročil: pri obdelavi naročil se uporablja programska oprema, ki jo je skupina Amazon razvila za izvajanje nekaterih funkcij, zlasti za komuniciranje s svojimi centri za obdelavo naročil, da se potrdita razpoložljivost izdelkov in odprema, oceni datum dostave ter posredujejo zahteve glede darilnega pakiranja in drugih želja strank;

    (g)

    programska oprema za podporo strankam: predstavniki podpore strankam uporabljajo programsko opremo, ki jo je skupina Amazon razvila za spremljanje naročil strank ter hitro in učinkovito odzivanje najrazličnejša naročila;

    (h)

    programska oprema za personalizacijo: skupina Amazon je razvila in še naprej razvija programska orodja, ki njenim podatkovnim zbirkam omogočajo shranjevanje, urejanje in priklic velikih količin podatkov o preferencah in zgodovini nakupov posamezne stranke. Ta funkcija zagotavlja večje zadovoljstvo uporabnikov in večjo verjetnost ponovnih nakupov.

    2.3.3   DODATNE INFORMACIJE O DRUŽBI LUXOPCO

    2.3.3.1    Organizacijska struktura družbe LuxOpCo

    (178)

    Skupina Amazon je v sporočilih z dne 18. decembra 2015 in 15. januarja 2016 predstavila pregled organizacijske strukture družbe LuxOpCo ob koncu leta 2013, pri čemer je opisala različne enote podjetja.

    (179)

    Organizacijsko strukturo družbe LuxOpCo prikazuje organigram na sliki 3. Število zaposlenih (ekvivalent polnega delovnega časa (173)), ki delajo v posamezni ekipi družbe LuxOpCo, je navedeno v oklepajih. Na primer, ekipa za lokalizacijo in prevod, pozneje premeščena v [drugo družbo v skupini Amazon] in preimenovana v „ekipo za razvoj in prevod programske opreme“, je imela konec leta 2013 zaposlenih za [60–70] ekvivalentov polnega delovnega časa.

    Slika 3

    Organigram družbe LuxOpCo konec leta 2013

    […]

    (180)

    V skladu s kadrovsko politiko podjetja v Luksemburgu, določeno v priročniku o politikah in postopkih v EU (174), morajo imeti vsi zaposleni z vseevropsko odgovornostjo, se pravi tisti, ki so odgovorni za več kot dve evropski državi, delovno mesto v Luksemburgu, zlasti tisti nad določeno ravnjo. Zato morajo biti direktorji vseh poslovnih subjektov v Luksemburgu (LuxOpCo, ASE in AMEU) zaposleni v Luksemburgu, teh subjektov pa ne morejo voditi osebe, zaposlene drugje v Evropi ali ZDA. Zaposleni v skupini Amazon, ki imajo delovno mesto v Luksemburgu in so nosilci funkcij, povezanih s trgovino na drobno, operativnim poslovanjem, partnerji in štabno službo, kot so pravna služba, finančna služba, računovodstvo, davčna služba, upravljanje denarnih sredstev, kadrovska služba ali odnosi z javnostmi, morajo biti zaposleni v družbi LuxOpCo.Družba ASE zaposluje podpredsednika enote Evropska prodaja in vse odgovorne za dejavnosti Marketplace, Merchants@ in Enterprise Solutions (npr. tehnične skrbnike strank ali upravljavca odnosov za dejavnost Enterprise Solutions). Upravljavec odnosov za dejavnost Enterprise Solutions ima vseevropski položaj in delovno mesto v Luksemburgu. Tehnični skrbniki strank z odgovornostmi na ravni Unije imajo delovno mesto v Luksemburgu, drugi, ki se ukvarjajo s prodajalci v določeni državi, pa imajo delovno mesto v zadevni državi.

    (181)

    Zgoraj navedena politika se kaže v porazdelitvi delovnih mest in zaposlenih na teh delovnih mestih po evropskih subjektih skupine Amazon, kot je razvidno s seznama zaposlenih skupine Amazon od leta 1997 (175). Zaposleni v skupini Amazon, ki opravljajo funkcije direktorja ali podpredsednika z vseevropskimi odgovornostmi, so zaposleni v družbi LuxOpCo […] ali ASE […], medtem ko so zaposleni na nižjih delovnih mestih ali tisti, ki so odgovorni za trg ene same države, zaposleni v povezanih evropskih družbah.

    2.3.3.2    Finančni podatki za družbo LuxOpCo

    (182)

    Izkazi poslovnega izida in bilance stanja družbe LuxOpCo, kot so prikazani v računovodskih izkazih za poslovna leta od 2006 do 2013, so povzeti v preglednici 3.

    Preglednica 3

    Finančni podatki za družbo LuxOpCo za obdobje 2006–2013

    (v milijonih EUR)

    Izkaz poslovnega izida družbe LuxOpCo

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    Promet

    n.r.

    n.r.

    n.r.

    n.r.

    n.r.

    9 130,1

    11 892,9

    [13 500 – 14 000 ]

    Stroški blaga, surovin in potrošnega materiala

    n.r.

    n.r.

    n.r.

    n.r.

    n.r.

    7 078,4

    9 171,9

    [10 000 – 10 500 ]

    Čisti promet

    1 930,1

    3 426,7

    4 031,6

    5 191,1

    7 042,1

    2 051,7

    2 721,0

    [3 000 – 3 500 ]

    Stroški zaposlenih

    2,2

    5,1

    7,5

    11,4

    14,0

    23,4

    40,7

    [60 – 70]

    Popravki vrednosti sredstev

    4,0

    14,9

    16,1

    15,9

    31,8

    81,8

    254,4

    [200 – 300]

    Drugi prihodki iz poslovanja

    91,3

    128,6

    211,7

    286,6

    451,0

    724,6

    1 183,1

    [1 500 – 2 000 ]

    od tega

    Licenčnina, prejeta od družbe ASE

    78,6

    126,1

    196,2

    285,6

    449,8

    694,3

    1 072,3

    [1 500 – 2 000 ]

    Licenčnina, prejeta od družbe AMEU

     

    2,5

    7,5

    0,0

    0,0

    21,9

    95,9

    [100 – 200]

    Drugi operativni stroški (zunanji)

    1 979,5

    3 546,8

    4 188,5

    5 416,5

    7 418,2

    2 647,3

    3 726,2

    [4 500 – 5 000 ]

    od tega

    Stroški blaga, surovin in potrošnega materiala

     

    2 608,4

    3 058,4

    3 952,6

    5 458,1

     

     

     

    Licenčnina, plačana družbi LuxSCS

    95,2

    257,9

    341,4

    519,3

    590,0

    491,1

    499,4

    [500 – 600]

    Obrestni in podobni prihodki

    10,9

    22,7

    29,7

    19,2

    23,8

    65,4

    131,1

    [40 – 50]

    Obrestni in podobni odhodki

    30,4

    16,5

    35,5

    38,3

    33,1

    60,5

    80,0

    [70-80]

     

    (19,5)

    6,2

    (5,7)

    (19,1)

    (9,3)

    4,9

    51,1

    [30 – 40]

    Davek od dobička in podobne dajatve

    4,6

    (1,6)

    6,7

    4,2

    5,5

    8,2

    2,2

    [0 – 10]

    Dobiček (izguba) za poslovno leto

    11,6

    (3,7)

    18,8

    10,6

    14,4

    20,4

    (68,3)

    [20 – 30]


    Bilanca stanja družbe LuxOpCo

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    Sredstva

    Osnovna sredstva

    190

    209

    275

    304

    547

    915

    1 361

    [1 500 – 2 000 ]

    Neopredmetena osnovna sredstva

    0

    0

    0

    0

    0

    2

    121

    [100 – 200]

    Opredmetena osnovna sredstva

    6

    5

    1

    1

    3

    5

    8

    [0-10]

    Finančna osnovna sredstva

    184

    203

    274

    303

    544

    908

    1 232

    [1 500 -2 000 ]

    Kratkoročna sredstva

    887

    1 171

    1 518

    2 396

    3 255

    4 113

    4 851

    [5 000 -5 500 ]

    Zaloge

    185

    227

    245

    384

    591

    990

    1 350

    [1 500 -2 000 ]

    Terjatve

    152

    255

    266

    320

    511

    798

    916

    [1 000 – 1 500 ]

    Vrednostni papirji

    99

    112

    376

    1 049

    1 348

    1 182

    924

    [800-900]

    Denar na banki, na poštnem čekovnem računu, v čekih in v blagajni

    451

    577

    632

    644

    805

    1 143

    1 661

    [1 500 -2 000 ]

    Predplačila

    0

    0

    1

    1

    5

    3

    16

    [10-20]

    Skupaj sredstva

    1 077

    1 380

    1 794

    2 702

    3 807

    5 031

    6 228

    [7 000 – 7 500 ]

    Obveznosti do virov sredstev

    Kapital in rezerve

    35

    41

    73

    89

    117

    185

    109

    [100 – 200]

    Nepodrejene obveznosti

    1 011

    1 302

    1 676

    2 521

    3 553

    4 636

    5 817

    [6 500 – 7 000 ]

    Trgovinski upniki

    397

    597

    779

    1 136

    1 661

    2 187

    2 910

    [3 000 – 3 500 ]

    Zneski, plačljivi odvisnim družbam

    550

    632

    833

    1 285

    1 712

    2 109

    2 460

    [2 500 -3 000 ]

    Davčne in socialne obveznosti

    2

    6

    5

    3

    1

    116

    121

    [100-200]

    Druge obveznosti in neporavnane obveznosti

    61

    68

    59

    96

    179

    224

    327

    [100-200]

    Odloženi prihodki

    31

    37

    46

    92

    137

    210

    301

    [300-400]

    Skupaj obveznosti

    1 077

    1 380

    1 794

    2 702

    3 807

    5 031

    6 228

    [7 000 -7 500 ]

    (183)

    Družba LuxOpCo je bila odgovorna za upravljanje denarnih sredstev skupine v Evropi (176). Zneski, dolgovani povezanim družbam, vključujejo posojilo, ki ga je družba LuxSCS odobrila družbi LuxOpCo v okviru sporazuma o odprtju kreditne linije (177), ki ga skupina Amazon imenuje „vzajemna dejavnost“ („Back-to-back Activity“) (178). Med letoma 2006 in 2016 je družba LuxOpCo uporabljala sredstva, črpana v okviru odprte kreditne linije, za izvajanje prevzemov (med drugim [prevzemov Q, R, S in T]) ali za odobritev posojila svojim odvisnim družbam ali za njihovo dokapitalizacijo za financiranje njihovih naložb v osnovna sredstva [primeri uporabe posojil v odvisnih družbah družbe LuxOpCo] (179). Znesek, ki ga je družba LuxOpCo dolgovala družbi LuxSCS, se je povečal s 387 milijonov EUR leta 2006 na [2 000–2 500] milijonov EUR leta 2013 (180).

    (184)

    Podrobni podatki o popravkih vrednosti in rezervacijah v zvezi s kratkoročnimi sredstvi so prikazani v preglednici 4.

    Preglednica 4

    Popravki vrednosti in rezervacije v zvezi s kratkoročnimi sredstvi družbe LuxOpCo

    (v tisočih EUR)

     

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    2014

    Popravki vrednosti kratkoročnih sredstev

    Se ne uporablja

    8 043

    12 556

    15 343

    170 176

    54 908

    80 858

    [70 000 – 80 000 ]

    [40 000 – 50 000 ]

    od tega:

    Zaloge

     

     

     

     

    12 694

    45 664

    68 251

    [60 000 – 70 000 ]

     

    Terjatve

     

     

     

     

    4 382

    9 244

    12 607

    [10 000 – 20 000 ]

     

    Rezervacije za popravke vrednosti

    Zaloge

    16 525

    19 340

    25 127

    35 482

    48 320

    91 060

    152 543

    [200 000 – 300 000 ]

    [200 000 – 300 000 ]

    Slabe terjatve

    6 022

    11 019

    13 739

    9 019

    11 739

    1 653

    16 042

    [10 000 – 20 000 ]

    [20 000 – 30 000 ]

    (185)

    Skupina Amazon je predložila podroben pregled glavnih elementov prometa družbe LuxOpCo v Uniji, ki je povzet v preglednici 5.

    Preglednica 5

    Elementi prometa družbe LuxOpCo

    (v milijonih EUR)

     

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    Čisti prihodek iz prodaje

    1 798,9

    3 152,7

    3 849,4

    5 019,6

    6 751,5

    8 741,0

    11 166,3

    [12 000 – 12 500 ]

    Marketplace

    71,0

    158,1

    216,2

    302,5

    467,0

    721,9

    1 105,8

    [1 500 – 2 000 ]

    Digital

    0,0

    23,2

    28,7

    26,6

    58,9

    146,2

    369,5

    [500-600]

    Odposlal Amazon

    0,0

    0,1

    0,4

    4,2

    53,6

    80,5

    175,6

    [400-500]

    Naročnine Prime

    0,0

    0,4

    5,8

    25,8

    60,4

    77,3

    113,2

    [100-200]

    Zaračunavanje prevoznih stroškov

    74,8

    135,1

    125,9

    124,9

    117,8

    160,2

    208,9

    [100 – 200]

    Darilna embalaža

    2,9

    4,4

    4,6

    5,4

    11,7

    14,6

    24,4

    [20-30]

    Dodatni prihodki

    30,1

    71,7

    67,6

    96,4

    107,9

    144,5

    148,5

    [100-200]

     

    1 977,7

    3 545,7

    4 298,7

    5 605,4

    7 628,8

    10 086,3

    13 312,1

    [15 000 – 15 500 ]

    (186)

    Skupina Amazon je predložila podrobno razčlenitev operativnih stroškov družbe LuxOpCo, ki je povzeta v preglednici 6.

    Preglednica 6

    Podrobna razčlenitev operativnih stroškov družbe LuxOpCo

    (v milijonih EUR)

    Zunanji operativni stroški družbe LuxOpCo

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    Stroški gradnje

    1,2

    2,4

    4,3

    3,6

    3,9

    8,0

    8,9

    [10-20]

    Stroški blaga, surovin in potrošnega materiala

    1 486,6

    2 608,4

    3 058,4

    3 952,6

    5 458,1

    0,0

    0,0

    [20-30]

    Stroški svetovanja, pravni stroški in drugi

    1,5

    4,3

    5,6

    4,9

    8,8

    16,2

    21,2

    [30-40]

    Zaposleni

    2,5

    2,4

    3,2

    3,3

    4,7

    11,7

    25,2

    [20-30]

    Obdelava naročil

    3,1

    6,0

    8,1

    10,1

    15,2

    25,2

    42,9

    [60-70]

    Stroški med podjetji

    267,2

    544,3

    665,3

    870,6

    1 127,4

    976,3

    1 591,3

    [2 000 -2 500 ]

    Trženje

    47,3

    63,7

    85,6

    123,9

    155,0

    259,5

    386,6

    [400-500]

    Drugo

    0,6

    – 0,3

    11,3

    2,0

    – 7,4

    – 4,6

    – 6,6

    – [0 – 10]

    Slabe terjatve in stroški kreditnih kartic

    24,7

    46,0

    47,5

    49,0

    60,4

    57,6

    55,9

    [60-70]

    Licenčnine

    0,0

    0,3

    2,0

    29,9

    66,1

    0,0

    0,5

    [0-10]

    Prevoz

    145,0

    269,2

    297,2

    366,6

    525,9

    794,3

    1 065,9

    [1 000 -1 500 ]

    Skupaj

    1 979,5

    3 546,8

    4 188,5

    5 416,5

    7 418,2

    2 144,1

    3 191,8

    [4 000 – 4 500 ]

    (187)

    Kar zadeva stroške trženja, je skupina Amazon predložila tudi razčlenitev te kategorije stroškov za družbo LuxOpCo, ki je povzeta v preglednici 7.

    Preglednica 7

    Podrobna razčlenitev stroškov trženja družbe LuxOpCo

    (v milijonih EUR)

    Stroški trženja družbe LuxOpCo

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    Oglaševanje

    0,0

    0,9

    – 0,1

    0,0

    0,0

    19,7

    57,5

    [60-70]

    Partnerji

    29,7

    42,9

    57,1

    71,0

    77,7

    101,8

    136,1

    [100-200]

    Coop, prodajalci

    – 0,4

    0,0

    0,0

    – 2,3

    – 4,5

    – 8,9

    – 14,4

    – [20 – 30]

    Skladiščenje DVD

    3,8

    0,5

    – 0,1

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    [0 – 10]

    Licenčnine za DVD

    0,4

    0,2

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    [0 – 10]

    Davki na DVD

     

    0,3

    0,1

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    [0 – 10]

    Uredniška vsebina

    1,1

    1,1

    1,1

    1,4

    1,2

    1,4

    2,1

    [0 – 10]

    Brezplačni vzorci

     

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    [0 – 10]

    Spletno oglaševanje

     

    0,0

    0,0

    0,1

    0,2

    2,6

    9,4

    [20-30]

    Promocije

    0,1

    0,2

    0,1

    0,2

    0,2

    10,2

    18,6

    [10-20]

    Raziskave

    0,0

    0,2

    0,5

    0,5

    0,7

    2,3

    0,7

    [0 – 10]

    Sponzorirane povezave

    12,6

    17,2

    26,9

    52,9

    79,5

    130,4

    176,2

    [200-300]

    Stroški spletnih oglasov

     

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    0,3

    [0-10]

    Syndicated Stores

     

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    [0 – 10]

    Drugo

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    0,0

    [0 – 10]

    Skupaj

    47,3

    63,7

    85,6

    123,9

    155,0

    259,5

    386,6

    [400-500]

    (188)

    Skupina Amazon je predložila tudi razčlenitev stroškov znotraj skupine, ki je povzeta v preglednici 8.

    Preglednica 8

    Razčlenitev stroškov znotraj skupine

    (v milijonih EUR)

     

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    Oglaševanje

    0,1

    0,1

     

    – 0,1

    – 0,9

    25,8

    39,6

    [30-40]

    Stroški razvoja aplikacij

     

     

     

     

     

     

    1,4

    [0-10]

    Pomoč strankam

    10,9

    18,5

    17,7

    22,2

    54,7

    47,7

    74,6

    [100-200]

    Podatkovni center

    14,0

    24,4

    27,8

    27,7

    35,1

    67,7

    107,4

    [100-200]

    Center za obdelavo naročil

    106,6

    175,0

    188,3

    228,1

    313,1

    576,3

    973,0

    [1 000 -1 500 ]

    Trženje

    27,9

    50,1

    24,2

    28,3

     

     

     

     

    Poslovanje

    0,1

    0,0

    0,0

    0,2

    0,2

    0,2

    0,2

    [0 – 10]

    Skupne službe

     

     

     

     

     

    2,0

    6,2

    [10-20]

    Podporne storitve

    0,2

    – 0,2

    31,9

    32,1

    80,9

    107,9

    172,3

    [200-300]

     

    159,8

    268,0

    289,9

    338,4

    483,1

    827,6

    1 374,7

    [1 500 – 2 000 ]

    2.3.3.3    Razmerje med družbo LuxOpCo in evropskimi povezanimi družbami

    (189)

    Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 114 in 115, evropske povezane družbe zagotavljajo nekatere storitve znotraj skupine družbi LuxOpCo za plačilo, ki vključuje njihove upoštevne stroške in dodatek. Razen nekaterih razlik glede značilnosti storitev, ki jih morajo zagotoviti evropske povezane družbe, in dodatka na upoštevne stroške (181), so pogodbe o izvajanju storitev večinoma popolnoma enake (182).

    (190)

    V skladu s pogodbami o izvajanju storitev evropske povezane družbe občasno in v okviru možnosti zagotavljajo splošne storitve družbi LuxOpCo na njeno zahtevo. Te storitve morajo biti zagotovljene v skladu s standardi in smernicami na področju izvajanja storitev, ki jih zagotovi LuxOpCo (183). Pet evropskih povezanih družb iz Francije, Nemčije in Združenega kraljestva poleg splošnih storitev zagotavlja še druge različne storitve: Amazon.fr SARL (184) in Amazon.de GmbH (185) izvajata storitve za stranke in trgovce ter podporne storitve, Amazon.fr Logistique SAS (186) in Amazon Logistik GmbH (187) izvajata storitve obdelave naročil, Amazon.co.uk Ltd (188). pa izvaja storitve obdelave naročil, storitve za stranke in trgovce ter storitve podpore. Tudi te storitve se izvajajo na zahtevo družbe LuxOpCo.

    (191)

    Evropske povezane družbe delujejo kot neodvisni pogodbeni izvajalci (189) in so odgovorne za dobro organizacijo usposobljenega osebja, ki se je sposobno odzvati na poslovne in tehnične zahteve storitev ter vzdrževati objekte in opremo, potrebne za zagotavljanje storitev (190). Evropske povezane družbe niso odgovorne ne za prodajo ne za zaloge (191). Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 108 in 109, družba LuxOpCo sprejema strateške odločitve v zvezi z blagom in cenami (ki so ključni za uspešno poslovanje družbe LuxOpCo (192)), evidentira prodajo in s tem povezane stroške (glej preglednico 3) ter prevzema tveganja v zvezi z zalogami.

    (192)

    Evropske povezane družbe prejmejo različne dodatke na upoštevne stroške za izvedene storitve. Ta dodatek je v dokumentih z naslovom „Exhibit 1“, priloženih pogodbam o izvajanju storitev, določen kot upoštevni dodatek (193).

    2.3.4   DODATNE INFORMACIJE O DRUŽBI LUXSCS

    2.3.4.1    Finančne informacije o družbi LuxSCS

    (193)

    Bilance stanja in izkazi poslovnega izida družbe LuxSCS za poslovna leta 2005 do 2013 so navedeni v preglednici 9.

    Preglednica 9

    Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida družbe LuxSCS

    (v tisočih EUR)

    Bilanca stanja družbe LuxSCS

     

    2005

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    KAPITAL

    Vpisani kapital

    1

    4

    4

    4

    4

    4

    4

    4

    [0–10]

    Vplačani presežek kapitala

    116 204

    417 587

    417 587

    417 587

    417 587

    417 587

    464 363

    549 035

    [500 000 –600 000 ]

    Revalorizacijska rezerva

     

     

     

     

     

     

     

    690

    [400–500]

    Preneseni poslovni izid in poslovni izid poslovnega leta

    –149 362

    –191 242

    –26 127

    275 480

    684 473

    1 125 172

    1 426 951

    1 544 845

    [1 500 000 –2 000 000 ]

    OBVEZNOSTI

    Zneski, plačljivi povezanim družbam

    33 185

    171 406

    25 525

    26 292

    28 013

    37 549

    65 931

    138 006

    [100 000 –200 000 ]

    Druge obveznosti in pasivne časovne razmejitve

    0

    13 540

    49

    1 095

    208

    629

    327

    515

    [1 000 –10 000 ]

    Skupaj obveznosti

    28

    411 294

    417 037

    720 457

    1 130 285

    1 580 941

    1 957 577

    2 233 094

    [2 000 000 –2 500 000 ]

    SREDSTVA

    Deleži v povezanih podjetjih

    25

    24 184

    24 184

    24 184

    25 909

    42 176

    104 652

    130 152

    [100 000 –200 000 ]

    Neopredmetena sredstva (pridobljena) in dobro ime

     

     

     

     

     

     

    18 978

    116 101

    [90 000 –100 000 ]

    Zneski, ki jih plačajo povezane družbe

    0

    387 053

    392 810

    696 227

    1 104 283

    1 538 640

    1 833 863

    1 986 763

    [2 000 000 –2 500 000 ]

    Druge terjatve in denarna sredstva

    3

    57

    42

    47

    93

    125

    84

    79

    [300–400]

    Skupaj sredstva

    28

    411 294

    417 037

    720 457

    1 130 285

    1 580 941

    1 957 577

    2 233 094

    [2 000 000 –2 500 000 ]


    (v tisočih EUR)

    Izkaz poslovnega izida družbe LuxSCS

     

    2005

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    PRIHODKI

    Drugi prihodki iz poslovanja

    0

    78 598

    274 558

    390 593

    519 316

    582 731

    491 107

    493 317

    [500 000 –600 000 ]

    Prihodki od obresti in podobni prihodki

    681

    25 178

    27 312

    30 035

    32 373

    28 282

    44 064

    56 026

    [40 000 –50 000 ]

    ODHODKI

    Drugi stroški in drugi operativni stroški

    147 259

    135 211

    132 461

    114 338

    105 133

    166 143

    230 355

    409 977

    [400 000 –500 000 ]

    Popravki vrednosti

     

     

     

     

     

     

    1 826

    18 557

    [20 000 –30 000 ]

    Odhodki za obresti in podobni odhodki

    524

    10 445

    4 294

    4 683

    2 363

    4 171

    1 211

    2 915

    [600–700]

    Dobiček poslovnega leta

    – 147 101

    – 41 881

    165 115

    301 607

    444 193

    440 699

    301 779

    117 894

    [100 000 –200 000 ]

    (194)

    V preglednici 10 je prikazana razčlenitev „Drugih stroškov in drugih operativnih stroškov“ družbe LuxSCS v obravnavanem obdobju.

    Preglednica 10

    Drugi stroški in drugi operativni stroški družbe LuxSCS v obdobju 2006–2013

    (v tisočih EUR)

     

     

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    Opis

    Sopogodbenik

     

     

     

     

     

     

     

     

    Računovodski stroški

    Zunanji

    2

    3

     

     

     

     

     

     

    Bančni stroški

    Zunanji

    1

    2

    1

    1

    1

    0

    0

    [0–10]

    Korespondenčni stroški

    Zunanji

     

    0

     

     

     

     

     

     

    Licence za domeno

    Zunanji

     

     

     

     

     

    285

     

     

    Pravni stroški – splošni operativni stroški

    Zunanji

    111

    232

    537

    617

    875

     

     

     

    Zunanje storitve

    Zunanji

     

     

     

     

    0

     

     

     

    Razni dobički/izgube

    Različni

    0

    0

    – 2

    0

     

     

     

     

    Znotraj skupine – prodaja zalog

    Amazon.de GmbH

    1 468

     

     

     

     

     

     

     

     

    LuxOpCo

    2 205

     

     

     

     

     

     

     

     

    Amazon.co.uk Ltd

    522

     

     

     

     

     

     

     

    Pristopnine

    Amazon Technologies, & A9.com, & Audible

    68 271

    42 274

    27 209

    9 439

    39 957

    26 803

    56 975

    [1 000 –10 000 ]

    Dogovor o delitvi stroškov

    Amazon Technologies, & A9.com, & Audible

    62 630

    89 956

    86 593

    95 076

    125 310

    202 286

    351 497

    [400 000 –500 000 ]

    (195)

    Kot je prikazano v preglednici 10, so zunanji stroški družbe LuxSCS večinoma stroški znotraj skupine v zvezi s pogodbo o pristopu in dogovorom o delitvi stroškov. Družba LuxSCS je poleg pristopnin, podrobno prikazanih v preglednici 11, in letnih plačil v skladu z dogovorom o delitvi stroškov, podrobno prikazanih v preglednici 12, plačala še druge pristopnine zaradi nekaterih pridobitev pravic intelektualne lastnine od tretjih oseb s strani družbe Amazon US, ki je nato za te pravice intelektualne lastnine podelila licenco družbi LuxSCS na podlagi dogovora o delitvi stroškov. Ti stroški, ki vključujejo pristopnine in plačila na podlagi dogovora o delitvi stroškov, so poimenovani „stroški v zvezi s pristopom in dogovorom o delitvi stroškov“. Družba LuxSCS je imela tudi stroške v zvezi s prodajo zalog znotraj skupine po prestrukturiranju evropskih dejavnosti skupine Amazon leta 2006. Nazadnje, družba LuxSCS je imela zunanje stroške v zvezi z licencami za domeno, pravnimi stroški, računovodskimi stroški in bančnimi stroški (194).

    (196)

    Kot je nadalje prikazano v preglednici 10, stroški družbe LuxSCS ne vključujejo nobenega prefakturiranja stroškov družbe LuxOpCo za razvoj, izboljšanje ali upravljanje neopredmetenih sredstev, niti prefakturiranja stroškov družbe LuxOpCo zaradi izvajanja spletne maloprodajne ali storitvene dejavnosti v Uniji, kot so slabe terjatve, delni odpisi zalog, stroški trženja itd. Družba LuxSCS niti ni imela stroškov, povezanih s plačilom edinega upravitelja.

    2.3.4.2    Dodatne informacije o pogodbi o pristopu in dogovoru o delitvi stroškov

    (197)

    Družba LuxSCS se je v zameno za neopredmetena sredstva, pridobljena na podlagi pogodbe o pristopu, strinjala, da bo družbi ATI plačevala letne pristopnine. V obravnavanem obdobju je družbi ATI plačala spodaj navedene pristopnine (glej preglednico 11) (195).

    Preglednica 11

    Pristopnine

    (v milijonih)

     

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    Pristopnine (v USD)

    82,68

    54,95

    28,26

    11,04

    2,28

    1,08

    Pristopnine (protivrednost v EUR)

    68,34

    42,27

    19,15

    8,45

    2,40

    0,79

    (198)

    Družba LuxSCS je v zameno za pravice do neopredmetenih sredstev, pridobljene na podlagi dogovora o delitvi stroškov, privolila v delitev nekaterih stroškov raziskav in razvoja, nastalih v okviru programa razvoja (196), oziroma „stroškov razvoja“ (197) (ki vključujejo tudi „podizvajalčeve stroške razvoja“) (198). Po navedbah skupina Amazon ti stroški vključujejo stroške, povezane z razvojem izdelkov, tehnologije, obdelave naročil in neopredmetenih sredstev za trženje (199), ter splošne in administrativne izdatke in stroške za nakup pravic intelektualne lastnine, ki jih imata družbi A9 in ATI (200).

    (199)

    Delež stroškov razvoja, ki jih nosi družba LuxSCS na podlagi dogovora o delitvi stroškov, je bil določen glede na delež prometa skupine Amazon, ustvarjenega v Evropi, v svetovnem prometu celotne skupine v zadevnem letu (201). Tako je leta 2012 28,6 % svetovnega prometa skupine Amazon izviralo iz Evrope. Zato je bilo 28,6 % stroškov razvoja neopredmetenih sredstev za leto 2012 pripisanih družbi LuxSCS (202).

    (200)

    Glede na informacije iz zbirnih letnih poročil v zvezi z dogovorom o delitvi stroškov (203) ni družba LuxSCS v obravnavanem obdobju imela nobenih neposrednih stroškov razvoja. Zgolj finančno je prispevala k razvoju neopredmetenih sredstev, kot so vključena v dogovor o delitvi stroškov, z letnimi plačili na podlagi dogovora. Preglednica 12 prikazuje finančne prispevke družbe LuxSCS k združenim stroškom, ki se delijo na podlagi dogovora o delitvi stroškov (v nadaljnjem besedilu: plačila na podlagi dogovora o delitvi stroškov) (204).

    Preglednica 12

    Letna plačila družbe LuxSCS na podlagi dogovora o delitvi stroškov

    (v milijonih)

     

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    Skupaj

    Plačila družbe LuxSCS na podlagi dogovora o delitvi stroškov

    63

    90

    87

    95

    125

    202

    351

    [400–500]

    [1 000 –1 500 ]

    (201)

    Zbirna letna poročila v zvezi z dogovorom o delitvi stroškov (205) vsebujejo tudi stroške razvoja, ki jih imajo razvojni centri skupine Amazon po vsem svetu, med drugim v Evropi. Ti razvojni centri pogodbeno izvajajo dejavnosti razvoja za družbi A9 in ATI, ki zanje plačujeta v višini stroškov in dodatka, ki znaša [5–10] % (206).

    (202)

    Dogovor o delitvi stroškov je bil sklenjen za čas trajanja življenjske dobe neopredmetenih sredstev, spremeniti ali odpovedati pa ga je bilo mogoče le na podlagi dogovora med strankami (207), v primeru spremembe nadzora ali znatne obremenitve (208) ali v primeru, da ena od pogodbenih strank ne bi mogla odpraviti kršitve obveznosti iz dogovora (209). Zato družba LuxSCS ni imela možnosti, da bi enostransko odpovedala dogovor o delitvi stroškov.

    (203)

    V obravnavanem obdobju je bil dogovor o delitvi stroškov spremenjen dvakrat. (210) Namen prve spremembe, ki je bila podpisana julija 2009 in začela veljati 5. januarja 2009, je bil dogovor uskladiti z obveznostmi iz predpisa urada državne zakladnice ZDA (US Treasury Regulation) glede pogojnih dogovorov o delitvi stroškov. Zato je bil v tem dogovoru naveden seznam funkcij in tveganj, ki jih prevzamejo stranke dogovora (211) (212). Seznam je prikazan v preglednici 13.

    Preglednica 13

    Funkcije in tveganja družbe LuxSCS v zvezi z dogovorom o delitvi stroškov

    Št.

    Funkcije družbe LuxSCS

    Tveganja, ki jih prevzame družba LuxSCS

    1

    [Družba LuxSCS] upravlja razvojni program neposredno ali posredno prek svojih odvisnih družb na evropskem ozemlju in si rezultate svojih dejavnosti deli z [družbama A9 in ATI].

    Vsa poslovna tveganja v zvezi z evropskim ozemljem, med drugim kreditno tveganje, tveganje izterjave, tržno tveganje, tveganje izgube, tveganja v zvezi z upravljanjem delovne sile, ki je sposobna učinkovito in pravočasno prodati blago in opraviti storitve na evropskem ozemlju.

    2

    [Družba LuxSCS] izvaja prodajne in trženjske dejavnosti na evropskem ozemlju (213).

    Tveganja, povezana s tveganji razvojnega programa, vključno s tveganjem neizpolnitve obveznosti ali nepravočasnega razvoja izdelkov ali izvedbe storitev za evropsko ozemlje.

    3

    [Družba LuxSCS] izvaja dejavnosti strateškega načrtovanja glede potreb strank in zahtev glede izdelkov, povezanih z razvojnim programom na njenem ozemlju.

    Tržna tveganja, povezana z izdelki na evropskem ozemlju in vplivom na uspeh raziskovalnega programa (214), vključno z naslednjim:

    tveganji, povezanimi z uspešnim zaposlovanjem, zadržanjem in motiviranjem zaposlenih;

    točnim in pravočasnim predvidevanjem zahtev trga in razvijajočih se panožnih standardov;

    točno opredelitvijo novih izdelkov ali storitev;

    pravočasnim dokončanjem ali uvajanjem novih izdelkov ali ponujanjem modelov.

    4

    [Družba LuxSCS] izvaja dejavnosti finančnega in drugega načrtovanja v zvezi z razvojnim programom.

    Pravna in regulativna tveganja v zvezi z vodenjem spletnega podjetja.

    5

    [Družba LuxSCS] upravlja strateške nakupe tehnologij, ki spadajo v okvir razvojnega programa.

    Tveganja, povezana z razvojem in priznavanjem blagovnih znamk na evropskem ozemlju.

    6

    [Družba LuxSCS] prevzema funkcije kontrole in zagotavljanja kakovosti.

    Tveganja, povezana s strateškim osebjem, kontrolo kakovosti ter varnostjo in zanesljivostjo izdelkov (med katerimi so tveganja na področju garancije in odgovornosti) na evropskem ozemlju.

    7

    [Družba LuxSCS] izbira, najema in nadzira zaposlene, izvajalce in podizvajalce za izvajanje zgoraj navedenih dejavnosti.

    Tveganja pri nakupu, med drugim sposobnost uspešne in pravočasne vključitve vseh pridobljenih tehnologij.

    (204)

    Z drugo spremembo, ki je bila podpisana februarja 2014 in začela veljati 1. januarja 2014, je bila spremenjena metoda za določitev deleža pri stroških razvoja, ki ga družba LuxSCS plača na podlagi dogovora o delitvi stroškov. Zato se odstotni delež stroškov družbe LuxSCS določi sorazmerno z deležem kosmatega dobička skupine Amazon, pripisanim Evropi, v kosmatem dobičku skupine za cel svet v zadevnem letu.

    2.3.4.3    Drugi stroški družbe LuxSCS v zvezi z neopredmetenimi sredstvi

    (205)

    Skupina Amazon je v zvezi s neopredmetenimi sredstvi za trženje, ki jih družba LuxOpCo uporablja pri maloprodajni dejavnosti skupine Amazon v Evropi, pojasnila, da „so vključevala pravice do neopredmetenih sredstev za trženje skupine Amazon na lokalni evropski ravni in do teh neopredmetenih sredstev za trženje na svetovni ravni. Družba LuxSCS je nosila stroške trženja na dva načina. Prvič, neposredno ali posredno je povrnila stroške trženja, ki so jih imele evropske delujoče družbe. Drugič, plačila za delitev stroškov so vključevala dodelitev stroškov trženja v zvezi z razvojem neopredmetenih sredstev za trženje na svetovni ravni, za katere je imela družba LuxSCS pravico, da jih uporablja v Evropi. Kar zadeva prvo kategorijo stroškov trženja, družba LuxSCS ni razlikovala med stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi za trženje na svetovni ravni in tistimi, ki so bili povezani samo z neopredmetenimi sredstvi za trženje na lokalni ravni, saj je vse te stroške morala nositi družba LuxSCS“ (215).

    (206)

    Vendar je skupina Amazon na zahtevo Komisije po pojasnilih navedla, da „[r]ačunovodski izkazi [družbe LuxSCS] ne vsebujejo nobene postavke, ki bi neposredno izražala povračilo stroškov trženja. […] stroški trženja se namreč povrnejo z znižanjem zneska licenčnin, ki jih plača družba LuxSCS, to znižanje pa ni kako drugače neposredno razvidno iz računovodskih izkazov“ (216).

    2.3.4.4    Informacije o sodnem postopku na zveznem davčnem sodišču ZDA

    (207)

    Novembra 2012 je davčna uprava ZDA (Internal Revenue Service, v nadaljnjem besedilu: IRS) na skupino Amazon v ZDA naslovila uradno obvestilo o premalo plačanem davku (Statutory Notice of Deficiency) (217), ki se je nanašalo na zvezni davek od dohodkov, odmerjen skupini Amazon za poslovni leti 2005 in 2006. IRS je izpodbijala zlasti vrednost prenosa predhodno obstoječih neopredmetenih sredstev, in sicer pristopnin, ki jih je družba LuxSCS plača družbi ATI, in znesek stroškov razvoja, ki jih je družba LuxSCS plačala na podlagi dogovora o delitvi stroškov (218). Na zveznem davčnem sodišču ZDA se je tako začel pravdni postopek med skupino Amazon in IRS (219). Hkrati s postopkom na zveznem davčnem sodišču ZDA je IRS izdala vabila in evidentirala pričevanja pod prisego številnih zaposlenih v skupini Amazon (220).

    (208)

    Natančneje, skupina Amazon je v svojih davčnih obračunih, predloženih upravi ZDA, prijavila pristopnine družbe LuxSCS na podlagi pogodbe o pristopu za pridobitev pravice do uporabe predhodno obstoječe intelektualne lastnine (približno 217 milijonov USD) in plačila na podlagi dogovora o delitvi stroškov, prejeta od družbe LuxSCS (približno 116 milijonov USD leta 2005 in 77 milijonov USD leta 2006). IRS je izpodbijala tako znesek pristopnin kot tudi vrednost plačil na podlagi dogovora o delitvi stroškov. Na podlagi strokovnega poročila iz leta 2011 je ocenila, da pravilni znesek pristopnin za intelektualno lastnino znaša 3,6 milijarde USD. Med sodnim postopkom je IRS ta znesek prilagodila na 3,468 milijarde USD. Strokovnjaki IRS so ta znesek izračunali z metodo neto sedanje vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz evropske dejavnosti. Predpostavke, uporabljene pri izračunu, so se znatno razlikovale od tistih, ki jih je uporabila skupina Amazon. Strokovnjaki IRS so šteli, da ima intelektualna lastnina skupine Amazon neomejeno življenjsko dobo, skupina Amazon pa je menila, da je kratkoročna. Kar zadeva plačila na podlagi dogovora o delitvi stroškov, je IRS menila, da bi morali biti vsi stroški, pripisani stroškovnemu mestu „Technology and Content“, vključeni med plačila za delitev na podlagi dogovora o delitvi stroškov.

    (209)

    Zvezno davčno sodišče ZDA je 23. marca 2017 izdalo mnenje, v katerem je zavrnilo skoraj vse popravke IRS. Zlasti je zavrnilo izračun IRS in priznalo, da je doba koristnosti neopredmetenih sredstev skupine Amazon omejena. Menilo je tudi, da IRS ni upoštevala predpisov o davku od dohodkov, v skladu s katerimi se je treba pri izračunu intelektualne lastnine omejiti na sredstva, ki so obstajala že v času pogodbe o pristopu, in uporabiti priznane metode izračuna. Zvezno davčno sodišče ZDA se je strinjalo z utemeljitvijo skupine Amazon, da stroški, interno pripisani stroškovnemu mestu „Technology and Content“, niso v celoti stroški razvoja. Gre namreč za mešane stroške, saj vključujejo tudi pomemben del stroškov, ki niso povezani z dejavnostmi razvoja intelektualne lastnine. Na koncu je zvezno davčno sodišče menilo, da so prilagoditve pristopnin in plačil na podlagi dogovora o delitvi stroškov, ki jih je zahtevala IRS, samovoljne in nerazumne ter da metode, ki jih je IRS uporabila za določitev teh prilagoditev, niso ustrezne. Hkrati je ob upoštevanju nekaterih prilagoditev potrdilo, da je metoda, ki jo je skupina Amazon uporabila za izračun pristopnin in pripis stroškov „Technology and Content“ med stroške za delitev, ustrezna (221).

    (210)

    V zvezi z določitvijo pravilnih pristopnin je zvezno davčno sodišče ZDA ugotovilo, da sta se skupina Amazon in IRS strinjali o uporabi metode primerljivih transakcij med nepovezanimi osebami (222) in da je pogodba M.com, ki jo je skupina Amazon sklenila z [A], transakcija, ki je najbolj podobna podelitvi licenc za predhodno obstoječo intelektualno lastnino skupine Amazon, ki jih je družba Amazon US podelila družbi LuxSCS. Kljub temu je zvezno sodišče ZDA priznalo, da je v primeru pogodbe [A] skupina Amazon [A] zagotovila različne dodatne storitve, ki jih ni zagotovila družbi LuxSCS. Poleg tega je ugotovilo, da so bile cene v pogodbi določene pavšalno, ne da bi bilo določeno posebno plačilo za zagotovitev posamezne storitve ali intelektualne lastnine. Ta metoda ne omogoča uporabe pavšalne stopnje provizije iz pogodbe [A] kot referenčne vrednosti za izračun stopnje licenčnine v primeru intelektualne lastnine, ki jo je družba Amazon US dala na voljo družbi LuxSCS. Podrobna ekonomska analiza pogodbe [A] je bila na voljo samo za spremembo te pogodbe iz julija 2006. Zaradi nepopolnosti dokumentov v zvezi s pogodbo [A] je bilo pregledanih 15 preostalih pogodb M.com, skupaj z zadevno podrobno ekonomsko analizo strukture stroškov, če je bila na voljo, da je bila določena osnovna stopnja licenčnine za tehnologijo v višini [3–3,5] % na prodajo. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil uporabljen [opis korelacije med stopnjo provizije in obsegom prodaje] (223), prilagoditev obsega navzdol za določitev stopnje licenčnine za tehnologijo v višini [3–3,5] %.Stopnja licenčnine za predhodno obstoječa neopredmetena sredstva za trženje skupine Amazon je bila poleg tega ocenjena na [1–1,5] % na podlagi primerjave s štirimi licenčnimi pogodbami med tretjimi osebami, ki niso povezane s skupino Amazon. Tržno naravnana pristopnina, plačana za podatke o strankah, je bila ocenjena na [100–200] milijonov USD.

    (211)

    Da bi Komisija bolje razumela funkcije družbe LuxSCS in njenih odvisnih družb v Evropi, kar zadeva razvoj, izboljševanje, upravljanje in uporabo neopredmetenih sredstev, je zahtevala informacije, predložene v okviru sodnega postopka na zveznem davčnem sodišču ZDA, v zvezi s plačili, ki jih je družba LuxSCS izvedla v okviru pogodbe o pristopu in dogovora o delitvi stroškov. Skupina Amazon je Komisiji predložila vse informacije, uporabljene in pripravljene v okviru postopka na zveznem davčnem sodišču ZDA.

    2.3.4.5    Pristopnine za druge pravice intelektualne lastnine, ki jih je pridobila družba LuxSCS

    (212)

    Družba LuxSCS je v obravnavnem obdobju večkrat prejela pravice intelektualne lastnine od povezanih družb in tretjih oseb, ki pa jih ni nikoli pridobila na lastno pobudo.

    (213)

    V nekaterih primerih je družba Amazon.com, Inc. prevzela družbo, ki je imela intelektualno lastnino, ali samo intelektualno lastnino, nato pa je intelektualno lastnino prenesla na družbo Amazon Technologies, Inc. Taka intelektualna lastnina je bila zajeta z dogovorom o delitvi stroškov, ki je vključeval vso intelektualno lastnino, ki so jo tretje osebe prenesle na družbo ATI ali ji jo odstopile (224), stroški takih pridobitev pa so bili nato vključeni med stroške kot pristopnine (225). Zato več pristopnin, ki jih je družba LuxSCS plačala za intelektualno lastnino, ni predmet posebne pogodbe, temveč predstavljajo plačila, izvedena na podlagi dogovora o delitvi stroškov. Taka primera sta pristopnini za [prevzem U in R] (226) ter [prevzem T].

    (214)

    V drugih primerih je družbo z intelektualno lastnino prevzel drug subjekt iz skupine Amazon, nato pa je bila prenesena na družbo ATI. Tak primer je bil, ko je družba LuxOpCo kupila skupino [prevzem Q], ki je imela intelektualno lastnino ne samo v obliki pravic na digitalni vsebini, temveč tudi v obliki tehnologije. Tehnološka komponenta intelektualne lastnine [prevzema Q] je bila prodana družbi ATI, ki jo je nato vključila v dogovor o delitvi stroškov kot prispevek v zameno za pristopnino družbe LuxSCS.

    (215)

    Prvotno so bile vse pristopnine vključene v stroške za tekoče finančno leto. Leta 2011 je družba LuxSCS začela kapitalizirati nekatere prevzeme tako, da jih je knjižila kot neopredmetena sredstva ([prevzem Q] (227), [prevzem T] (228) leta 2011, [prevzem U] (229) leta 2012) ali osnovna sredstva ([prevzem V] (230) leta 2013) (231).

    2.3.4.6    Pisni sklepi edinega upravitelja družbe LuxSCS in zapisniki skupščin družbe LuxSCS

    (216)

    Skupina Amazon je potrdila, da zaposleni v skupini Amazon, ki sodelujejo pri razvoju in vzdrževanju neopredmetnih sredstev, niso zaposleni ne v družbi LuxSCS ne v subjektih, ki so del te družbe (232). Da bi Komisija bolje razumela dejavnosti družbe LuxSCS, je skupino Amazon pozvala, naj ji predloži pisne sklepe vodstva družbe LuxSCS in zapisnike skupščine družbe LuxSCS.Povzetek pisnih sklepov edinega upravitelja družbe LuxSCS (Amazon Europe Holding, Inc.) in zapisnikov skupščine družbe LuxSCS za obdobje 2004–2013 je naveden v preglednici 14.

    Preglednica 14

    Zapisniki SCS za obdobje 2004–2013

     

    Datum

    Vrsta sklepa

    Povzetek

     

    7.6.2004

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] pooblaščenec)

    Odobritev vseh potrebnih ukrepov v zvezi z dejanji po ustanovitvi; potrditev odprtja bančnega računa pri [banki]; odobritev sklenitve pogodbe o domiciliranju s [storitveno družbo]; ustanovitev LuxOpCo.

     

    14.1.2005

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…]podpredsednik)

    Potrditev dveh dogovorov o delitvi stroškov in pogodbe o pristopu; sprejetje sprememb statuta družbe LuxSCS, da se omogoči sprejetje nekaterih posebnih pravic imetnikov delnic do dividend in drugih izplačil, ter sprejetje posebnega vplačanega presežka kapitala; povečanje osnovnega kapitala družbe LuxSCS z vložkom celotnih sredstev in obveznosti družbe ACI Holdings Limited iz Gibraltarja (v nadaljnjem besedilu: ACI); odobritev imenovanja […] na mesto dodatnega upravitelja družbe LuxOpCo in spremembe poslovne dejavnosti družbe LuxOpCo; odstop menične terjatve družbi Amazon.com International Sales, Inc.; odobritev posojila družbi LuxOpCo.

     

    17.1.2005

    Zapisnik izredne skupščine ([…] predsednica, […] tajnik, […] števka glasov)

    Sprejetje novega statuta, da se omogoči sprejetje nekaterih posebnih pravic imetnikov delnic do dividend in drugih izplačil; povečanje osnovnega kapitala.

     

    7.6.2005

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…]podpredsednik)

    Sprememba sedeža družbe LuxSCS

     

    22.6.2005

    Zapisnik skupščine ([…] predsednica, […] tajnik, […] števka glasov)

    Odpoved pravicam do obvestila; odobritev letnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2004; razrešnica edinemu upravitelju, Amazon Europe Holding, Inc., za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2004.

     

    22.6.2005

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] podpredsednica)

    Obračun za družbo LuxSCS na dan 31. decembra 2004 in sklep o predložitvi računovodskih izkazov družbenikom družbe LuxSCS v odobritev; razrešnica edinemu upravitelju družbe LuxSCS za obračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2004.

     

    6.2.2006

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…]v imenu tretje osebe)

    Sprejetje povečanja osnovnega kapitala družbe LuxSCS s stvarnim vložkom v obliki delnic, ki jih ima družba Amazon.com, Inc. v družbi Amazon.fr Holdings SAS, v vrednosti 1 017 240  USD za omejene delnice v družbi LuxSCS; odobritev sklenitve ene ali več pogodb o prenosu delnic za prevzem 100-odstotnega deleža, ki ga ima družba Amazon.com, Inc. v družbah Amazon.co.uk Ltd. in Amazon.de GmbH, ter 95,8-odstotnega deleža, ki ga ima družba Amazon.com, Inc. v družbi Amazon.fr Holdings SAS, za zadolžnico za glavnico v višini 194 672 760,00 USD; sprejetje povečanja osnovnega kapitala s vložkom celotnih sredstev in obveznosti družbe ACI Holdings za omejene delnice družbe LuxSCS.

     

    6.2.2006

    Zapisnik izredne skupščine družbe LuxSCS ([…] predsednica, […] tajnik, […] števka glasov)

    Povečanje osnovnega kapitala družbe LuxSCS; sklep o sprejetju vpisa in plačila novih omejenih delnic s stvarnim vložkom družbe Amazon.com, Inc.; povečanje osnovnega kapitala družbe LuxSCS; vpis in plačilo novih omejenih delnic s stvarnim vložkom družbe ACI Holdings Limited; izbris 900 omejenih delnic v družbi LuxSCS; nova lastniška struktura družbe LuxSCS.

     

    7.2.2006

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…]v imenu tretje osebe)

    Odobritev sklenitve pogodbe o prenosu delnic za prodajo 100-odstotnega deleža v družbi Amazon.de GmbH in 8 724 191  delnic (oz. 93,1471 %) družbe Amazon.co.uk Ltd. za zadolžnico v višini 136 828 362 EUR; predlog vložka 6,8529-odstotnega deleža družbe Amazon.co.uk Ltd in 100-odstotnega deleža družbe Amazon.fr Holdings SAS v družbo LuxOpCo; odobritev posojila družbi LuxOpCo.

     

    18.4.2006

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…]v imenu tretje osebe)

    Sklep o razdelitvi zadolžnice, ki jo je družba LuxSCS 6. februarja 2006 izdala za glavnico v višini 194 672 760 USD v korist družbe Amazon.com, Inc., na tri dele; povečanje osnovnega kapitala družbe LuxSCS s stvarnim vložkom družbe ACI v obliki zadolžnic UK in DE za izdajo omejenih delnic družbe LuxSCS.

     

    19.4.2006

    Zapisnik izredne skupščine družbe LuxSCS ([…] predsednik, […] tajnik, […] števec glasov)

    Povečanje osnovnega kapitala družbe LuxSCS; sklep o sprejetju vpisa in plačila novih omejenih delnic s stvarnim vložkom družbe Amazon.com, Inc.; nova struktura družbe LuxSCS; sprememba statuta.

     

    28.4.2006

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] podpredsednica)

    Seznanitev z odstopom […] s položaja upravitelja družbe LuxOpCo ter imenovanje […] in […] na položaja upraviteljev družbe LuxOpCo;sprejetje povečanja osnovnega kapitala [družbe LuxSCS] z vložkom celotnih sredstev in obveznosti družbe ACI Holdings Limited iz Gibraltarja (v nadaljnjem besedilu: ACIH) za omejene delnice družbe LuxSCS; odobritev prenosa nekaterih pravic intelektualne lastnine družb Amazon.co.uk Ltd., Amazon.fr Holdings SAS in Amazon.de GmbH; odobritev prevzema maloprodajne dejavnosti družbe Amazon.com Int'l Sales, Inc. v Evropi in prenosa na družbo LuxOpCo; odobritev licenčnih pogodb za intelektualno lastnino z družbo LuxOpCo; združitev nekaterih komanditnih delničarjev družbe LuxSCS; posojilo družbi LuxOpCo.

     

    28.4.2006

    Zapisnik izredne skupščine družbe LuxSCS ([…] predsednik, […] tajnik, […] števec glasov)

    Povečanje osnovnega kapitala; sklep o sprejetju vpisa in plačila vseh 3 750 omejenih delnic s strani družbe ACI Holdings Limited; izbris 1 993 delnic; nova lastniška struktura družbe LuxSCS; sprememba statuta.

     

    9.5.2006

    Zapisnik skupščine družbe LuxSCS ([…] predsednik, […] tajnik, […] števec glasov)

    Odpoved pravicam do obvestila; sprememba statuta družbe LuxSCS po združitvi družbe Amazon.com Int'l Marketplace, Inc. z družbo Amazon Int'l Sales.

     

    27.6.2006

    Zapisnik izredne skupščine družbe LuxSCS ([…] predsednik, […] tajnik, […] števka glasov)

    Zmanjšanje osebnega vplačanega presežka kapitala družbe ACI Holdings, omejenega po končnem izračunu vložka z dne 28. aprila 2006.

     

    22.5.2007

    Pisni sklep družbenikov družbe LuxSCS ([…] podpredsednica, […] podpredsednik, […] blagajnik in direktor)

    Letni obračun za družbo LuxSCS na dan 31. decembra 2005 ter sklep o predložitvi letnih računovodskih izkazov edinemu družbeniku družbe LuxSCS v odobritev in podelitev razrešnice edinemu upravitelju družbe LuxSCS za obračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2005.

     

    22.5.2007

    Pisni sklep družbenikov družbe LuxSCS ([…] podpredsednica, […] podpredsednik, […] podpredsednik, blagajnik in direktor)

    Odobritev letnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2005 in razdelitev dobička; razrešnica upraviteljem za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2005.

     

    25.4.2008

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] podpredsednica)

    Letni obračun za družbo LuxSCS na dan 31. decembra 2006 in sklep o predložitvi letnih računovodskih izkazov družbenikom družbe LuxSCS v odobritev; sklep o podelitvi razrešnice edinemu upravitelju družbe LuxSCS za obračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2006.

     

    25.4.2008

    Pisni sklep družbenikov družbe LuxSCS ([…] podpredsednica, […] podpredsednik, […] podpredsednik, blagajnik in direktor)

    Odobritev računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2006 in razdelitev dobička ter sklep o predložitvi letnih računovodskih izkazov družbenikom družbe LuxSCS v odobritev; razrešnica edinemu upravitelju za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2006.

     

    18.6.2008

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] podpredsednik)

    Odobritev letnih računovodskih izkazov družbe LuxOpCo na dan 31. decembra 2006 in sprejetje njene politike prenosa pooblastila za podpisovanje; odobritev letnih računovodskih izkazov družbe Amazon Eurasia Holdings Sarl (v nadaljnjem besedilu: AEH) na dan 31. decembra 2006 in sprejetje njene politike prenosa pooblastila za podpisovanje.

     

    23.3.2009

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] podpredsednica)

    Sklep o vložku skupnega zneska 25 000 EUR v družbo AEH v zameno za izdajo novih delnic družbe AEH.

     

    25.6.2009

    Pisni sklep družbenikov družbe LuxSCS ([…] podpredsednica, […] predsednik, […] podpredsednik, blagajnik in direktor)

    Odobritev letnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2008 in razdelitev dobička; razrešnica edinemu upravitelju za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2008.

     

    25.6.2009

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Letni obračun za družbo LuxSCS na dan 31. decembra 2009 in sklep o predložitvi letnih računovodskih izkazov družbenikom družbe LuxSCS v odobritev; predlog za podelitev razrešnice edinemu upravitelju družbe LuxSCS za obračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2008; odobritev letnih računovodskih izkazov družbe LuxOpCo na dan 31. decembra 2008; odobritev letnih računovodskih izkazov družbe AEH na dan 31. decembra 2008; predlog povečanja osnovnega kapitala družbe AEH z denarnim vložkom.

     

    6.7.2009

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica, […] podpredsednik, […] podpredsednik, blagajnik in direktor)

    Odobritev letnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2008 in razdelitev dobička; razrešnica edinemu upravitelju za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2008.

     

    31.8.2009

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Sklic izredne skupščine družbe LuxSCS 1. septembra 2009 glede: Odpoved pravicam do obvestila; sprememba statuta družbe LuxSCS po likvidaciji družbe ACI Holdings Limited in posledičnem prenosu 3 750 omejenih delnic, ki jih je imela v družbi LuxSCS, na matično družbo Amazon.com Int'l Sales, Inc.

     

    11.9.2009

    Zapisnik skupščine družbe LuxSCS ([…] predsednik, […] tajnik in […] števka glasov)

    Odpoved pravicam do obvestila; sprememba statuta družbe LuxSCS po likvidaciji družbe ACI Holdings Limited in posledičnem prenosu 3 750 omejenih delnic, ki jih je imela v družbi LuxSCS, na matično družbo Amazon.com Int'l Sales, Inc.

     

    7.12.2009

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe AEH z denarnim vložkom.

     

    22.12.2009

    Pisni sklep družbenikov družbe LuxSCS ([…] predsednica, […] podpredsednik, […] podpredsednik in blagajnik)

    Odobritev razdelitve vmesnih dividend družbe LuxSCS.

     

    22.12.2009

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Razdelitev vmesnih dividend družbenikom družbe LuxSCS.

     

    30.4.2010

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Odobritev letnih računovodskih izkazov družbe LuxOpCo na dan 31. decembra 2009; odobritev letnih računovodskih izkazov družbe AEH na dan 31. decembra 2009.

     

    28.5.2010

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Letni obračun za družbo LuxSCS na dan 31. decembra 2009 ter sklep o predložitvi letnih računovodskih izkazov družbenikom družbe LuxSCS v odobritev in podelitvi razrešnice edinemu upravitelju družbe LuxSCS za obračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2009; seznanitev s spremembo sedeža družbenikov in edinega upravitelja družbe LuxSCS.

     

    14.6.2010

    Pisni sklep družbenikov družbe LuxSCS ([…] predsednica, […] podpredsednik, […] podpredsednik in blagajnik)

    Odobritev letnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2009 in razdelitev dobička; razrešnica edinemu upravitelju za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2009.

     

    5.7.2010

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Potrditev denarnih predplačil delničarja, ki jih je družba LuxSCS izvedla v korist družbe AEH; odobritev povečanja osnovnega kapitala družbe AEH s stvarnim vložkom v obliki izterljive terjatve.

     

    13.12.2010

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Potrditev denarnih predplačil delničarja, ki jih je družba LuxSCS izvedla v korist družbe AEH; predlog za povečanje osnovnega kapitala družbe AEH s stvarnim vložkom v obliki izterljive terjatve; pooblastilo […], […] in […], da v zvezi s tem delujejo v imenu družbe LuxSCS.

     

    7.4.2011

    Pisni sklep družbenikov družbe LuxSCS ([…] predsednica, […] podpredsednik)

    Odobritev dodelitve ekvivalenta 41 milijonov GBP v EUR v posebno rezervo družbe LuxSCS po vložku 3 115 delnic, ki jih ima družba Amazon.com Int'l Sales, Inc. v družbi Video Island Entertainment Ltd.

     

    7.4.2011

    Pisni sklep družbenikov družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Sklep o priporočilu družbenikom družbe LuxSCS, da se dodeli ekvivalent 41 milijonov GBP v EUR v posebno rezervo družbe LuxSCS po vložku 3 115 delnic, ki jih ima družba Amazon.com Int'l Sales, Inc. v družbi Video Island Entertainment Ltd.; odobritev vložka družbe LuxSCS v njeno odvisno družbo LuxOpCo, v kateri ima 100-odstotni delež, v obliki 3 115 delnic, ki jih ima v družbi Video Island Entertainment Ltd.

     

    23.5.2011

    Pisni sklep družbenikov družbe LuxSCS ([…] predsednica, […] podpredsednik, […] podpredsednik in blagajnik)

    Odobritev letnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2010 in razdelitev dobička; razrešnica edinemu upravitelju za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2010.

     

    23.5.2011

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Letni obračun za družbo LuxSCS na dan 31. decembra 2010 in sklep o predložitvi letnih računovodskih izkazov družbenikom družbe LuxSCS v odobritev; predlog za podelitev razrešnice edinemu upravitelju družbe LuxSCS za obračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2010.

     

    1.7.2011

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Potrditev denarnega predplačila delničarja, ki ga je družba LuxSCS izvedla v korist družbe AEH; odobritev edinega delničarja, da se poveča osnovni kapital družbe AEH s stvarnim vložkom v obliki izterljive terjatve.

     

    25.1.2012

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Seznanitev z odstopom […] s položaja upravitelja družbe LuxOpCo in odobritev družbe AEH, da se podeli razrešnica; seznanitev z imenovanjem […] na položaj novega upravitelja družb LuxOpCo in AEH; odobritev spremembe politike prenosa pooblastila za podpisovanje družb LuxOpCo in AEH; potrditev denarnega predplačila delničarja, ki ga je edini delničar izvedel v korist družbe LuxSCS; odobritev povečanja osnovnega kapitala družbe AEH s stvarnim vložkom v obliki terjatve; potrditev sklenitve spremenjenega in preoblikovanega sporazuma o odprtju kreditne linije s strani družbe LuxSCS; potrditev sklenitve pogodbe o prenosu intelektualne lastnine z dne 28. marca 2011 med družbo LuxSCS in [prevzemom Q].

     

    23.4.2012

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Letni obračun za družbo LuxSCS na dan 31. decembra 2011 in razrešnica edinemu upravitelju družbe LuxSCS za obračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2011; odobritev letnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2011 kot delničar družbe LuxOpCo; odobritev letnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2011 kot delničar družbe AEH.

     

    27.4.2012

    Pisni sklep družbenikov družbe LuxSCS ([…] predsednica, […] podpredsednik, […] podpredsednik in blagajnik)

    Odobritev letnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2011 in razdelitev dobička; razrešnica edinemu upravitelju za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2011.

     

    27.8.2012

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS ([…] predsednica)

    Odobritev odstopa […] s položaja upravitelja družb LuxOpCo in AEH; odobritev imenovanja […] in […] na položaj novih upraviteljev družb LuxOpCo in AEH ter spremembe politike prenosa pooblastila za podpisovanje družb LuxOpCo in AEH; potrditev denarnega predplačila delničarja, ki ga je družba LuxSCS izvedla v korist družbe AEH; odobritev povečanja osnovnega kapitala družbe AEH s stvarnim vložkom.

     

    12.12.2012

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS (ki ga na podlagi prenosa pooblastil zastopa […])

    Potrditev imenovanja […] na položaj novega upravitelja družb LuxOpCo in AEH; odobritev spremembe politike prenosa pooblastila za podpisovanje družb LuxOpCo in AEH; odobritev odstopa […] s položaja upravitelja družb LuxOpCo in AEH.

     

    2.4.2013

    Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS (ki ga na podlagi prenosa pooblastil zastopa […])

    Letni obračun za družbo LuxSCS na dan 31. decembra 2012 in razrešnica edinemu upravitelju družbe LuxSCS; odobritev letnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2012 kot delničar družbe AEH; odobritev letnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2012 kot delničar družbe LuxOpCo; potrditev sklenitve pogodbe o nakupu sredstev, ki jo družba LuxSCS sklene za pridobitev nekaterih sredstev od [prevzema W1] in [prevzema W2]; odobritev, da družba LuxSCS sklene spremembo pogodbe o prenosu intelektualne lastnine z družbo Elkotob.com LLC.

     

    8.4.2013

    Pisni sklep družbenikov družbe LuxSCS (ki jih zastopajo […] na podlagi prenosa pooblastil, […] podpredsednik, […] podpredsednik in blagajnik)

    Odobritev letnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2012 in razdelitev dobička; razrešnica edinemu upravitelju za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2012.

    (217)

    Kot je prikazano v preglednici 14, je iz pisnih sklepov edinega upravitelja družbe LuxSCS in zapisniki skupščin družbe LuxSCS od njene ustanovitve leta 2004 do leta 2013 razvidno, da so se edini upravitelj in družbeniki družbe LuxSCS omejili predvsem na obravnavo vprašanj, povezanih s spremljanjem njihovih naložb kot družbenikov družbe LuxSCS, kot so spremembe osnovnega kapitala, kapitalski vložki, odobritev posojil povezanim družbam in druge finančne odločitve v zvezi z družbo LuxSCS in njenimi odvisnimi družbami. Odločitve, izražene v pisnih sklepih in zapisnikih, so se nanašale tudi na imenovanja upraviteljev v odvisnih družbah, razrešnice, ki so jim bile podeljene, ali njihov odstop, spremembe statuta ter odobritev računovodskih izkazov.

    (218)

    Od 46 pisnih sklepov in zapisnikov, povzetih v preglednici 14, se samo naslednji štirje pisni sklepi nanašajo na neopredmetena sredstva.

    Edini upravitelj družbe LuxSCS je 14. januarja 2005 odobril in potrdil sklenitev pogodbe o pristopu in dveh dogovorov o delitvi stroškov (med njima zgoraj navedeni dogovor o delitvi stroškov), ki jih je družba LuxSCS sklenila decembra 2004 in januarja 2005.

    Edini upravitelj družbe LuxSCS je 28. aprila 2006 v okviru reorganizacije maloprodajne dejavnosti v Evropi odobril prenos uredniških vsebin, registriranih blagovnih znamk in imen domen družb Amazon.co.uk Ltd, Amazon.fr Holding SAS in Amazon.de GmbH družbi LuxSCS ter podpis licenčne pogodbe z družbo LuxOpCo. Edini upravitelj je bil pooblaščen tudi za izvajanje teh pogodb.

    Edini upravitelj družbe LuxSCS je 25. januarja 2012 odobril in potrdil pogodbo o prenosu intelektualne lastnine med družbo LuxSCS in [prevzemom Q], ki je začela veljati 29. marca 2011. Edini upravitelj je bil pooblaščen tudi za izvajanje pogodbe o prenosu intelektualne lastnine.

    Dne 2. aprila 2013 je bilo sporočeno, da sta družbi LuxSCS in ATI sklenili pogodbo o nakupu sredstev z dne 1. marca 2013 za pridobitev nekaterih sredstev od tretje osebe, med drugim programskih kod in vseh s tem povezanih pravic intelektualne lastnine. Edini upravitelj družbe LuxSCS je potrdil pogodbo o nakupu sredstev in podelitev licenc družbi LuxOpCo.

    2.3.5   INFORMACIJE O LICENČNIH POGODBAH ZA INTELEKTUALNO LASTNINO MED SUBJEKTI SKUPINE AMAZON IN NEPOVEZANIMI SUBJEKTI

    2.3.5.1    Pogodbe M.com

    (219)

    Poleg pogodb M.com, naštetih v uvodni izjavi 142, je skupina Amazon med letoma 2004 in 2006 sklenila 11 dodatnih pogodb M.com z družbami Bombay Company, DVF, Bebe, Marks & Spencer, Sears Canada, Hobby Hub, Benefit Cosmetic, Timex.com, Mothercare UK in Devanlay US (233).

    (220)

    Skupina Amazon je pojasnila, da partnerji M.com niso imeli dostopa do tehnologije skupine Amazon kot take. Skupina Amazon je svojo tehnologijo uporabljala, da je svojim partnerjem zagotavljala storitve informacijske tehnologije in elektronske trgovine (234). Kot pojasnjuje se je v skladu s pogodbami M.com „strinjala, da bo zagotovila tehnologije, povezane z elektronsko trgovino, da bi tretjim osebam omogočila uporabo lastnih spletišč za prodajo na drobno. Stranke M.com, kot je [A], so prejele samo tehnologijo ter niso ne uporabljale ne prejele nobene pravice do registriranih blagovnih znamk, blagovnih znamk, informacij o strankah skupine Amazon ali katerih koli drugih neopredmetenih sredstev skupine Amazon“ (235). Skupina Amazon je poleg tega pojasnila, da je namesto individualnega določanja cene posameznega elementa ponudbe uporabila pavšalen pristop k oblikovanju cen v pogodbah M.com (236). Pogodbe M.com po zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču vsebujejo določbe o tem, da vsaka stranka prejme samo eno neizključno licenco, omejeno na intelektualno lastnino svojega partnerja, in samo za izvajanje pogodbe.

    (221)

    Skupina Amazon je poudarila, da obstajajo znatne razlike med pogodbami M.com ter licenčno pogodbo med družbama LuxSCS in LuxOpCo, saj je „v skladu s pogodbo med družbama LuxSCS in LuxOpCo družba LuxSCS dobila popoln dostop do podatkov o strankah, ki zadevajo na milijone strank. Tak dostop do podatkov v drugih pogodbah M.com ni predviden. Poleg tega pogodba med družbama LuxSCS in LuxOpCo vključuje registrirane blagovne znamke in domene, ki niso vključene v druge pogodbe M.com“ (237). Skupina Amazon je pojasnila, da tretjim osebam nikoli ne podeli licenc za podatke o strankah (238).

    (222)

    Pogodbe M.com, naštete v poročilu o transfernih cenah, so podrobneje opisane v uvodnih izjavah 223 do 229.

    (223)

    V skladu s pogodbo [A] se je skupina Amazon strinjala, da bo oblikovala, razvila, gostila in zagotovila delovanje novega spletišča [A] in trgovine [A] na svojih spletiščih, ki naj bi nadomestila obstoječe spletišče za spletno trgovanje [A]. [A] je kot uradni prodajalec določil ceno izdelkov na prodaj na spletnem mestu [A] in v trgovini [A] (239). Skupina Amazon je bila odgovorna za pošiljanje paketov končnim kupcem in ravnanje z njimi ter zagotavljanje storitev strankam. [A] in skupina Amazon nista izmenjala nobenega lastništva ali pravice intelektualne lastnine, razen tistega, kar je bilo izrecno navedeno v pogodbi. Pravice do uporabe intelektualne lastnine skupine Amazon, ki so se štele za razumno potrebne za izvajanje pogodbenih obveznosti strank, so bile predmet licence, ki jo je skupina Amazon podelila [A] kot neizključno, omejeno in neprenosljivo (240). Podobne licence za uporabo intelektualne lastnine [A] je ta podelil skupini Amazon (241). Na datum začetka delovanja so bile informacije o strankah, pridobljene prek dveh spletnih trgovin, v solasti pogodbenih strank. Podatki, zbrani pred datumom začetka delovanja, so ostali v izključni lasti posamezne pogodbene stranke (242).

    (224)

    V skladu s sprejeto strukturo plačila je moral [A] plačati stroške zasnove (15 milijonov USD) in osnovne stroške (od 7 milijonov USD do 35 milijonov USD v obdobju 2001–2006). Poleg tega je moral plačati variabilne stroške na enoto, ki so podrobno prikazani v preglednici 15, ter druge stroške, imenovane dodatni stroški (od 0,05 USD do 13,75 USD na prodano enoto), povezane z embalažo in čezmerno velikostjo prodanih izdelkov. Nazadnje, [A] je moral skupini Amazon plačati provizijo v višini določenega deleža prodaje, ki je podrobno prikazana v preglednici 16.

    Preglednica 15

    Variabilni stroški, ki jih plača [A] (243)

    (USD)

    Variabilni stroški na enoto (USD/enota)

    Leto 1

    Leto 2

    Leto 3

    Leto 4

    Leto 5

    Leto 6

    Razvrstljivi

    2,36

    2,36

    2,10

    1,87

    1,78

    1,78

    Prenosljivi

    3,83

    3,83

    3,57

    3,27

    3,13

    3,13

    Nerazvrstljivi ali neprenosljivi

    4,83

    4,83

    4,81

    4,48

    4,28

    4,28

    Neposredno dostavljene enote (drop-shipping)

    0,75

    0,75

    0,75

    0,75

    0,75

    0,75

    Neposredno dostavljene enote

    z darilno kartico […]

    0,75

    Brezplačna darilna kartica

    Vračila kupcev

    Enaki kot variabilni stroški na enoto za vsak izdelek […], vrnjen skupini Amazon ali njenim odvisnim družbam

    Vračila trgovcev

    1,00

    1,00

    1,00

    1,00

    1,00

    1,00

    Preglednica 16

    Provizije na prodajo, ki jih plača [A]

    (v %)

     

    Leto 1

    Leto 2

    Leto 3

    Leto 4

    Leto 5

    Leto 6

    Provizija na prodajo izdelkov (razen izdelkov […] iz kataloga)

    5,0

    5,0

    4,5

    4,0

    4,0

    4,0

    Dodatna provizija na prodajo tekstilnih izdelkov

    2,5

    2,5

    3,0

    3,5

    3,5

    3,5

    Provizija na prodajo izdelkov (izdelki […] iz kataloga)

    2,0

    2,5

    2,5

    2,5

    3,0

    3,0

    (225)

    Skupina Amazon je morala plačati [A] provizijo za napotovanje (referral fee) za izdelke skupine Amazon, dane v prodajo na spletišču [A]. Ta provizija je znašala od 5 % na prodajo leta 2001 in 2002 do 4,5 % leta 2003 ter 4 % od leta 2004 do leta 2006.

    (226)

    Začetno petletno obdobje pogodbe [A] je bilo pozneje podaljšano do 31. avgusta 2011, ko se je poslovno razmerje med skupino Amazon in [A] končalo (244).

    (227)

    Pogodba [G] se je med drugim nanašala na razvoj, gostovanje in dobro delovanje dela spletišča skupine Amazon, ki sta si ga blagovni znamki delili za prodajo izdelkov, ki jih je izbral in zagotovil [G]. Po začetku delovanja skupnega prodajnega prostora se je [G] zavezal, da bo prenehal uporabljati svoje spletišče in ves promet s svojega spletišča preusmeril na skupni prodajni prostor. Skupina Amazon je določila ceno izdelkov, ki so bili na prodaj v skupnem prodajnem prostoru. Od [G] je kupovala izdelke in jih preprodajala končnim kupcem (245). [G] je bil lastnik vseh enot, ki so bile na prodaj v distribucijskih centrih skupine Amazon, in je prevzel tveganje izgube v zvezi s to zalogo. [G] in skupina Amazon nista izmenjala nobenega lastništva ali pravice intelektualne lastnine, razen tistega, kar je bilo izrecno navedeno v pogodbi. Pravice intelektualne lastnine, ki so se štele za razumno potrebne za izvajanje pogodbenih obveznosti strank, so bile predmet licence, ki jo je kot neizključno in neprenosljivo skupina Amazon podelila [G], [G] pa jo je podelil skupini Amazon (246).[G] je moral plačati (247) stroške zasnove v višini 19,5 milijona USD v prvem letu, letne osnovne stroške, ki so znašali do 70 milijonov USD leta 2004, plačilo za obdelavo naročil od 1,7 USD do 4,5 USD na enoto in provizijo, ki je na začetku znašala 4 % prodaje, z leti pa se je postopoma povzpela na 6 %.

    (228)

    V skladu s pogodbama [H] in [B] se je skupina Amazon strinjala z vzpostavitvijo novih spletišč za spletno trgovino (zrcalnih mest), ki naj bi zamenjala obstoječa spletna mesta [H] in [B]. Skupina Amazon je bila odgovorna za vzpostavitev, gostovanje in dobro delovanje spletišča za spletno trgovino (248). Zavezala se je tudi, da bo skrbela, da bodo razpoložljive informacije in delovanje zrcalnih mest bolj ali manj enaki kot pri spletišču skupine Amazon. V zameno je skupina Amazon prejela podatke o obstoječih strankah [B] in [H] ter je lahko svoje izdelke uvrstila na zrcalna mesta. Skupina Amazon je zadevnima sopogodbenikoma plačevala provizije za napotovanje v višini med 5 % in 6 % vrednosti prodaje. [H] in [B] sta si s skupino Amazon delila vse informacije o strankah, ki so obstajale pred začetkom delovanja zrcalnih mest (249).Na ta datum sta bili pogodbeni stranki solastnici informacij o strankah, pridobljenih prek zrcalnih spletnih mest.Pogodbi sta določali, da vsaka stranka drugi podeli omejeno neizključno in neprenosljivo licenco za uporabo intelektualne lastnine, ki se šteje za potrebno za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti (250).

    (229)

    V skladu s pogodbo [I] skupina Amazon [I] ni zagotovila platforme za spletno trgovino, temveč se je strinjala, da bodo izdelki [I] ponujeni v prodajo ter vključeni v iskalnike in brskalnike njenega spletišča. [I] je morala plačevati nadomestilo v višini med 8 % in 9 % prodaje, ustvarjene s pomočjo spletišča skupine Amazon.

    2.3.5.2    Druge licenčne pogodbe za intelektualno lastnino med skupino Amazon in nepovezanimi subjekti

    (230)

    Skupina Amazon je predložila vse licenčne pogodbe za intelektualno lastnino, sklenjene s tretjimi osebami po letu 2000. Nobena od teh pogodb se ni nanašala na prenos intelektualne lastnine, primerljiv s prenosom iz licenčne pogodbe. Predložene pogodbe ne vključujejo nobenega prenosa registrirane blagovne znamke, tehnologije za platformo za elektronsko trgovino ali zbirke podatkov o strankah skupine Amazon. Nanašajo se na podelitev licence za registrirani patent ali digitalno vsebino.

    (231)

    Po mnenju skupine Amazon te pogodbe „niso nikakor povezane z oceno ATC iz leta 2003 glede pravil na področju državne pomoči: [a)] te pogodbe se lahko uporabijo samo za analizo po metodi primerljivih prostih cen, pri ATC iz leta 2003 pa je analiza upravičeno temeljila na metodi porazdelitve preostalega dobička; [b)] vsekakor večina pogodb, sklenjenih v obdobju veljavnosti ATC iz leta 2003 (od leta 2006 do sredine leta 2014), ne vsebuje vseh elementov intelektualne lastnine, ki jih vsebuje intelektualna lastnina, vključena v licenčno pogodbo med družbama LuxSCS in LuxOpCo („neopredmetena sredstva“); [c)] poleg tega so edine pogodbe, ki so nekoliko podobne pogodbi med družbama LuxOpCo in LuxSCS, poznejše od izdaje ATC iz leta 2003, zaradi česar se ne morejo upoštevati pri oceni ATC iz leta 2003 glede pravil na področju državne pomoči, saj se takrat niso mogle uporabljati za analizo transfernih cen.“ (251).

    2.3.6   OPIS NOVE POSLOVNE IN DAVČNE STRUKTURE SKUPINE AMAZON V LUKSEMBURGU, KOT JE BILA POTRJENA Z VNAPREJŠNJIM DAVČNIM STALIŠČEM IZ LETA 2014

    (232)

    Maja 2014 je skupina Amazon prejela novo vnaprejšnje davčno stališče luksemburške davčne uprave, ki se je nanašalo na spremembo njene poslovne in davčne strukture v Luksemburgu. Glede na novo poslovno strukturo je bila vloga družbe LuxSCS […]. Glavna sprememba strukture je bila ustanovitev nove družbe […], ki je bila vključena v obstoječo strukturo med […].

    (233)

    V okviru nove poslovne strukture je bila organizacija predhodno obstoječe platforme v družbi LuxOpCo […] (252). Zato je bilo [60–70] zaposlenih, ki so prej delali v ekipi za „lokalizacijo in prevod“ v družbi LuxOpCo, zdaj vključenih v ekipo za „razvoj in prevod programske opreme“ […] (253). Kar zadeva licenčno pogodbo, […] zdaj plačuje licenčnino družbi LuxSCS (254) za pravico do uporabe neopredmetenih sredstev za uporabo platforme za spletno trgovino v Evropi (255).

    (234)

    Glavna dejavnost […] je […]. Glavna storitev, ki jo izvaja […], je […]. […] upravlja tudi […]. Nazadnje, […] zagotavlja […] in je odgovoren za […]. […] bo sam prejemal licenčnine […] (256), […] (257) in […] (258) od […].

    (235)

    V zahtevi za vnaprejšnje davčno stališče z dne 14. maja 2014 se je licenčnina za umeščanje, ki jo plača LuxOpCo, štela za zelo nizko glede na povprečno licenčnino za umeščanje, zaračunano trgovcem kot tretjim osebam (259). Navedeni so bili naslednji razlogi za utemeljitev dejstva, da je […] želel odobriti znižanje licenčnine za umeščanje družbi LuxOpCo:

    (1)

    Pri nižji licenčnini za umeščanje „se upoštevajo finančno stanje in predvidevanja [opis stanja na maloprodajnem trgu in strategije skupine Amazon]“ (260).

    (2)

    [Opis poslovne strategije skupine Amazon]. Če bi moral […] zaračunavati licenčnino za umeščanje v višini [4–6] % za kritje svojih stroškov zagotavljanja storitev na platformi, [napovedi skupine Amazon], bi to v obeh primerih škodilo […]. Poleg tega bi bilo znižanje, ki bi ga moral odobriti […], omejeno na […]. Ker dodelitev stroškov na področju tehnologije in platform znaša približno [4–6] % prometa, ki naj bi ga družba LuxOpCo ustvarila z maloprodajno dejavnostjo leta 2014, je […]. Licenčnina za umeščanje, ki je nižja od [4–6] %, se torej zdi boljša rešitev za družbo LuxOpCo kot investiranje v samo tehnologijo in platforme (261).

    (236)

    Nova poslovna struktura ni spremenila vloge družbe ASE. Družba ASE bo še naprej vodila in upravljala evropske dejavnosti v zvezi s programom Marketplace. Namesto da bi plačevala licenčnino družbi LuxOpCo za vsa neopredmetena sredstva, za katera podeljuje podlicenco, zdaj plačuje licenčnino […]

    (237)

    Tudi vloga lokalnih evropskih povezanih družb v okviru nove poslovne strukture ostaja nespremenjena.

    2.4   OPIS UPOŠTEVNEGA NACIONALNEGA PRAVNEGA OKVIRA

    (238)

    Običajna pravila o obdavčenju dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu so določena v spremenjenem zakonu z dne 4. decembra 1967 o davku od dohodkov (loi modifiée du 4. décembre 1967 concernant l'impôt sur le revenu, v nadaljnjem besedilu: LIR).

    (239)

    Člen 18(1) LIR določa metodo, ki se uporablja za določitev letnega dobička davčnega zavezanca: „Dobiček se določi kot razlika med čistimi sredstvi na začetku in čistimi sredstvi na koncu poslovnega leta, povečana za odtegljaje za osebno rabo v poslovnem letu in zmanjšana za dodatne vložke v poslovnem letu.“

    (240)

    Člen 159 LIR določa, da so davčni zavezanci rezidenti zavezani davku na celoten dobiček (262). Člen 160 LIR določa, da so družbe nerezidentke zavezane davku na izvirne dohodke (263), kot so opredeljeni v členu 156 LIR (264). Od leta 2011 je dohodek vseh družb, zavezanih davku v Luksemburgu, obdavčen po običajni davčni stopnji 28,80 % (265).

    (241)

    Pred začetkom veljavnosti člena 56a LIR januarja 2017 se je štelo, da je neodvisno tržno načelo v luksemburškem davčnem pravu določeno s členom 164(3) LIR, ki določa: „Prikrita izplačila dobička se vključijo v obdavčljivi dohodek. Do prikritega izplačila dobička pride zlasti, če delničar, družbenik ali zainteresirana stran od družbe ali združenja neposredno ali posredno prejme ugodnosti, ki jih, če tega statusa ne bi imel(-a), praviloma ne bi prejel(-a)“ (266). V skladu s prevladujočo razlago člena 164(3) LIR, ki obstaja od leta 1967, je treba transakcije med podjetji iste skupine plačati, kot če bi bile po neodvisnem tržnem načelu sklenjene med neodvisnimi podjetji, ki poslujejo v primerljivih okoliščinah. To potrjuje pojasnilo Luksemburga v točki 64 pripomb k sklepu o začetku postopka: „Neodvisno tržno načelo v zvezi z družbami davčnimi zavezankami s sedežem v Velikem vojvodstvu Luksemburg je določeno v členih 164(3) in 18 spremenjenega zakona z dne 4. decembra 1967 o davku od dohodkov (LIR), čeprav ni izrecno uporabljen izraz ‚neodvisno tržno načelo‘. Kljub temu je ravno to načelo podlaga za te določbe.“ Luksemburg je pojasnil tudi, da ne člen 18 ne člen 164(3) LIR ne razlikujeta med mednarodnimi transakcijami in nacionalnimi transakcijami niti med mednarodnimi skupinami in skupinami, prisotnimi samo na nacionalnem ozemlju.Zato luksemburška pravila in prakse na področju transfernih cen izražajo smernice OECD, čeprav te niso izrecno navedene v členu 164(3) LIR (267).

    (242)

    To dolgoletno razlago člena 164(3) LIR je luksemburška davčna uprava kodificirala v več okrožnicah, in sicer LIR št. 164/2 z dne 28. januarja 2011 in št. 164/2 bis z dne 8. aprila 2011 (v nadaljnjem besedilu: okrožnici), ki se nanašata na uporabo neodvisnega tržnega načela pri transakcijah financiranja znotraj skupine. Poleg posebnih smernic za uporabo neodvisnega tržnega načela za take transakcije sta okrožnici vsebovali tudi splošni opis neodvisnega tržnega načela, kot je opredeljeno v smernicah OECD, ki sta jih prenesli v nacionalno pravo. Konkretno so bile v okrožnicah navedene naslednje splošne usmeritve glede zagotavljanja storitev znotraj skupine: „Storitev znotraj skupine […] je bila izvedena, če bi bilo v primerljivih okoliščinah neodvisno podjetje pripravljeno plačati drugemu neodvisnemu podjetju za izvajanje take dejavnosti ali če bi tako dejavnost izvedlo samo.“ (268) V okrožnici je bilo poleg tega navedeno, da je vnaprejšnje davčno stališče praviloma veljavno največ pet let, razen če se spremenijo dejstva in okoliščine ali zakonske zahteve, na katerih temelji, ali če je spremenjena ena od bistvenih značilnosti transakcije.

    (243)

    Od 1. januarja 2017 novi člen 56 bis LIR izrecno določa uporabo neodvisnega tržnega načela v luksemburškem davčnem pravu. Od tega datuma sta bili zgoraj navedeni okrožnici nadomeščeni z okrožnico direktorja za prispevke LIR št. 56/1 – 56 bis/1 z dne 27. decembra 2016.

    2.5   NAVODILA GLEDE TRANSFERNIH CEN

    2.5.1   OKVIR OECD ZA TRANSFERNE CENE

    (244)

    Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) je pripravila več nezavezujočih dokumentov s smernicami glede mednarodnega obdavčenja. Ker niso zavezujoče, se davčne uprave držav članic OECD, med katerimi je Luksemburg (269), zgolj spodbujajo k upoštevanju okvira OECD (270). Kljub temu se ta okvir uporablja kot usmeritev in ima očiten vpliv na davčne prakse držav članic (in tudi nečlanic) OECD. Poleg tega so smernice, ki so sestavni del tega okvira, v številnih državah članicah OECD pridobile zakonsko veljavo ali pa se uporabljajo kot podlaga za razlago nacionalnega davčnega prava. Komisija se torej v tem sklepu sklicuje na okvir OECD zato, ker je nastal kot plod razprav strokovnjakov v okviru OECD in temelji na tehnikah za reševanje skupnih izzivov na področju mednarodnega obdavčevanja.

    2.5.2   NEODVISNO TRŽNO NAČELO PRI MEDNARODNEM OBDAVČENJU

    (245)

    Kadar neodvisna podjetja izvajajo medsebojne transakcije na trgu, so pogoji teh transakcij, vključno s ceno prenesenega blaga ali zagotovljenih storitev, na splošno odvisni od zunanjih tržnih mehanizmov. Kadar podjetja, združena v mednarodno skupino, izvajajo transakcije s podjetji iz iste skupine (v nadaljnjem besedilu: povezana podjetja v skupini), njihovi poslovni in finančni odnosi niso nujno odvisni od zunanjih tržnih mehanizmov, temveč lahko nanje v nekaterih primerih vpliva skupni interes, da se davek, ki ga mora plačati skupina, čim bolj zniža.

    (246)

    Vzorčna konvencija o davku na dohodek in kapital Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: vzorčna davčna konvencija OECD) (271), ki je podlaga za številne dvostranske davčne sporazume držav članic OECD in rastočega števila držav nečlanic, vsebuje določbe v zvezi z ustrezno metodo za razdelitev dobička med podjetji v mednarodni skupini. V zvezi s tem člen 9(1) vzorčne davčne konvencije OECD določa: „[Kadar] obstajajo ali se uvedejo med [povezanima] podjetjema v njunih komercialnih ali finančnih odnosih pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji, se kakršen koli dobiček, ki bi prirastel enemu od podjetij, če takih pogojev ne bi bilo, vendar prav zaradi takih pogojev ni prirastel, lahko vključi v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavči.“ Ta določba se šteje za splošno priznano opredelitev „neodvisnega tržnega načela“ pri mednarodnem obdavčenju.

    (247)

    V skladu z neodvisnim tržnim načelom bi morale nacionalne davčne uprave sprejeti transferne cene (272), dogovorjene med povezanimi podjetji v skupini za transakcije znotraj skupine, samo če ustrezajo tistemu, kar je bilo dogovorjeno v okviru transakcij na prostem trgu, tj. transakcij med neodvisnimi podjetji, ki poslujejo v primerljivih okoliščinah, po neodvisnem tržnem načelu. Kot je pojasnjeno v smernicah OECD, je to „načelo teoretično dobro utemeljeno, saj se pri prenosu sredstev in storitev med povezanimi podjetji najbolj približa delovanju prostega trga. Morda njegova uporaba v praksi sicer res ni vedno enostavna, toda na splošno zagotavlja članom mednarodne skupine podjetij primerno raven dohodka, ki je sprejemljiva za davčne organe. Daje realno sliko ekonomske realnosti, dejstev in okoliščin poslovanja povezanega davčnega zavezanca in jo primerja z običajnim tržnim poslovanjem.“ (273) To je bistvo neodvisnega tržnega načela. Zato so se države članice OECD dogovorile, da se lahko za namene obdavčenja dobiček povezanih podjetij po potrebi prilagodi, da se zagotovi spoštovanje neodvisnega tržnega načela.Drugače povedano, države članice OECD menijo, da je prilagoditev transfernih cen utemeljena, kadar so pogoji, ki veljajo za poslovne in finančne odnose v okviru transakcije znotraj skupine, drugačni od tistih, ki bi jih pričakovali v okviru primerljivih transakcij med nepovezanimi osebami.

    (248)

    Ker se neodvisno tržno načelo pri prilagajanju dobička sklicuje na poslovne in finančne pogoje, ki bi prevladali v okviru primerljivih transakcij med nepovezanimi osebami, zagotavlja pristop, ki je po mnenju OECD najprimernejši, in sicer tak, pri katerem se člani skupine podjetij za davčne namene obravnavajo kot ločene pravne osebe in ne kot neločljivi sestavni deli enega samega celovitega podjetja (v nadaljnjem besedilu: načelo ločenih pravnih oseb) (274).

    (249)

    OECD daje davčnim upravam in mednarodnim podjetjem navodila glede uporabe neodvisnega tržnega načela v svojih smernicah za določanje transfernih cen, katerih zadnje spremembe so bile objavljene leta 2017 (v nadaljnjem besedilu: smernice OECD iz leta 2017) (275). Prejšnji različici smernic je Svet OECD odobril 22. julija 2010 (v nadaljnjem besedilu: smernice OECD iz leta 2010 (276)) in 13. julija 1995 (v nadaljnjem besedilu: smernice OECD iz leta 1995) (277). Zadnje revizije in pojasnila smernic OECD, kot so vključene v smernice OECD iz leta 2017, med drugim (278) temeljijo na končnem poročilu OECD o ukrepih 8–10, Uskladitev izračunanih transfernih cen z ustvarjanjem vrednosti (v nadaljnjem besedilu: končno poročilo BEPS o ukrepih 8–10) (279), ki je bilo objavljeno v njenem akcijskem načrtu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (v nadaljnjem besedilu: projekt BEPS). Končno poročilo BEPS o ukrepih 8–10 vsebuje spremembe in pojasnila glede smernic OECD na splošno ter posebej v zvezi z neopredmetenimi sredstvi (280) in dogovori o delitvi stroškov (281).

    2.5.3   METODE OECD ZA DOLOČANJE TRANSFERNIH CEN

    (250)

    V smernicah OECD je opisanih pet metod za določitev primerljive tržne cene transakcij znotraj skupine: (i) metoda primerljivih prostih cen; (ii) metoda dodatka na stroške; (iii) metoda znižanih preprodajnih cen; (iv) metoda stopnje čistega dobička (v nadaljnjem besedilu: TNMM) in (v) metoda porazdelitve dobička. Na splošno je treba uporabiti metodo določanja transfernih cen, ki je najustreznejša v okoliščinah obravnavanega primera (282). Vendar v težavnih primerih, ko nobena metoda ni prepričljiva, prožen pristop omogoča združeno uporabo podatkov, pridobljenih z več metodami (283). Mednarodne skupine podjetij lahko povsem prosto uporabljajo druge metode, ki niso navedene v teh smernicah, če so določene cene v skladu z neodvisnim tržnim načelom (284).

    (251)

    Razlikuje se med tradicionalnimi transakcijskimi metodami (prve tri metode) in metodami transakcijskega dobička (zadnji dve metodi) (285). Tradicionalne transakcijske metode se štejejo za najbolj neposreden način določanja, ali so poslovni ali finančni pogoji transakcije med povezanimi podjetji običajni tržni pogoji. Na tej podlagi se s smernicami OECD izrecno daje prednost tradicionalnim transakcijskim metodam, kot je metoda primerljivih prostih cen, pred metodami transakcijskega dobička, in sicer TNMM in metodo porazdelitve dobička (286).

    (252)

    Za ta sklep so upoštevne metoda primerljivih prostih cen, TNMM in metoda porazdelitve dobička, zato so podrobneje opisane v uvodnih izjavah 253 do 256.

    (253)

    Metoda primerljivih prostih cen se šteje za neposredno metodo za izračun transfernih cen (287). Ceno in druge pogoje, dogovorjene za prenos blaga ali storitev v okviru transakcije znotraj skupine, primerja s ceno in drugimi pogoji, dogovorjenimi za prenos blaga ali storitev v okviru primerljivih transakcij na prostem trgu (oz. transakcij med nepovezanimi osebami), izvedenimi v primerljivih okoliščinah (288).

    (254)

    TNMM in metoda porazdelitve dobička se pogosto opisujeta kot „posredni metodi“. S tema metodama se izračuna cena transakcij znotraj skupine z določitvijo, kakšen bi bil čisti dobiček pod običajnimi tržnimi pogoji (dobiček iz poslovanja) za neko dejavnost, pri čemer se oceni čisti dobiček, ki bi ga lahko ustvarilo nepovezano podjetje, ki opravlja enako ali podobno dejavnost (289).

    (255)

    Pri TNMM se preuči razmerje med čistim dobičkom (290) in ustrezno osnovo (npr. stroški, prodajo ali sredstvi) (291), ki se imenuje „kazalnik čistega dobička“ ali „kazalnik na ravni dobička“ in je povezano z obravnavano transakcijo znotraj skupine (ali transakcijami, ki jih je treba združiti). Kazalnik čistega dobička bi bilo treba določiti glede na kazalnik čistega dobička neodvisnih oseb v okviru primerljivih transakcij med nepovezanimi osebami. Pri uporabi metode TNMM je treba izbrati testno stranko v povezani transakciji, in sicer stranko v transakciji, za katero se preizkuša finančni kazalnik. Ta izbira mora biti združljiva z opravljeno funkcijsko analizo (vključno s prevzetimi tveganji in uporabljenimi sredstvi) obeh strank v obravnavani(-h) transakciji(-ah) znotraj skupine. Pri TNMM je na splošno testna stranka tista stranka, pri kateri se lahko ta metoda uporabi najzanesljiveje in za katero se lahko ugotovijo najzanesljivejše primerljivke. Uporaba TNMM se pogosto povezuje z odstavkom 3.18 smernic OECD iz leta 2010, v skladu s katerim bi morala „testna stranka“ praviloma biti podjetje, katerega funkcijska analiza je najmanj zapletena, kar zadeva obravnavano transakcijo znotraj skupine (292). Zato se TNMM šteje za ustrezno metodo za preizkus tržno naravnanega plačila stranke, ki ne prinaša nobenega edinstvenega in dragocenega prispevka v zvezi z obravnavano(-imi) transakcijo(-ami) znotraj skupine (293).

    (256)

    Metoda porazdelitve dobička je še ena „posredna metoda“ za določitev približka primerljivih tržnih cen transakcij znotraj skupine. Pri tej metodi se ugotavlja združeni dobiček (ali izguba), ki se razdeli med povezana podjetja, ki so stranke v transakcijah znotraj skupine, nato pa se ta dobiček porazdeli med povezana podjetja na ekonomsko razumni podlagi približno tako, kot bi pričakovali v dogovoru med nepovezanimi osebami pod tržnimi pogoji in kot bi izhajalo iz takega dogovora (294). V smernicah OECD sta opisana dva pristopa k razdelitvi združenega dobička med povezana podjetja: analiza prispevkov in analiza preostanka. Pri analizi prispevkov se združeni dobiček razdeli glede na sorazmerno vrednost funkcij (ob upoštevanju uporabljenih sredstev in prevzetih tveganj) vsake stranke v transakcijah znotraj skupine. Pri analizi preostanka se razdelitev dobička deli na dve fazi. V prvi fazi se vsakemu podjetju dodeli običajni (ali redni) dobiček, ki ustreza vrsti funkcij, ki jih opravlja, in tveganjem, ki jih prevzema, na podlagi primerjave tržnih donosov, ki jih za podobno vrsto transakcij dosežejo neodvisna podjetja. Drugače povedano, prva faza v bistvu ustreza uporabi TNMM. V drugi fazi se preostali dobiček, ki ostane po razdelitvi v prvi fazi, dodeli strankam na način, ki se mora približati načinu, na katerega bi bil ta dobiček razdeljen med neodvisna podjetja po neodvisnem tržnem načelu. Metoda porazdelitve dobička se na splošno šteje za zanesljivo, kadar obe stranki v transakciji znotraj skupine k transakciji prinašata edinstvene prispevke velike vrednosti, ker si tako lahko neodvisni stranki porazdelita dobičke iz transakcije sorazmerno s svojimi prispevki (295).

    2.5.3.1    Razpon primerljivih tržnih cen

    (257)

    V smernicah OECD je sprejemljiv rezultat primerjalne analize po neodvisnem tržnem načelu opredeljen kot razpon rezultatov in ne kot en določen rezultat (296). V praksi je „razpon“ interkvartilni razpon (297).

    (258)

    Vendar je v smernicah OECD navedeno, da je to mogoče samo, kadar razpon vključuje rezultate, katerih zanesljivost je razmeroma enaka in visoka, v primeru pomanjkljivosti pri primerljivosti pa je lahko ustrezno uporabiti meritve s centralno tendenco (npr. mediana, sredina ali tehtano povprečje itd.) za določitev najustreznejše točke razpona (298).

    2.5.3.2    Posebni preudarki glede uporabe neodvisnega tržnega načela pri neopredmetenih sredstvih

    (259)

    V poglavju VI smernic OECD so navedene posebne usmeritve glede uporabe neodvisnega tržnega načela pri neopredmetenih sredstvih. Poglavje VI je bilo uvedeno v smernice OECD iz leta 1995 in nazadnje posodobljeno v smernicah OECD iz leta 2017 na podlagi končnega poročila BEPS o ukrepih 8–10 (299).

    (260)

    V tem poglavju je navedeno, da je treba za uporabo neodvisnega tržnega načela pri neopredmetenih sredstvih hkrati upoštevati stališči prenosnika in prejemnika. Z vidika prenosnika je treba preučiti po kakšni ceni bi bilo primerljivo neodvisno podjetje v primerljivih okoliščinah pripravljeno prenesti sredstvo. Z vidika prejemnika je treba preučiti, ali bi bilo primerljivo neodvisno podjetje pripravljeno plačati tako ceno (300).

    (261)

    Neodvisni prejemnik bi se namreč strinjal s plačilom zadevne cene samo, če je korist, ki jo lahko razumno pričakuje od uporabe neopredmetenega sredstva, zadovoljiva glede na druge realne možnosti. Za določitev tržno naravnanega dohodka je bistveno opredeliti subjekt ali subjekte, udeležene v transakcijah znotraj skupine v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, ki so upravičeni, da (v celoti ali deloma) obdržijo dobiček, ki izhaja iz teh sredstev. Vendar pravno lastništvo neopredmetenih sredstev ni odločilno za analizo, ali je plačilo tržno naravnano (301).

    2.5.3.3    Posebni preudarki glede uporabe neodvisnega tržnega načela pri dejavnostih delničarjev in storitvah znotraj skupine, ki prispevajo nizko dodano vrednost

    (262)

    V poglavju VII smernic OECD so navedene posebne usmeritve glede uporabe neodvisnega tržnega načela pri storitvah znotraj skupine. Uvedeno je bilo v smernice OECD iz leta 1995 in nazadnje posodobljeno v smernicah OECD iz leta 2017 na podlagi končnega poročila BEPS o ukrepih 8–10 (302).

    (263)

    Mednarodna skupina lahko uredi, da so njenim članom zagotovljene nekatere storitve znotraj skupine, med drugim finančne ali administrativne. Te storitve lahko zagotovi matična družba ali drug član skupine, ki lahko na začetku nosi strošek njihovega izvajanja. Kadar se šteje, da so bile zagotovljene storitve znotraj skupine, je treba določiti, ali je plačilo, ki ga plača podjetje, ki te storitve, če obstajajo, prejme, skladno z neodvisnim tržnim načelom (303). V smernicah OECD je pojasnjeno, da „[k]o se določa primerljiva tržna cena za storitve v skupini, je treba zadevo obravnavati iz zornega kota ponudnika storitve in zornega kota prejemnika storitve. V zvezi s tem je pomembno razmisliti, kakšna je vrednost storitve za prejemnika in koliko bi bilo primerljivo neodvisno podjetje pripravljeno plačati za to storitev v primerljivih okoliščinah pa tudi kolikšni so stroški izvajalca storitve.“ (304)

    (264)

    Vendar plačilo prejemnika ni nujno pri vseh dejavnostih znotraj skupine. Odvisnim družbam ni treba plačati za dejavnost znotraj skupine, ki jo podjetje izvede kot delničar in samo zaradi svoje udeležbe v kapitalu enega ali več drugih članov skupine (v nadaljnjem besedilu: dejavnost delničarja) (305).

    (265)

    Skupni forum EU za transferne cene (v nadaljnjem besedilu: JTPF) je skupina strokovnjakov, ki jo je Komisija ustanovila oktobra 2002, da ji pomaga in svetuje glede vprašanj v zvezi s transfernimi cenami. Sestavljajo ga strokovnjaki na področju transfernih cen iz javnega in zasebnega sektorja. Februarja 2010 je bilo objavljeno poročilo o oceni, ki jo je JTPF izvedel glede uporabe neodvisnega tržnega načela, kot je opredeljeno v smernicah OECD, za določeno kategorijo storitev, zagotovljenih med povezanimi podjetji in opisanih kot „storitve znotraj skupine, ki prispevajo nizko dodano vrednost“ (v nadaljnjem besedilu: poročilo JTPF iz leta 2010) (306).

    (266)

    Kot je pojasnjeno v Prilogi 1 k poročilu JTPF iz leta 2010, lahko storitve, ki prispevajo nizko dodano vrednost, med drugim vključujejo pravne storitve in računovodske storitve. Kadar se šteje, da so bile zagotovljene take storitve, ki prispevajo nizko dodano vrednost, je v poročilu JTPF iz leta 2010 navedeno, da je metoda primerljivih prostih cen najustreznejša za določitev primerljive tržne cene teh storitev. Vendar je v primeru neobstoja primernih primerljivih transakcij na prostem trgu najpogosteje uporabljena metoda za določanje primerljive tržne cene teh storitev metoda izračuna transfernih cen na podlagi stroškov (307).

    (267)

    Kadar se uporabi metoda na podlagi stroškov, je treba določiti ustrezno stroškovno osnovo za določeno storitev. Nato je treba razmisliti, kakšen dodatek, če sploh, je treba prišteti tem stroškom. V zvezi s tem se poročilo JTPF iz leta 2010 najprej sklicuje na odstavka 7.33 in 7.36 smernic OECD iz leta 1995, pri čemer se trdi, da stroškovni osnovi ni treba vedno prišteti dodatka (308).

    (268)

    V poročilu JTPF iz leta 2010 je bilo na podlagi izkušenj nacionalnih davčnih uprav ugotovljeno, da ustrezen dodatek za storitve, ki prispevajo nizko dodano vrednost, na splošno znaša od 3 % do 10 %, najpogosteje pa se giblje okoli 5 %. Kadar pa dejstva in okoliščine določene transakcije upravičujejo drugačen dodatek, je treba to upoštevati.

    2.6   OPIS GLAVNIH RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH IZRAZOV, UPORABLJENIH V TEM SKLEPU

    (269)

    V nadaljevanju so na kratko opisani finančni kazalniki in računovodski pojmi, ki so pogosto uporabljeni v tem sklepu.

    (270)

    Izkaz poslovnega izida praviloma vsebuje najprej prihodke, ki jih podjetje ustvari z redno dejavnostjo, ki je običajno prodaja blaga in storitev strankam. Ta postavka se imenuje „prodaja“, „promet“ ali „prihodki“.

    (271)

    Postavka „stroški blaga, surovin in potrošnega materiala“ pomeni predvsem vrednost materiala, potrebnega za proizvodnjo blaga (surovine), ali nakupno ceno blaga, ki je bilo preprodano, če podjetje ne predeluje prodanega blaga. Za izračun kosmatega dobička se stroški blaga, surovin in potrošnega materiala odštejejo do prodaje.

    (272)

    Operativni stroški obsegajo predvsem stroške za plače (309), stroške energije ter druge administrativne in prodajne stroške. V primeru družbe LuxOpCo so licenčnine, plačane družbi LuxSCS, uvrščene v kategorijo „drugih operativnih stroškov“, vendar niso vključene v operativne stroške, na podlagi katerih se v skladu z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem izračuna dobiček iz poslovanja (310).

    (273)

    Preglednica 17 prikazuje poenostavljen pregled izkaza poslovnega izida (311).

    Preglednica 17

    Poenostavljen izkaz poslovnega izida

    Prodaja (ali promet ali prihodki)

    Stroški blaga, surovin in potrošnega materiala

    Kosmati dobiček

    Operativni stroški (OpEx)

    Dobiček iz poslovanja (EBITDA)

    Dobiček pred obrestmi in davki (EBIT) ali dobiček iz poslovanja

    Obresti in amortizacija

    Obdavčljivi dohodek

    Davki

    Čisti dobiček

    (274)

    Uspešnost in donosnost se pogosto merita z razmerji, ki so predstavljena kot „stopnje dobička“ ali „dodatki“. Stopnje dobička se uporabljajo tudi za primerjave z ustrezniki v zvezi s transfernimi cenami.

    (275)

    Pri izračunu transfernih cen se lahko stopnje kosmatega dobička izračunajo z delitvijo kosmatega dobička s prodajo (ali stroški blaga, surovin in potrošnega materiala), stopnje čistega dobička pa z delitvijo dobička iz poslovanja s prodajo (ali celotnimi stroški oz. vsoto stroškov blaga, surovin in potrošnega materiala ter operativnih stroškov), zlasti kadar se uporablja metoda stopnje čistega dobička. Zato je pri uporabi metode „stopnje čistega dobička“ števec kazalnika na ravni dobička dobiček iz poslovanja.

    3.   RAZLOGI ZA ZAČETEK POSTOPKA

    (276)

    Komisija je v sklepu o začetku postopka (312) pojasnila, da močno dvomi o združljivosti zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča z notranjim trgom. Zlasti je izrazila več dvomov o tem, da sta bili z metodo določanja transfernih cen, ki je bila potrjena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, določeni plačilo tržno naravnane licenčnine družbi LuxSCS in tržno naravnano plačilo družbi LuxOpCo.

    (277)

    Prvič, Komisija je obžalovala, da je bilo zadevno vnaprejšnje davčno stališče očitno odobreno brez poročila o transfernih cenah. Nato je opozorila, da je bilo to stališče odobreno v 11 delovnih dneh od prejema prvega dopisa z zahtevo za vnaprejšnje davčno stališče.

    (278)

    Drugič, Komisija je grajala dejstvo, da metoda določanja transfernih cen, ki je bila potrjena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, očitno ni temeljila na eni od splošno priznanih metod izračuna transfernih cen, ki so navedene v smernicah OECD.

    (279)

    Tretjič, Komisija je grajala dejstvo, da v nasprotju s priporočili iz odstavka 6.16 smernic OECD iz leta 1995 in leta 2010 plačilo licenčnine, odobreno v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, ni bilo vezano na proizvodnjo, prodajo ali dobiček. Namesto tega je bila licenčnina izračunana kot preostali dobiček iz transakcij družbe LuxOpCo znotraj skupine, določen tako, da se je običajna donosnost, ki jo je mogoče pripisati funkcijam družbe LuxOpCo, odštela od dejansko evidentiranega dobička te družbe.

    (280)

    Četrtič, Komisija se je vprašala, ali je prav, da se šteje, da je družba LuxOpCo izvajala manj kompleksne funkcije kot družba LuxSCS. Glede na opis funkcij družbe LuxOpCo in njenih tveganj se zdi, da so te funkcije in tveganja bolj kompleksni kot pri družbi LuxSCS. Posebne funkcije, povezane z neopredmetenimi sredstvi skupine Amazon, za katere se domnevno plačuje družbi LuxSCS, niso bile opisane v zahtevi za vnaprejšnje davčno stališče niti jih ni v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču opisala luksemburška davčna uprava. Poleg tega, čeprav je v zahtevi za vnaprejšnje davčno stališče navedeno, da družba LuxSCS prevzema vsa tveganja, povezana z lastništvom pravic intelektualne lastnine, pa tveganja, povezana s posedovanjem neopredmetenih sredstev, niso pojasnjena, zlasti v razmerju do podjetniških tveganj, ki jih je prevzela družba LuxOpCo.

    (281)

    Petič, Komisija je menila, da je bilo glede na dodatek v višini [4–6] % na operativne stroške plačilo, v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču potrjeno za funkcije družbe LuxOpCo, razmeroma nizko, zlasti ob upoštevanju, da so bile funkcije družbe LuxOpCo predstavljene kot sprejemanje bistvenih poslovnih odločitev in strategij, ob skoncentriranem poslovnem tveganju za celoten evropski trg. Poleg tega ni bila pojasnjena uporaba spodnje in zgornje meje (313) za določanje tržno naravnanega plačila družbe LuxOpCo, ki dejansko prevlada nad metodo določanja transfernih cen na podlagi operativnih stroškov. Nazadnje, Komisija se je vprašala, ali je bila izbira posredne metode izračuna transfernih cen za določitev plačila družbe LuxOpCo utemeljena.

    (282)

    Šestič, Komisija je opozorila, da je bilo zadevno vnaprejšnje davčno stališče odobreno leta 2003, vendar je leta 2014 očitno še vedno veljalo. Izrazila je dvom glede tega, ali je prav, da se za plačilo, odobreno v vnaprejšnjem davčnem stališču, šteje, da je več kot deset let pozneje še vedno tržno naravnano brez kakršne koli revizije niti obveznosti obveščanja uprave, če bi se bistvene okoliščine v tem času spremenile.

    (283)

    Komisija je ob upoštevanju teh očitkov začasno ugotovila, da je bila z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem skupini Amazon zagotovljena selektivna prednost, ker je povzročilo plačevanje licenčnine za družbo LuxSCS in plačilo za družbo LuxOpCo, ki sta odstopala od rezultata po neodvisnem tržnem načelu. Ker so vsi ostali pogoji iz člena 107(1) PDEU izpolnjeni in ni očitne podlage za združljivost te pomoči v skladu s členom 107(2) ali (3) PDEU, je Komisija predhodno ugotovila, da je zadevno vnaprejšnje davčno stališče državna pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

    4.   PRIPOMBE LUKSEMBURGA

    (284)

    Pripombe Luksemburga na sklep o začetku postopka se nanašajo, prvič, na domnevne nepravilnosti v postopku predhodne preiskave, ki jo je vodila Komisija, drugič, na domnevne pravne napake v sklepu o začetku postopka in, tretjič, na dvome, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka.

    4.1   PRIPOMBE LUKSEMBURGA GLEDE DOMNEVNIH POSTOPKOVNIH NEPRAVILNOSTI

    (285)

    Luksemburg je trdil, da je bil sklep o začetku postopka sprejet v izredno kratkem roku in na podlagi nezadostnih informacij. Menil je, da Komisija ni izčrpala vseh možnosti za pridobitev potrebnih informacij za preučitev ukrepa med predhodno preiskavo.

    (286)

    Prvič, Luksemburg je trdil, da Komisija ni spoštovala načela lojalnega sodelovanja in nepristranskosti, zlasti ker se ni odzvala na njegove predloge za organizacijo sestankov, na katerih bi razpravljali o predloženih informacijah, pred sprejetjem sklepa o začetku formalnega postopka preiskave.

    (287)

    Drugič, Luksemburg je menil, da Komisija ni upoštevala ne besedila ne duha člena 12(2) Uredbe (EU) 2015/1589 (314), ki določa, da mora Komisija, če meni, da je odgovor na njene zahteve za informacije nezadosten ali nepopoln, svojo zahtevo ponoviti ali celo izdati odredbo o predložitvi podatkov.

    (288)

    Luksemburg se je skliceval tudi na člena 5(2) in 12(3) Uredbe (EU) 2015/1589. Opozoril je, da v obravnavanem primeru ni prejel niti opomina niti odredbe o predložitvi podatkov.

    4.2   PRIPOMBE LUKSEMBURGA GLEDE DOMNEVNIH PRAVNIH NAPAK V SKLEPU O ZAČETKU POSTOPKA

    (289)

    Luksemburg je menil, da je v sklepu o začetku postopka več pravnih napak.

    (290)

    Prvič, Luksemburg je menil, da sklep posega v njegove neodvisne pristojnosti na področju neposrednega obdavčenja. Menil je, da je Komisija prekoračila svoja pooblastila na področju državne pomoči s tem, ko je razvila in nato uvedla lastno razlago neodvisnega tržnega načela. Na ta način želi Komisija v resnici uskladiti pravila na področju neposrednega obdavčenja, s čimer krši člena 113 in 115 PDEU, saj lahko Unija materialno pravo na področju obdavčenja usklajuje samo s soglasno sprejetimi zakonodajnimi ukrepi.

    (291)

    Luksemburg je opozoril predvsem na posebnost in kompleksnost transfernih cen. V skladu s smernicami OECD potrebujejo nacionalni davčni organi določeno diskrecijsko pravico pri razlagi pravil na davčnem področju v posameznem primeru in odločitvi, ali uporabljena metoda za izračun transfernih cen privede do sprejemljive transferne cene. Luksemburg je trdil, da lahko nacionalni davčni organi zagotovijo pravno varnost z vnaprejšnjimi davčnimi stališči le, če imajo potreben manevrski prostor na tem področju, ne da bi jim takoj grozilo, da bo njihova presoja nato razglašena za tako, ki je v nasprotju s pravili na področju državne pomoči. Trdil je, da je prejel potrditev, da je njegova praksa na področju vnaprejšnjih davčnih stališč ustrezna ter skladna s kodeksom ravnanja na področju obdavčitve podjetij (315) in smernicami OECD (316).

    (292)

    Drugič, Luksemburg je trdil, da se precedenčni primeri, na katere se Komisija sklicuje v sklepu o začetku postopka, razlikujejo od zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča v tem, da se nanašajo na sisteme, ki vsebujejo elemente, s katerimi se dodeli prednost, ne glede na individualni položaj davčnih zavezancev. Prednosti, ki jih ponujajo taki sistemi, so dostopne samo nekaterim kategorijam podjetij, medtem ko se zadevno vnaprejšnje davčno stališče ne nanaša na celotni davčni sistem, temveč na njegovo uporabo v individualnem primeru skupine Amazon.

    (293)

    Tretjič, Luksemburg je trdil, da sklep o začetku postopka ne vsebuje analize selektivnosti in, natančneje, da v njem nista opredeljena niti referenčni davčni sistem niti referenčna skupina davčnih zavezancev, s katerimi bi bilo treba primerjati davčno obravnavanje skupine Amazon. Zato ni bilo ugotovljeno niti nobeno odstopanje od referenčnega davčnega sistema, ki se uporablja za skupino Amazon, niti nobena prednost.

    (294)

    Kar zadeva ustrezni referenčni okvir, je Luksemburg menil, da je to nacionalna davčna zakonodaja, zlasti člena 164(3) in 18 LIR. Čeprav v členu 164(3) LIR smernice OECD niso izrecno omenjene, so upoštevane v luksemburških pravilih in praksah na področju transfernih cen. Luksemburg je menil, da je namen nacionalnih pravil na področju transfernih cen zagotavljati, da se skupine družb in neodvisna podjetja obravnavajo enako. Opozoril je tudi, da ne člen 18 ne člen 164(3) LIR ne razlikujeta med mednarodnimi transakcijami in nacionalnimi transakcijami niti med mednarodnimi skupinami in skupinami, prisotnimi izključno na nacionalnem ozemlju. Luksemburg je vztrajal, da je treba zadevno vnaprejšnje davčno stališče presojati glede na zadevni obstoječi regulativni okvir in ekonomske okoliščine, ki so prevladovale ob odobritvi ukrepa, in sicer leta 2003 (317). Luksemburg je opozoril, da leta 2003 smernice OECD iz leta 2010 niso obstajale in da se luksemburško pravo ni nikjer sklicevalo na smernice OECD iz leta 1995.

    (295)

    Četrtič, Luksemburg je menil, da Komisija ni opredelila nobene kategorije podjetij, ki bi imela korist od ukrepa. Ob sklicevanju na zadevo Autogrill (318) je trdil, da je treba za izpolnitev pogoja selektivnosti opredeliti kategorijo podjetij, ki imajo edina korist od zadevnega ukrepa. Kar zadeva referenčno skupino davčnih zavezancev, je Luksemburg menil, da so v primerljivem pravnem in dejanskem položaju samo davčni zavezanci, za katere se uporabljajo pravila na področju transfernih cen in njegova praksa vnaprejšnjih davčnih stališč.

    4.3   PRIPOMBE LUKSEMBURGA GLEDE DVOMOV, IZRAŽENIH V SKLEPU O ZAČETKU POSTOPKA

    (296)

    Luksemburg se je tudi posebej odzval na dvome, ki jih je Komisija v sklepu o začetku postopka izrazila glede združljivosti zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča z neodvisnim tržnim načelom.

    (297)

    Prvič, v odziv na očitke Komisije, da je bilo zadevno vnaprejšnje davčno stališče odobreno v samo 11 delovnih dneh, je Luksemburg trdil, da je proces trajal veliko dlje. Med drugim sta 9. in 11. septembra 2003 potekala sestanka s predstavniki skupine Amazon, davčni organi pa so temeljito preučili metodo, dopisa z dne 23. in 31. oktobra 2003 ter poročilo o transfernih cenah, ki ga je predložil davčni svetovalec skupine Amazon.

    (298)

    Drugič, Luksemburg je trdil, da je zaskrbljenost Komisije, da je bilo zadevno vnaprejšnje davčno stališče odobreno brez potrebne ekonomske analize, neutemeljena. Poročilo o transfernih cenah je bilo pripravljeno na podlagi metode za določanje transfernih cen, navedene v zahtevi za vnaprejšnje davčno stališče. Vsebuje standardne elemente, kot so analiza funkcij obeh strank transakcije, družb LuxOpCo in LuxSCS, opis obravnavane transakcije in zadevne pravice intelektualne lastnine ter izbiro metod za izračun transfernih cen in oceno primerljive tržne cene.

    (299)

    Luksemburg je pojasnil, da so bile ob odobritvi zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča leta 2003 dejavnosti skupine Amazon še zelo nove in so hitro rasle, pri čemer so imele naložbe in dolgoročno obdobje očitno prednost pred kratkoročno dobičkonosnostjo. Skupina Amazon je imela leta 2003 izgubo in predvideno je bilo, da bo v bližnji prihodnosti še naprej veliko vlagala v tehnologijo. Ker je dejavnost elektronske trgovine dejavnost z nizkimi stopnjami dobička, v kateri vlada ostra konkurenca, je bila strategija skupine Amazon, da se od drugih razlikuje po tehnološki inovativnosti. Zato so se neopredmetena sredstva štela za bistvene vire pri ustvarjanju vrednosti v dejavnostih skupine Amazon.Tehnologija, potrebna za procese, je zelo napredna in se z velikimi naložbami družbe LuxSCS nenehno izboljšuje.

    (300)

    V skladu s funkcijsko analizo, vključeno v poročilo o transfernih cenah, je družba LuxSCS odgovorna za vzdrževanje in stalen razvoj neopredmetenih sredstev; družba LuxOpCo z uporabo neopredmetenih sredstev, za katera ji je družba LuxSCS podelila licenco, upravlja in razvija maloprodajne in storitvene dejavnosti prek spletišč v Uniji. Po navedbah Luksemburga je bila ekonomska življenjska doba neopredmetenih sredstev omejena, zato so bili potrebni nenehne izboljšave in velika vlaganja. Dodal je še, da družba LuxOpCo sama ni imela in nima neopredmetenih sredstev. V skladu z licenčno pogodbo za intelektualno lastnino vsa predelana neopredmetena sredstva, ki jih razvije družba LuxOpCo, pravno pripadajo družbi LuxSCS in so v njeni lasti.

    (301)

    Luksemburg je potrdil, da je bila v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču potrjena metoda določanja transfernih cen na podlagi TNMM za določitev zneska tržno naravnane licenčnine, ki jo družba LuxOpCo plača družbi LuxSCS. TNMM je metoda za izračun transfernih cen, ki ustreza upoštevnim luksemburškim predpisom in upravni praksi na področju transfernih cen. Njena uporaba v vnaprejšnjih davčnih stališčih v Luksemburgu je običajna in sprejeta v smernicah OECD iz leta 1995. Luksemburški davčni organ se je strinjal s TNMM na podlagi funkcijske analize, vključene v poročilo o transfernih cenah: družba LuxSCS ima v lasti, vzdržuje in razvija najbolj strateške elemente, in sicer neopredmetena sredstva, ki jih je težko ovrednotiti. Luksemburg poleg tega trdi, da ima družba LuxOpCo v skladu z licenčno pogodbo samo omejene pravice in odgovornosti v zvezi z neopredmetenimi sredstvi ter sama nima v lasti intelektualne lastnine. Zato ima družba LuxSCS druge uresničljive možnosti za to, da uporabi svoja neopredmetena sredstva in ustvari uspešno podjetje; družba LuxOpCo pa takih možnosti nima. Posledično se družba LuxOpCo šteje za manj kompleksen subjekt kot družba LuxSCS, tako da je bila na ustrezen način izbrana za testno stranko. Luksemburg je trdil tudi, da bi bila lahko glede na to, da so v sektorju elektronske trgovine stopnje dobička nizke, družba LuxOpCo z izbiro drugih metod izpostavljena tveganju izgub. Izbira TNMM je družbi LuxOpCo zagotavljala pričakovani dobiček, ki je hkrati stabilnejši in ustreznejši glede na njen profil. Zagotavljala je tudi, da se bodo rezultati družbe LuxOpCo povečevali hkrati z rastjo njenih dejavnosti v Luksemburgu in EU, ter omogočala legitimno predvidljivost glede plačila družbe LuxOpCo. Z drugimi metodami bi bili rezultati bolj spremenlivi. Luksemburg je glede na zgoraj navedeno trdil, da ni mogoče šteti, da je bil v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču odobren „najslabši možni rezultat“ za družbo LuxOpCo.

    (302)

    Tretjič, v odgovor na dvome, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka, da licenčnina, ki jo družba LuxOpCo plačuje družbi LuxSCS, ni vezana na proizvodnjo, prodajo ali dobiček, je Luksemburg potrdil, da je bila licenčnina dejansko izračunana kot preostali dobiček.Vendar je menil, da je tak rezultat neločljivo povezan s TNMM ter torej skladen z analizami funkcij in tveganj.

    (303)

    Četrtič, Luksemburg je menil, da je finančna donosnost družbe LuxOpCo, dejansko ustvarjena v posameznem letu obravnavanega obdobja, povsem v skladu z neodvisnim tržnim načelom. Ocenjeno je bilo, da je tržno naravnano plačilo družbe LuxOpCo znotraj interkvartilnega razpona med [2–2,5] % in [5–10] % ter da znaša mediana [4–4,5] %, kot je navedeno v primerjalni analizi iz poročila o transfernih cenah.

    (304)

    Petič, kar zadeva dvom glede ustreznosti spodnje in zgornje meje plačila družbe LuxOpCo, je Luksemburg trdil, da je glede na to, da je imela skupina Amazon leta 2003 izgubo in da so imele izgubo tudi primerljive družbe iz primerjalne analize, spodnja meja zagotavljala pozitivno plačilo, ki je naraščalo v skladu z razvojem dejavnosti.Poleg tega sta ta spodnja in zgornja meja družbo LuxOpCo spodbujali k učinkovitemu vodenju dejavnosti. Družba LuxOpCo bi lahko brez te zgornje meje preprosto povečala svoje stroške, da bi povečala svoj rezultat.Glede na to, da je stopnja dobička družbe LuxOpCo v obdobju 2006–2013 v povprečju znašala [3,5–4] % in je bila torej vsako leto znotraj interkvartilnega razpona, Luksemburg ugotavlja, da spodnja in zgornja meja v praksi nista imeli nobenega dejanskega učinka.

    (305)

    Luksemburg je še dodal, da davčna osnova ni bila omejena z zgornjo mejo in se je poviševala glede na širitev in vlaganja skupine Amazon v Uniji. Stopnja plačila je bila uporabljena pri vseh operativnih stroških družbe LuxOpCo in ne samo pri stroških, ki jih je ta imela v Luksemburgu. Tako je bila ta stopnja uporabljena pri širši osnovi in ne samo pri operativnih stroških družbe LuxOpCo v Luksemburgu (ta osnova je na primer vključevala stroške drugih odvisnih družb v Uniji, ki so bili nato zaračunani družbi LuxOpCo). Če bi bilo plačilo, ki ga je prejela družba LuxOpCo, izračunano samo glede na njene operativne stroške v Luksemburgu, bi bila njena povprečna stopnja dobička [10–15] %. Podatki, ki jih je Luksemburg predložil v podporo tej utemeljitvi, so povzeti v preglednici 18.

    Preglednica 18

    Obdavčljivi dohodek družbe LuxOpCo, izražen glede na njene operativne stroške v Luksemburgu (razen stroškov, ki so jih prefakturirale odvisne družbe v Uniji) (a), in njene operativne stroške, vključno s stroški, ki so jih prefakturirale odvisne družbe v Uniji (b)

    (v %)

    Poslovno leto

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    Skupaj

    (2006–2013)

    (a)

    13,8

    12,0

    10,9

    10,4

    11,4

    11,5

    11,0

    [10–15]

    [10–15]

    (b)

    4,1

    4,4

    4,2

    4,2

    3,9

    3,8

    3,2

    [2,5–3]

    [3,5–4]

    (306)

    Šestič, Luksemburg je v zvezi s trajanjem zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča pojasnil, da je bilo prvotno predvideno, da bo veljavno za obdobje petih let od začetka dejavnosti skupine Amazon v Luksemburgu, tj. dejavnosti, ki so se dejansko začele leta 2006 (319). Zato se je na začetku zadevno vnaprejšnje davčno stališče uporabljalo do leta 2011. Luksemburg poleg tega pojasnjuje, da so bila v skladu z njegovo tedanjo upravno prakso vnaprejšnja davčna stališča na področju transfernih cen praviloma spremenjena samo v primeru znatne spremembe poslovnega modela ali tržnih okoliščin. Do leta 2011 se dejavnosti in poslovni model družbe LuxOpCo niso nikakor spremenili, tako da se je metoda določanja transfernih cen še vedno štela za ustrezno in je bilo zadevno vnaprejšnje davčno stališče podaljšano za dodatnih pet let. Dodaja, da so bila po krizi leta 2008 plačila za primerljive dejavnosti (spletna prodaja na drobno) pod zelo velikim pritiskom in da operativne marže za dejavnosti skupine Amazon niso nehale padati. Luksemburg je glede na te elemente ocenil, da bi pregled ocene verjetno privedel do znižanja plačila družbe LuxOpCo.

    4.4   PRIPOMBE LUKSEMBURGA GLEDE POGODB M.COM, LICENČNIH POGODB ZNOTRAJ SKUPINE IN LICENČNIH POGODB ZA INTELEKTUALNO LASTNINO TER DRUGE INFORMACIJE

    (307)

    Luksemburg je predložil pripombe glede pogodb M.com, licenčnih pogodb znotraj skupine in licenčnih pogodb za intelektualno lastnino, ki so jih subjekti skupine Amazon sklenili s tretjimi osebami, ter zagotovil še druge finančne in pravne informacije v zvezi z družbami LuxOpCo, LuxSCS, AMEU in ASE, kot so zunanja poročila o vrednotenju ali poročila na področju transfernih cen v zvezi s transakcijami za pridobitev intelektualne lastnine ter zapisniki sej upravnega odbora in skupščin delničarjev družbe LuxOpCo.

    (308)

    Luksemburg je trdil, da se njegova pravila na področju transfernih cen brez razlike uporabljajo za vse skupine podjetij, nacionalne in mednarodne, ter da skupina Amazon ni obravnavana ugodneje kot druge skupine, saj se pravila o transfernih cena uporabljajo dosledno.

    (309)

    Luksemburg se je vprašal o upoštevnosti pogodb M.com za obravnavani primer. Razen pogodbe [A] so bile vse sklenjene po tem, ko je Luksemburg izdal vnaprejšnje davčno stališče. Luksemburg je po preučitvi pogodb M.com trdil, da se strinja z mnenjem skupine Amazon, da se te pogodbe nanašajo na poslovni model, ki je drugačen od tistega, ki je bil vzpostavljen med družbama LuxSCS in LuxOpCo. Zato se te pogodbe, vključno s tistimi, ki jih je skupina Amazon sklenila z družbami Borders, Circuit City, [A], ToysRUs in Waterstones, ne morejo uporabiti za metodo primerljivih prostih cen.

    (310)

    Luksemburg je poleg tega trdil, da tudi pogodbe znotraj skupine Amazon niso ustrezne za uporabo metode primerljivih prostih cen, saj te pogodbe znotraj skupine že po definiciji niso sklenjene na prostem trgu.

    4.5   PRIPOMBE LUKSEMBURGA GLEDE POŠILJANJA DOKUMENTOV V ZVEZI S POSTOPKOM NA ZVEZNEM DAVČNEM SODIŠČU ZDA S STRANI SKUPINE AMAZON

    (311)

    Luksemburg je 6. julija 2017 predložil pripombe glede informacij, ki jih je skupina Amazon poslala Komisiji v zvezi z uporabljenimi in pripravljenimi dokumenti za pravdni postopek na zveznem davčnem sodišču ZDA.

    (312)

    Luksemburg se v svojih pripombah strinja s pripombami in ugotovitvami skupine Amazon ter poudarja, da se buy-in družbe LuxSCS nanaša samo na neopredmetena sredstva kot taka in ne na vsa druga sredstva, funkcije in tveganja, povezane z dejavnostmi skupine Amazon.

    (313)

    Po navedbah Luksemburga je zvezno davčno sodišče ZDA ugotovilo, da je [4,5–5] % kosmate prodaje blaga (gross merchandise sales – GMS) ustrezna tržno usmerjena stopnja licenčnine za neopredmetena sredstva, uporabljena za evropske dejavnosti skupine Amazon, ki temelji na najpomembnejših referenčnih vrednostih.

    (314)

    Luksemburg je navedel, da je družba LuxSCS od družbe LuxOpCo prejemala licenčnine v višini [3–3,5] % kosmate prodaje blaga, kar je manj od tržno naravnane stopnje licenčnine, ki jo je določilo zvezno davčno sodišče ZDA. Če bi se torej uporabljala ta zadnja stopnja, bi morala družba LuxOpCo plačati licenčnine družbi LuxSCS, zaradi česar bi se zmanjšal njen obdavčljivi dohodek v Luksemburgu.

    (315)

    Zato Luksemburg meni, da davčna osnova družbe LuxOpCo ni bila neutemeljeno znižana, kot nakazuje Komisija v sklepu o začetku postopka, kar pomeni, da zadevno vnaprejšnje davčno stališče družbi LuxOpCo ni omogočilo nobene selektivne prednosti.

    5.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

    5.1   PRIPOMBE SKUPINE AMAZON

    5.1.1   PRIPOMBE SKUPINE AMAZON GLEDE DOMNEVNIH PRAVNIH NAPAK

    (316)

    Skupina Amazon je trdila, da Komisija v sklepu o začetku postopka ni pravilno opredelila referenčnega okvira niti ni dokazala selektivnosti ukrepa. Po mnenju skupine Amazon bi bilo treba zadevno vnaprejšnje davčno stališče preučiti glede na posebno pravilo nacionalnega prava in/ali upravno prakso in ne glede na sistem davka od dohodkov pravnih oseb v celoti (320). Zato je pravilni referenčni okvir za oceno vnaprejšnjega davčnega stališča neodvisno tržno načelo, kot je opredeljeno v členih 164(3) in 18 LIR ter v ustrezni upravni praksi, v kateri se zadevne določbe uporabljajo (321).

    (317)

    Po mnenju skupine Amazon na področju državne pomoči težava nastane samo, če zadevno vnaprejšnje davčno stališče odstopa od običajne razlage in uporabe neodvisnega tržnega načela v Luksemburgu. Skupina Amazon je trdila, da razširjena uporaba metode porazdelitve preostalega dobička, ki jo je v podatkovni zbirki LuxLeaks razkril Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev, kaže, da zadevno vnaprejšnje davčno stališče ne odstopa od upravne prakse luksemburške davčne uprave (322).

    (318)

    Skupina Amazon je trdila tudi, da Komisija ni dokazala selektivnosti ukrepa, in se je sklicevala na zadeve, v katerih so bile navedene značilnosti neselektivnih ukrepov (323).

    5.1.2   PRIPOMBE SKUPINE AMAZON GLEDE DVOMOV, IZRAŽENIH V SKLEPU O ZAČETKU POSTOPKA

    (319)

    Pripombe skupine Amazon glede dvomov, izraženih v sklepu o začetku postopka, v veliki meri sovpadajo s pripombami Luksemburga, saj je tudi ona trdila, da je bilo zahtevi za vnaprejšnje davčno stališče priloženo poročilo o transfernih cenah in da je bila ta zahteva temeljito preučena.

    (320)

    Skupina Amazon je poleg tega trdila, da izbrana metoda za izračun transfernih cen, in sicer metoda porazdelitve preostalega dobička, ni skladna samo s smernicami OECD, temveč tudi z luksemburškimi pravili in upravno prakso v zvezi z izračunom transfernih cen (324). Skupina Amazon je pojasnila, da neopredmetena sredstva, ki jih družba LuxSCS daje na voljo družbi LuxOpCo na podlagi licenčne pogodbe, vključujejo celotno intelektualno lastnino, lastninske pravice in vsa druga neopredmetena sredstva, ki jih ima družba LuxSCS v lasti in jih razvije na podlagi pogodbe, sklenjene s povezanimi družbami skupine Amazon, ali za katere povezane družbe skupine Amazon ali subjekti, kako drugače povezani z družbo LuxSCS, podelijo licenco (325). Pojasnila je vlogo družbe LuxSCS glede na vlogo družbe LuxOpCo in trdila, da je glede na to, da je družba LuxOpCo delujoča družba, ki nima lastnih edinstvenih virov, in da ima družba LuxSCS v lasti, vzdržuje in razvija vire vrednosti, ki so edinstveni in jih je težko ovrednotiti, družba LuxOpCo tista, ki je manj kompleksen subjekt v tem razmerju. Zato se pri metodi porazdelitve preostalega dobička najprej uporabi TNMM, da se določi donosnost needinstvenih prispevkov družbe LuxOpCo, ki je bila določena za „testno stranko“. Preostali dobiček se nato v celoti dodeli družbi LuxSCS, da se upošteva, da je njen prispevek bistven za evropske dejavnosti (326).

    (321)

    Skupina Amazon je dodala, da prispevki družbe LuxSCS, za katere se ji plačuje na podlagi metode določanja transfernih cen, potrjene v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, vključujejo ne samo podelitev podlicenc za neopredmetena sredstva, temveč tudi prevzem tveganj, povezanih s poslovanjem družbe LuxOpCo (327). Družba LuxSCS je z lastništvom neopredmetenih sredstev in financiranjem njihovega razvoja prevzela znatna tveganja, saj je morala opravljati plačila na podlagi dogovora o delitvi stroškov. Tveganje družbe LuxSCS izhaja iz negotovosti, neločljivo povezane s financiranjem razvoja na področju raziskav in razvoja. Če dejavnosti raziskav in razvoja ne bi ustvarile neopredmetenih sredstev, ki bi jih bilo mogoče uspešno uporabiti, bi imele stranke dogovora o delitvi stroškov precejšnje izgube. Družba LuxSCS je sposobna obvladovati operativna tveganja, povezana z neopredmetenimi sredstvi, saj jih nadzira in razvija v okviru udeležbe pri dogovoru o delitvi stroškov. Torej ni potrebno, da bi imela družba LuxSCS lastno osebje. Poleg tega bi bila lahko, če bi imela družba LuxOpCo izgubo, licenca za neopredmetena sredstva podeljena drugemu podjetju, kar pomeni, da ima dejansko nadzor nad uporabo neopredmetenih sredstev družba LuxSCS. Nazadnje, družba LuxSCS je kot lastnik dragocenih neopredmetenih sredstev finančno sposobna absorbirati tveganja, če bi se ta uresničila. Oprla bi se lahko tudi na denarni tok iz pričakovanih prihodkov iz licenčnin za financiranje prihodnjih vlaganj za vzdrževanje in izboljševanje neopredmetenih sredstev.

    (322)

    Skupina Amazon je dodala, da bi bili pri uporabi metode primerljivih prostih cen za določitev fiksne licenčnine rezultati bolj spremenljivi, pri čemer bi bila družba LuxOpCo izpostavljena tveganju izgub, tako da je bila ta metoda opuščena. Luksemburška davčna uprava mora svoje preučevanje transfernih cen vsekakor začeti na podlagi metode, ki jo izbere davčni zavezanec.

    (323)

    Skupina Amazon je opozorila, da z uporabo metode za določanje transfernih cen praviloma nastane niz vrednosti, ki so vse enako zanesljive. Transferne cene niso eksaktna znanost in z analizo transfernih cen že zaradi njene narave same dobimo niz rezultatov, ki so skladni z neodvisnim tržnim načelom, končni rezultat pa je neka primerljiva tržna cena in ne določena primerljiva tržna cena. Poleg tega je skupina Amazon v zvezi s smernicami OECD trdila, da je za izračun transfernih cen potrebna presoja. Zato je določena diskrecijska pravica bistvena za to, da ostane sistem obdavčenja pravnih oseb obvladljiv.

    (324)

    Skupina Amazon je predložila naknadno študijo o upravljavskih storitvah, ki jo je naročila leta 2014 in v kateri se primerjajo evropska podjetja, ki izvajajo podobne dejavnosti, kot so upravljavske storitve med podjetji skupine Amazon (v nadaljnjem besedilu: študija iz leta 2014) (328). V študiji iz leta 2014 je bila opravljena raziskava o primerljivih podjetjih, na splošno opredeljenih kot podjetja, ki izvajajo dejavnosti sedeža in dejavnosti poslovnega svetovanja. Z iskanjem v podatkovni zbirki Amadeus na podlagi izbirnih meril v zvezi z geografskim območjem (329), neodvisnostjo obravnavanega podjetja, ustreznimi finančnimi podatki in sektorji dejavnosti, izbranimi s ključnimi besedami (330), je bilo opredeljenih 11 podjetij (331), za katera je davčni svetovalec menil, da so dovolj primerljiva z družbo LuxOpCo. Rezultat analize finančnih podatkov o izbranih podjetjih za leta od 2010 do 2012 je bil naslednji interkvartilni razpon kazalnika na ravni dobička, opredeljenega kot dobiček iz poslovanja (332), deljen s celotnimi stroški: od 1,8 % do 12 %, z mediano, ki znaša 7 %. Skupina Amazon meni, da študija iz leta 2014 potrjuje, da je bilo plačilo družbe LuxOpCo, potrjeno v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, tržno naravnano, saj je dodatek družbe LuxOpCo kot delež operativnih stroškov, nastalih izključno v Luksemburgu, ostal znotraj tega razpona v vsem obravnavanem obdobju (333).

    (325)

    Skupina Amazon je zagovarjala tudi trajanje zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča. V podporo trditvi, da bi po finančni krizi leta 2008 revizija vnaprejšnjega davčnega stališča zelo verjetno pomenila znižanje plačila družbe LuxOpCo, je poslala naknadno poročilo na področju transfernih cen, ki ga je naročila leta 2012 (v nadaljnjem besedilu: naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2012) (334) in v katerem so predstavljeni finančni rezultati podjetij, uporabljeni za primerjalno iskanje in analizo v poročilu. Iz prvotne skupine primerljivih podjetij, uporabljene v poročilu o transfernih cenah, tri v poznejših letih niso več obstajala, tri pa se niso štela za primerljiva oziroma so se podatki v zvezi z njimi šteli za nezadostne. Oblikovani sta bili dve novi skupini podjetij: ena na podlagi podatkov za obdobje 2004–2006 in druga na podlagi podatkov za obdobje 2008–2010. Rezultat analize, izvedene za različna poslovna leta, je bil spodnji kvartil za donosnost na stroške (opredeljena kot dobiček iz poslovanja glede na skupne stroške) v višini od 1,1 % do 4,2 %, srednji kvartil je znašal od 3,1 % do 5,5 %, zgornji kvartil pa od 4,6 % do 8,5 %. Skupina Amazon je na podlagi teh rezultatov trdila, da je plačilo družbe LuxOpCo v celotnem obravnavanem obdobju ostalo znotraj razpona primerljivih tržnih cen.

    (326)

    Nazadnje, skupina Amazon je trdila, da tudi če bi Komisija ugotovila, da je zadevno vnaprejšnje davčno stališče državna pomoč, ne bi bilo pravne podlage za izterjavo te domnevne pomoči od skupine Amazon. Prvič, skupina Amazon meni, da bi taka izterjava pomenila neenako obravnavanje, saj bi bila edino podjetje, ki bi moralo vrniti domnevno nezakonito pomoč, čeprav so po njenem mnenju številni davčni zavezanci imeli korist od istega načina obravnavanja v skladu z luksemburškim davčnim sistemom. Drugič, skupina Amazon dodaja, da je legitimno pričakovala, da je zadevno vnaprejšnje davčno stališče zakonito in da se lahko nanj zanese. Zlasti ni mogla predvideti, da bo Komisija z uporabo novega pristopa brez precedensa (335) štela, da je zadevno vnaprejšnje davčno stališče državna pomoč. Nazadnje, skupina Amazon opozarja, da se je obdobje desetih let od dodelitve domnevne pomoči izteklo. Trdi, da je zadevno vnaprejšnje davčno stališče posamezni ukrep. Zato je datum sprejetja pravno zavezujočega akta, s katerim so nacionalni organi odločili o dodelitvi pomoči, odločilen za določitev datuma njene dodelitve. Po navedbah skupine Amazon je bilo zadevno vnaprejšnje davčno stališče odobreno 6. novembra 2003, ker pa je med datumom odobritve in datumom, na katerega je Komisija izdala prvo zahtevo za informacije, 24. junijem 2014, minilo več kot deset let, Komisija ne more odrediti izterjave.

    5.2   EPICENTER

    (327)

    EPICENTER (336) je menil, da se v sklepu o začetku postopka ne upošteva ustrezna diskrecijska pravica, ki je neločljivo povezana s prakso na področju transfernih cen. Menil je, da je Komisija prekoračila svoja zakonska pooblastila na področju neposrednega obdavčenja, ker je pravila o državni pomoči uporabila v boju proti škodljivi davčni konkurenci. S tem ogroža nujno pravno in regulativno varnost kot tako. Po mnenju organizacije EPICENTER bi morala vloga Komisije manj vključevati predpisovanje najustreznejšega pristopa in bolj zagotavljanje, da so posamezna vnaprejšnja davčna stališča skladna z zadevnimi smernicami držav članic ali OECD. Zato je referenčni element, na katerega bi se bilo treba opreti za ocenitev stopnje selektivnosti katere koli pogodbe, splošna ureditev, ki se uporablja v posamezni državi članici.

    5.3   COMPUTER & COMMUNICATIONS INDUSTRY ASSOCIATION (CCIA)

    (328)

    Čeprav združenje CCIA zagovarja učinkovit nadzor državne pomoči, meni, da se sedanje preiskave osredotočajo na politično priročne tarče. Meni, da bo uporaba pravil o državni pomoči v obravnavanem primeru povzročila pravno in poslovno negotovost v Evropi. Združenje CCIA je izrazilo zaskrbljenost zaradi uporabe merila skrbnega neodvisnega gospodarskega subjekta in zahteva, naj bo referenčni element za oceno selektivnosti ukrepa dosledna uporaba nacionalnih pravil za določanje transfernih cen. Trdilo je tudi, da uporaba neodvisnega tržnega načela praviloma pripelje do razpona primerljivih tržnih cen in ne do ene same primerljive tržne cene.

    5.4   ATOZ

    (329)

    Glavna trditev družbe ATOZ se nanaša na pravno podlago za oceno Komisije. Po mnenju družbe ATOZ luksemburška davčna zakonodaja ob sprejetju vnaprejšnjega davčnega stališča ni vključevala določb v zvezi z uporabo neodvisnega tržnega načela. Družba ATOZ je zato trdila, da ni prav, da se upoštevajo pravila o določanju transfernih cen OECD, kot da bi bila takrat vključena v luksemburško zakonodajo. Družba ATOZ meni, da bo pristop Komisije med drugim povzročil pravno negotovost v mednarodnih družbah.

    5.5   FEDIL

    (330)

    Po mnenju združenja Fedil lahko preiskave na področju državne pomoči poslabšajo pravno varnost, ki naj bi jo vnaprejšnja davčna stališča omogočala davčnim zavezancem. Meni, da bi morala ocena ukrepa temeljiti na luksemburški zakonodaji in upravni praksi v zadevnem času, ki se na splošno nista sklicevali na smernice OECD na področju transfernih cen. Po mnenju združenja Fedil za Komisijo na področju določanja transfernih cen obstaja ena sama resnica, zato podjetjem ni mogoče vnaprej zagotoviti pravne varnosti.

    5.6   OXFAM

    (331)

    Organizacija Oxfam je izrazila svojo podporo preiskavi Komisije, pri čemer jo je spodbudila, naj okrepi svoja preiskovalna pooblastila, zlasti ker je lahko v primerjavi z nacionalnimi organi primernejša za strukturno preučevanje praks držav članic na področju vnaprejšnjih davčnih stališč. Komisijo je pozvala, naj zagotovi, da bodo v primeru potrditve obstoja selektivne prednosti naložene ustrezne sankcije in bodo postopno odpravljene škodljive davčne prakse.

    5.7   THE BOOKSELLERS ASSOCIATION OF THE UNITED KINGDOM & IRELAND LTD (BA)

    (332)

    Po mnenju združenja BA davčna ureditev, ki so jo luksemburški organi odobrili skupini Amazon, tej omogoča neupravičeno prednost, ki je neodvisni knjigarnarji v Združenem kraljestvu ne morejo biti deležni. Poudarilo je, da je skupina Amazon z usmerjanjem vse evropske prodaje prek svojega luksemburškega sedeža znatno zmanjšala svoje davčno breme, kar zadeva tako DDV kot davek od dohodkov pravnih oseb. Zato združenje BA Komisijo poziva, naj ukrepa proti davčnim dogovorom, ki izkrivljajo pošteno konkurenco.

    5.8   EUROPEAN AND INTERNATIONAL BOOKSELLER FEDERATION (EIBF), SYNDICAT DE LA LIBRAIRIE FRANÇAISE (SLF), ZVEZA EVROPSKIH ZALOŽNIKOV (FEE) IN SYNDICAT DES DISTRIBUTEURS DE LOISIRS CULTURELS (SDLC)

    (333)

    Zveza EIBF zagovarja uporabo enotnih pogojev za vse prodajalce knjig na drobno in se zato veseli preiskave Komisije o davčnih praksah skupine Amazon. Ponovila je, da je naklonjena prostemu in odprtemu trgu, ki koristi potrošnikom.

    (334)

    SLF, FEE in SDLC so izrazili strinjanje s pripombami EIBF v zvezi s sklepom o začetku postopka.

    5.9   BUNDESARBEITSKAMMER

    (335)

    Avstrijska organizacija Bundesarbeitskammer podpira trditve Komisije v sklepu o začetku postopka ter trdi, da se s takimi dogovori in pravnimi strukturami na splošno znižujejo davki, plačani na svetovni ravni.

    6.   INFORMACIJE, KI JIH JE PREDLOŽILA DRUŽBA X

    (336)

    Družba X, ki je konkurentka skupine Amazon in izvaja dejavnosti spletne prodaje na drobno na trgu Unije ter ne želi, da bi bila razkrita njena identiteta, je v okviru preiskave Komisiji predložila informacije o trgu.

    (337)

    Po navedbah družbe X ocene relativne pomembnosti različnih postavk stroškov v tem sektorju kažejo, da na splošno storitvam za stranke pripada 50 %, tehnologiji 30 % ter fizični strukturi in logistiki 20 %. Čeprav je v začetni fazi uvajanja dejavnosti elektronske trgovine bistveno imeti na voljo zanesljivo informacijsko platformo, pa sta glavna dejavnika, da podjetje postane uspešen in trajen upravljavec elektronske trgovine, kupci in trženje. Glavni sredstvi, ki zagotavljata širitev na tem trgu, sta torej zanesljiva zbirka podatkov o kupcih in finančna sposobnost za velike naložbe v trženje. Kombinacija teh dejavnikov omogoča nastanek učinkov obsega, ki so potrebni, da se izravna struktura visokih fiksnih stroškov, potrebnih za izvajanje dejavnosti spletne prodaje na drobno.

    (338)

    Po navedbah družbe X za upravljavca spletne prodaje na drobno naložbe v tehnologijo predstavljajo od 4 do 5 % prometa v fazi vzdrževanja in od 5 do 8 % v fazi inovacij. Skupina Amazon izkorišča svojo obstoječo tehnologijo, ki ji je omogočila prednost pred konkurenti v Evropi. Tehnologija se stalno izboljšuje in prilagaja potrebam kupcev. Skupina Amazon je vodila zelo agresivno strategijo naložb v tehnologijo. Znatne naložbe so ji omogočile razvoj platforme, ki zdaj pomeni konkurenčno prednost, s katero je težko tekmovati. Družba X je v razvoj svoje platforme do zdaj skupaj vložila od 30 do 35 milijonov EUR. Vendar je njena velikost manjša od velikosti skupine Amazon na njenem nacionalnem trgu, in sicer je razmerje približno 1 proti 6.

    (339)

    Čeprav so naložbe skupine Amazon v logistiko na nacionalnem trgu družbe X znatne, je sposobnost velikih naložb v trženje, kot je brezplačna dostava, in nižanja cen izdelkov veliko pomembnejša za uspeh skupine Amazon.

    (340)

    Če želijo podjetja doseči določeno velikost in biti konkurenčna na trgu elektronske trgovine, morajo vzpostaviti neposredni kanal, ki jim zagotavlja bazo strank, ki jo potrebujejo za pridobitev tržnega deleža in konkuriranje v tem sektorju dejavnosti. Popolna odvisnost od skupine Amazon ni v skladu s strategijo podjetja, ki želi zavzeti vodilni položaj v sektorju elektronske trgovine. Vendar so za konkuriranje skupini Amazon potrebne velike naložbe v oblikovanje baze strank ter najpogosteje v zadevno tehnologijo in procese.

    (341)

    Mali trgovci na drobno (trgovci), ki izdelke prodajajo prek Amazonove platforme Marketplace za tretje osebe, nimajo osebnih/transakcijskih podatkov o strankah na podlagi transakcij, ki so jih sklenili pod pogodbenimi pogoji skupine Amazon. Skupina Amazon ima in zbira podatke o strankah. Zlasti je prepovedano, da bi trgovci strankam pošiljali nove ponudbe ali promocije (npr. glasila).

    (342)

    Čeprav to ni vedno nujno, mora večina trgovcev na drobno, ki želijo postati pomembni in oblikovati ponudbe z edinstveno vrednostjo, izvesti znatne naložbe v tehnologijo in poslovanje. Lahko se odločijo tudi za uporabo platforme skupine Amazon, vendar v tem primeru ne bodo zasedli dragocenega segmenta vrednostne verige in bodo odvisni od neposrednega konkurenta.

    (343)

    V sektorju elektronske trgovine so za trženje potrebne znatne naložbe. Podjetja, ki se ukvarjajo z elektronsko trgovino, običajno v trženje vložijo približno od 30 % do 35 % kosmatega dobička, kar je odvisno od tega, kakšno velikost bi lahko dosegli na trgu (razume se, da bolj kot bo podjetje zraslo, manjši bo delež, ki ga bo moralo nameniti trženju). Podjetje z agresivnejšo trženjsko strategijo vloži dva do trikrat več, s čimer ustvari izgube, za kar potrebuje trdno finančno podlago. Amazon Prime je eno glavnih orodij skupine Amazon za trženje; ta komercialna rešitev ponuja brezplačno dostavo za večino izdelkov, kupljenih prek skupine Amazon.

    7.   PRIPOMBE LUKSEMBURŠKIH ORGANOV V ZVEZI S PRIPOMBAMI TRETJIH OSEB IN INFORMACIJAMI, KI JIH JE PREDLOŽILA DRUŽBA X

    7.1   PRIPOMBE LUKSEMBURŠKIH ORGANOV V ZVEZI S PRIPOMBAMI TRETJIH OSEB

    (344)

    Luksemburški organi so v dopisu z dne 20. aprila 2015 izrazili strinjanje s pripombami organizacij Amazon, FEDIL, CCIA, ATOZ in EPICENTER, glede drugih pripomb na sklep o začetku postopka pa so menili, da niso upoštevne za obravnavani primer.

    (345)

    Luksemburški organi so zlasti navedli, da se pripombe organizacije Oxfam ne nanašajo posebej na primer skupine Amazon, temveč so oblikovane na splošno. Menili so, da se združenje BA ni izreklo o informacijah iz sklepa o začetku postopka, temveč o vprašanjih, ki niso povezana s to preiskavo. Menijo, da pripombe zveze EIBF in njenih članov ne prinašajo nobene pomembne nove informacije glede obravnavanega primera. Nazadnje, luksemburški organi so menili, da so pripombe organizacije Bundesarbeitskammer neutemeljene in netočne.

    7.2   PRIPOMBE LUKSEMBURŠKIH ORGANOV V ZVEZI S SPOROČILOM DRUŽBE X

    (346)

    Luksemburški organi so 2. maja 2016 predložili svoje pripombe v zvezi s prispevkom družbe X. Trdili so, da je skupina Amazon kot udeleženec na trgu primernejša za to, da se izreče o tem prispevku. Različico prispevka družbe X, ki ni zaupna, so tako predložili skupini Amazon in pričakujejo, da bo ta podala lastne pripombe.

    8.   DODATNA SPOROČILA SKUPINE AMAZON

    8.1   SPOROČILA O SKLADNOSTI PLAČILA DRUŽB LUXSCS IN LUXOPCO Z NEODVISNIM TRŽNIM NAČELOM

    (347)

    Skupina Amazon je v sporočilu z dne 18. januarja 2016 zagotovila dodatne informacije v podporo trditvi, da je plačilo družb LuxSCS in LuxOpCo, ki je bilo odobreno v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, skladno z neodvisnim tržnim načelom.

    (348)

    Prvič, v zvezi z metodo določanja transfernih cen, uporabljeno za izračun plačila družb LuxSCS in LuxOpCo, je skupina Amazon pojasnila, da je bila izbrana metoda porazdelitve preostalega dobička, ker ni bila najdena nobena primerljiva in dovolj zanesljiva transakcija med nepovezanimi osebami, da bi se uporabila metoda primerljivih prostih cen. Če bi se uporabila manj zanesljiva metoda primerljivih prostih cen, bi bile letne licenčnine višje. Skupina Amazon je pojasnila tudi, da je bila v poročilu o transfernih cenah v prvi fazi metode porazdelitve preostalega dobička uporabljena TNMM za izračun tržno naravnanega plačila družbe LuxOpCo kot testne stranke. Družba LuxOpCo je bila določena za testno stranko, ker izvaja needinstvene funkcije v razmerju do družbe LuxSCS, ki ima v lasti edinstvene ključne vire vrednosti za evropsko dejavnost. V drugi fazi metode porazdelitve preostalega dobička se ves preostali dobiček ali izguba razdeli med udeležence glede na funkcije in tveganja, ki jih prevzemajo. Logično je, da bolj kot so funkcije in tveganja udeleženca edinstveni, višje je plačilo, do katerega je upravičen v skladu z metodo porazdelitve preostalega dobička. V poročilu o transfernih cenah je bil preostali dobiček dodeljen družbi LuxSCS ob upoštevanju njenih edinstvenih funkcij in znatnih tveganj, ki jih je prevzela, v primerjavi s funkcijami in tveganji družbe LuxOpCo.

    (349)

    Drugič, kar zadeva ekonomsko logiko, na kateri temelji metoda določanja transfernih cen, je skupina Amazon pojasnila, da je družba LuxSCS želela svoje izvajalce spodbuditi k delovanju, ki prispeva k uspešnosti globalne strategije skupine Amazon. Če bi skupina Amazon sklenila licenčno pogodbo s tretjo osebo, bi bilo razumno treba zagotoviti, da bi bil imetnik licence sposoben uresničiti vse potrebne naložbe in bi imel interes za to ter da bi bile predvidene tudi vse ustrezne spodbude, da bi sledil strategiji skupine Amazon, da se čim bolj poveča izbira in ponudijo najboljše cene.

    (350)

    Po mnenju skupine Amazon metoda licenčnine zagotavlja, da je družba LuxOpCo dobičkonosna in ne tvega poslovanja z izgubo. To tveganje je bilo precej realno, saj v obdobju, v katerem je bilo zahtevano zadevno vnaprejšnje davčno stališče, trg spletne prodaje na drobno še ni bil razvit in so spletni trgovci na drobno imeli izgube, družba LuxOpCo pa je poslovala na trgu, za katerega so bile značilne ostra konkurenca in nizke stopnje dobička. S tega vidika plačilo imetniku licence glede na njegove stroške spodbuja strategijo rasti namesto strategije kratkoročnega dobička.

    (351)

    Plačilo družbe LuxSCS je bilo določeno na podlagi strukture, pri kateri se je pričakovala nestabilnost evropske dejavnosti. Če bi bila določena licenčnina, ki bi ustrezala fiksnemu deležu prodaje, bi družba LuxOpCo več let poslovala z izgubo (337). Skupina Amazon se v zvezi s tem sklicuje na višino licenčnine, ocenjeno v poročilu o transfernih cenah (338). Po njenem mnenju bi bila s tem ogrožena sposobnost družbe LuxOpCo, da trajno ustvarja dobiček. Skupina Amazon je v zvezi s tem opozorila tudi, da družba LuxOpCo ni bila finančno sposobna prenesti take izgube (339).

    (352)

    Tretjič, kar zadeva izbiro kazalnika na ravni dobička, je Komisija po preučitvi poročila o transfernih cenah, ki so ga luksemburški organi predložili v odgovor na sklep o začetku postopka, od Luksemburga in skupine Amazon zahtevala, naj navedeta, ali je bil dodatek, uporabljen za določitev tržno naravnanega plačila družbe LuxOpCo, izračunan na podlagi stroškov blaga in operativnih stroškov, kot je navedeno v opisu finančne analize iz poročila o transfernih cenah, ali na podlagi „čiste letne prodaje“ (340). Skupina Amazon je pojasnila, da je donosnost družbe LuxOpCo temeljila na dodatku v višini [4–6] % na operativne stroške, brez stroškov blaga, surovin in potrošnega materiala (341). Potrdila je, da je razpon, sporočen v poročilu o transfernih cenah (od (2,3 % do 6,7 %, z mediano, ki znaša 4,3 %), vključeval stroške blaga, surovin in potrošnega materiala primerljivih podjetij. Navedba deleža čistega letnega prometa v preglednici, ki prikazuje rezultate pregleda primerljivih podjetij, je bila vključena za prikaz, da so zneski tehtana povprečja glede na letno prodajo za določeno leto.

    (353)

    Kar zadeva izključitev stroškov blaga, surovin in potrošnega materiala iz stroškov družbe LuxOpCo, je skupina Amazon pojasnila, da so bili stroški blaga, surovin in potrošnega materiala primerljivih podjetij omejeni, medtem ko je bila pri družbi LuxOpCo ocena teh stroškov znatna. Če bi bili ti stroški vključeni v dodatek, bi bil rezultat izkrivljen (342). Če bi bili stroški blaga, surovin in potrošnega materiala izključeni iz izračuna kazalnika na ravni dobička primerljivih subjektov, navedenega v poročilu o transfernih cenah, bi po navedbah skupine Amazon dodatek v vsakem primeru znašal med 3,7 % in 7,6 %, mediana pa 4,9 %. Skupina Amazon je predložila preglednico, ki vključuje sedem podjetij, uporabljenih za referenco v poročilu o transfernih cenah, pri katerih je bil dodatek na operativne stroške prav tako izračunan z izključitvijo stroškov blaga, surovin in potrošnega materiala. Podatki so bili sporočeni samo za pet od sedmih podjetij. Medtem ko pri štirih od petih podjetij, za katere so bili sporočeni podatki, dodatki na operativne stroške niso bili znatno višji od dodatka na skupne stroške (343), je bil pri enem podjetju dodatek na operativne stroške približno petkrat višji od dodatka na skupne stroške (344). Na podlagi tega je bil v poročilu o transfernih cenah uporabljen dodatek v višini [4–6] % za finančne napovedi, ki jih je skupina Amazon predložila za določitev upoštevne običajne donosnosti družbe LuxOpCo. Konkretno je bila donosnost družbe LuxOpCo izračunana s pomnožitvijo vsote operativnih stroškov družbe LuxOpCo in stroškov, ki naj bi jih imele evropske povezane družbe, medtem ko stroški blaga, surovin in potrošnega materiala niso bili vključeni v osnovo za izračun (navedena je preglednica 2, v kateri je povzet ta izračun, kot je naveden v poročilu o transfernih cenah (345)).

    (354)

    Četrtič, Komisija je opozorila, da v poročilu o transfernih cenah ni nikjer omenjen mehanizem spodnje in zgornje meje, opisan v zahtevi za vnaprejšnje davčno stališče. Skupina Amazon je na vprašanje Komisije glede te opustitve na sestanku 28. oktobra 2015 pojasnila, da mehanizem spodnje in zgornje meje ne povzroči, da je plačilo družbe LuxOpCo zunaj razpona primerljivih tržnih cen. Dodatek, ki ga je družba LuxOpCo prejela v zadevnem obdobju, je znašal povprečno [3,5–4] % in je bil vsako leto v interkvartilnem razponu med 2,3 % in 6,7 % (346).Družba Amazon je na tem sestanku poudarila tudi, da je mogoče pričakovati, da bi bili z uporabo samo metode primerljivih prostih cen rezultati pristranski in spremenljivi.

    8.2   SPOROČILO GLEDE INFORMACIJ, KI JIH JE PREDLOŽILA DRUŽBA X

    (355)

    Skupina Amazon dvomi, da je družba X v resnici primerljiva z družbo LuxOpCo. Poleg tega trdi, da se informacije, ki jih je poslala družba X, ne bi smele upoštevati pri oceni zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča, ker ne skupina Amazon ne luksemburški organi teh informacij niso imeli niti ob vložitvi zahteve za vnaprejšnje davčno stališče leta 2003 niti ob zahtevi za podaljšanje tega vnaprejšnjega davčnega stališča leta 2011.

    (356)

    Skupina Amazon vsekakor meni, da informacije, ki jih je predložila družba X, ne potrjujejo ugotovitve, da je bila z vnaprejšnjim davčnim stališčem iz leta 2003 družbi LuxOpCo odobrena državna pomoč. Natančneje, družba LuxOpCo se strinja z družbo X, da je elektronska trgovina dejavnost, v kateri so stopnje dobička nizke. Družba LuxOpCo dejansko ne bi mogla niti preživeti niti se širiti na trgu brez neopredmetenih sredstev, za katera ji je družba LuxSCS podelila licenco.

    (357)

    Skupina Amazon trdi, da njen poslovni model sloni na tehnoloških inovacijah, kot so orodja za iskanje in navigacijo, obdelava naročil, funkcije kataloga, storitve za stranke ter orodja za upravljanje in analizo podatkov.

    (358)

    Skupina Amazon meni, da so podatki o strankah, za katere družba LuxSCS daje licenco družbi LuxOpCo, ključni element trženja in da rešitev Prime skupine Amazon ni omejena na storitev brezplačne dostave, saj vključuje različne storitve in zahteva kompleksno tehnološko podlago.

    (359)

    Po mnenju skupine Amazon zadovoljstvo strank v glavnem izhaja iz tehnologije in podatkov o strankah, pri čemer so oboji dani na voljo družbi LuxOpCo v okviru neopredmetenih sredstev.

    (360)

    Krepitev in razvoj baze strank in blagovne znamke v bistveni meri temeljita na neopredmetenih sredstvih. Po mnenju skupine Amazon je družba X potrdila, da so neopredmetena sredstva, ki se stalno razvijajo in izboljšujejo, bistvena za uspeh dejavnosti elektronske trgovine, kot so dejavnosti družbe LuxOpCo, kar potrjuje njen status kot testne stranke, saj je prispevek družbe LuxSCS pomembnejši.

    (361)

    Skupina Amazon meni, da metoda za izračun licenčnine, kot je bila odobrena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, ohranja dolgoročno vzdržnost družbe LuxOpCo, ker stopnja licenčnine ni pretirano visoka in ker družbi LuxOpCo omogoča donosnost na stroške. Poleg tega metoda družbo LuxOpCo spodbuja k ustvarjanju vrednosti z uporabo neopredmetenih sredstev, tako da čim bolj razvija dejavnost, zagotavlja čim večjo izbiro in še naprej ponuja ugodnejše cene, družbo LuxSCS pa spodbuja k nadaljnjemu dolgoročnemu vlaganju v neopredmetena sredstva.

    (362)

    Nazadnje, skupina Amazon ugotavlja, da trditve družbe X glede deleža prometa, ki ga mora podjetje, ki se ukvarja z elektronsko trgovino, vložiti v tehnologijo (od 4 % do 8 % prodaje), potrjujejo, da se lahko stopnja licenčnine, ki jo je družba LuxOpCo plačevala družbi LuxSCS in je v povprečju znašala [5–10] % prometa družbe LuxOpCo od leta 2006 do leta 2014 ali [3–3,5] % kosmate prodaje blaga ter ki se nanaša na celotna neopredmetna sredstva, šteje za skladno z neodvisnim tržnim načelom in ne odstopa očitno od zanesljivega približka rezultata, ki temelji na trgu.

    8.3   SPOROČILA V ZVEZI Z OSREDOTOČENOSTJO DEJAVNOSTI SPLETNE PRODAJE NA DROBNO SKUPINE AMAZON NA TEHNOLOGIJO

    (363)

    Skupina Amazon trdi, da je njen cilj „biti družba, ki je na vsem svetu najbolj usmerjena k strankam, tako da lahko te najdejo in odkrijejo vse, kar bi si lahko želele kupiti prek spleta, pri čemer si prizadeva strankam ponuditi čim ugodnejše cene“ (347). Misija ponujati največjo izbiro izdelkov po najnižjih cenah in na najbolj praktičen način je v središču dejavnosti skupine Amazon, njena izvedba pa je v bistveni meri odvisna od tehnologije.

    (364)

    Po navedbah skupine Amazon gre za „[…] tehnološko podjetje, ki trgovino na drobno obravnava kot tehnično vprašanje“ (348), pri čemer tehnologija ni samo vmesnik med skupino Amazon in njenimi strankami, temveč je v središču vsakega operativnega procesa. Tehnologija skupine Amazon tej omogoča, da ponuja konkurenčne cene, potencialnim kupcem predlaga izdelke, ki bi jih lahko zanimali, obdeluje plačila, upravlja zaloge in pošilja izdelke kupcem. Dejavnosti skupine Amazon je glede na njihov obseg treba upravljati z visoko ravnjo avtomatizacije, kar zadeva upravljanje zalog, oblikovanje cen in obdelavo naročil. Skupina Amazon ne bi mogla zaposliti dovolj oseb za določanje cen ali ravni zalog milijonov različnih izdelkov.

    (365)

    Skupina Amazon trdi, da mora biti njena ponudba elektronske trgovine na voljo kadar koli in z zelo kratkim odzivnim časom, da se prepreči nezadovoljstvo strank. Glede na njeno nenehno širitev mora biti njena tehnološka infrastruktura modularna in prilagodljiva. Programska oprema skupine Amazon ima torej storitveno usmerjeno arhitekturo. Funkcije, potrebne za poslovne dejavnosti skupine Amazon, so razvite kot komponente, ki jih je mogoče kombinirati, da se zagotovita medsebojno delovanje in sodelovanje. Taka arhitektura ima številne prednosti, kot je individualizirana optimizacija, in omogoča vzdrževanje določene programske opreme. Olajša tudi uvajanje novih storitev in izboljšav. Če bi skupina Amazon prenehala vzdrževati in posodabljati tehnologijo, na kateri temelji njena dejavnost, bi stranke to opazile, saj bi se izkušnja elektronske trgovine, na kateri temelji poslovni uspeh skupine Amazon, spremenile, njene poslovne dejavnosti pa bi oslabele.

    (366)

    Spletišča in mobilne aplikacije skupine Amazon vključujejo več funkcionalnosti, med drugim pridobivanje in ohranjanje informacij o identiteti strank, oblikovanje in vzdrževanje kataloga, oblikovanje in prikaz spletnih strani in strani mobilnih aplikacij, funkcije iskanja in navigacije, pripravo in oddajo naročil, obdelavo plačil, interakcijo s centri za obdelavo, komentarje strank, personalizacijo in spletne skupnosti.

    (367)

    Druga tehnološka orodja vključujejo orodja za skrbništvo spletišč, konfiguracijski repozitorij, orodja za upravljanje in analizo spletišč, programsko opremo za upravljanje prodajalcev, programsko opremo za upravljanje zalog, programsko opremo za katalog in programsko opremo za oblikovanje cen. V zvezi z zadnjim skupina Amazon trdi, da je 99 % cen določenih z avtomatiziranim postopkom, čeprav so lahko določene tudi ročno, vendar samo izjemoma. Kakršno koli ročno spremembo cen v Evropi mora odobriti evropski upravljavec oblikovanja cen v družbi LuxOpCo.

    (368)

    Skupina Amazon ima tudi programsko opremo za trženje, namenjeno zagotavljanju obiska spletišč, notranje in zunanje trženjske tehnike, kot je trženje na podlagi iskalnikov (na podlagi sodelovanja z iskalniki, kot je Google), orodja za optimizacijo iskalnikov, orodja za plačljive oglase v iskalnikih in orodja za trženje po elektronski pošti.

    (369)

    Dodati je treba tudi programsko opremo za obdelavo naročil, med drugim za European Fulfilment Network (v nadaljnjem besedilu: EFN), programsko opremo za izbiranje in pakiranje ter programsko opremo za storitve za stranke.

    (370)

    Skupina Amazon sama razvija glavno programsko opremo, namenjeno njeni dejavnosti elektronske prodaje na drobno. Trdi, da dejavnosti tehnološkega razvoja nadzorujejo ekipe v ZDA. Dejavnosti testiranja spletišč in programskih orodij ter odpravljanja napak se v celoti izvajajo v ZDA. Več kot [60–65] % od [30 000–40 000] zaposlenih, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem, je nameščenih v ZDA. Od [1 000–10 000] zaposlenih na področju raziskav in razvoja v Evropi jih ima [100–200] delovno mesto v Luksemburgu.

    (371)

    Nazadnje, skupina Amazon trdi, da so bili pretehtani vsi vidiki tradicionalne trgovine na drobno, da bi postala učinkovitejša, cenejša in bolj prilagojena potrebam strank. Skupina Amazon se v obsežnem okolju elektronske trgovine od konkurentov razlikuje po izkušnji strank, ki temelji na njeni tehnologiji, s čimer se krepi tudi njena blagovna znamka. Tudi najkrajši časovni zamiki pri naročanju ali manjši zastoji pri obdelavi slabšajo izkušnjo stranke, škodijo blagovni znamki Amazon in povzročajo izgubo prodaje, ker stranke odvrnejo od nakupa.

    (372)

    Skupina Amazon poudarja, da je bila življenjska doba neopredmetenih sredstev, povezanih z njeno registrirano blagovno znamko, na dan 1. januarja 2005 od 10 do 15 let. Na isti dan je bila ocenjena življenjska doba zbirke podatkov o strankah od 6 do 10 let, življenjska doba tehnologije pa od 2 do 5 let.

    8.4   SPOROČILA V ZVEZI S KLJUČNIMI GROŽNJAMI ZA EVROPSKE DEJAVNOSTI SKUPINE AMAZON

    (373)

    Skupina Amazon je 27. februarja 2017 predstavila naslednje tri kritične grožnje za njene evropske dejavnosti.

    (374)

    Konkurenca: izguba poslov v škodo konkurenčnosti je glavna grožnja za skupino Amazon, saj je v sektorju elektronske trgovine konkurenca zelo ostra. Konkurenčnost v veliki meri temelji na inovacijah, zato konkurenti, ki niso inovativni, zapustijo trg. Skupina Amazon se spopada z raznimi pritiski in različnimi konkurenti na različnih trgih, tveganja v zvezi s konkurenco pa imajo lokalne posebnosti.

    (375)

    Sprejemanje novih izdelkov, storitev in tehnologij pri strankah: rast skupine Amazon in njena širitev na nove kategorije in geografske regije vključujeta tveganje, da stranke ne bodo sprejele novih ponudb ali novih izdelkov. Poleg tega skupina Amazon nosi tveganje nerazpoložljivosti spletišč, kar lahko pomeni znatne stroške za njeno dejavnost.

    (376)

    Nazadnje, lokalne gospodarske in politične razmere ter spremembe pravnih okvirov pomenijo tveganje in celo grožnjo za evropske dejavnosti skupine Amazon. Nizke stopnje uporabe interneta in kreditnih kartic predstavljajo pomembne izzive za skupino Amazon, saj ji preprečujejo širitev dejavnosti. Zaradi državnega urejanja lahko postane poslovni model skupine Amazon neizvedljiv.

    8.5   SPOROČILA SKUPINE AMAZON Z DNE 29. MAJA 2017

    (377)

    Skupina Amazon je 29. maja 2017 predložila pripombe v zvezi s postopkom na zveznem davčnem sodišču ZDA in novo poročilo o transfernih cenah.

    (378)

    Po navedbah skupine Amazon je bilo v sklepu zveznega davčnega sodišča ZDA z uporabo metode primerljivih prostih cen ugotovljeno, da tržno naravnana stopnja licenčnine za neopredmetena sredstva znaša [4,5–5] % kosmate prodaje blaga (349).

    (379)

    Skupina Amazon je trdila, da so pridobitev pravic v zvezi s tehnologijo, blagovno znamko in podatki o strankah s strani družbe LuxSCS priznale vse stranke v ameriškem pravdnem postopku. Zato skupina Amazon meni, da je vrednost [4,5–5] % referenčna vrednost za ustrezno tržno naravnano licenčnino, ki bi jo morala prejeti družba LuxSCS. Poleg tega je treba po mnenju skupine Amazon to referenčno vrednost šteti za minimalno vrednost, saj pri tej licenčnini ni upoštevano niti dobro ime niti izboljšave neopredmetenih sredstev, ki jih je prejela družba LuxOpCo, po obdobju 2005/2006 na podlagi dogovora o delitvi stroškov.

    (380)

    Skupina Amazon torej trdi, da je bila združena stopnja licenčnine, ki jo je družba LuxSCS prejela v obravnavanem obdobju 2006–2014, v resnici nižja od stopnje licenčnine, ki jo je določilo zvezno davčno sodišče ZDA, in sicer [3–3,5] % kosmate prodaje blaga. Glede na pripombe skupine Amazon v zvezi s sklepom zveznega davčnega sodišča ZDA je torej družba LuxSCS od družbe LuxOpCo prejela prenizko stopnjo licenčnine, zato skupina Amazon meni, da vnaprejšnje davčno stališče iz leta 2003 družbi LuxOpCo ni moglo omogočiti prednosti.

    (381)

    Skupina Amazon je menila, da so bila v ameriškem pravdnem postopku izčrpno preučena preizkušena dejstva, vključno z ugotovitvami izvedencev. V sklepu zveznega davčnega sodišča ZDA so bila potrjena predhodno predložene navedbe skupine Amazon, zlasti trditve, da je tehnologija ključni vir vrednosti dejavnosti skupine Amazon, ki zahteva stalne naložbe in inovacije, da je združevanje evropskih dejavnosti skupine Amazon odziv na poslovne potrebe ter, nazadnje, da je v obravnavanem obdobju v evropskem okolju elektronske trgovine vladala ostra konkurenca in da so bile zanj značilne nizke stopnje dobička.

    (382)

    Skupina Amazon je [Advisor 1] naročila novo poročilo o transfernih cenah, s katerim bi se naknadno preverilo, ali je licenčnina, ki jo je družba LuxOpCo plačevala družbi LuxSCS v skladu z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem, skladna z neodvisnim tržnim načelom (v nadaljnjem besedilu: naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017) (350). V tem poročilu je višina licenčnine preučena na podlagi dveh metod določanja transfernih cen: metode primerljivih prostih cen in TNMM.

    (383)

    Pri metodi primerljivih prostih cen so se licenčnine, ki jih je družba LuxOpCo v obravnavanem obdobju plačevala družbi LuxSCS, primerjale z licenčnino, določeno v poročilu o transfernih cenah in mnenju zveznega davčnega sodišča ZDA. V naknadnem poročilu o transfernih cenah iz leta 2017 je navedeno, da je bila licenčnina, ki jo je družba LuxOpCo dejansko plačala družbi LuxSCS, nižja od razpona stopenj licenčnin, določenega v poročilu o transfernih cenah na podlagi pogodbe [A] (351). Dodano je, da licenčnina, ki jo je družba LuxOpCo plačala družbi LuxSCS, nižja od stopnje licenčnine v višini [4,5–5] %, ki je bila v mnenju zveznega davčnega sodišča ZDA določena tudi z uporabo metode primerljivih prostih cen (352). V zvezi s tem je pojasnjeno, da je v tem mnenju združena stopnja licenčnine določena glede na kosmato prodajo blaga kot „začetna (izhodiščna) tržno naravnana stopnja licenčnine za neopredmetena sredstva, ki so obstajala 1. maja 2006“ (353).

    (384)

    V naknadnem poročilu o transfernih cenah iz leta 2017 je poleg tega navedeno, da bi bilo treba izvesti več prilagoditev navzgor za licenčnino, ki jo je družba LuxOpCo plačala družbi LuxSCS, ob upoštevanju razlik med licenčno pogodbo in prvotno pogodbo o pristopu. V zvezi s tem je v poročilu ugotovljeno, da „je enkratni prenos predhodno obstoječih neopredmetenih sredstev med ameriškimi sopogodbeniki in družbo LuxSCS“ drugačen od licenčne pogodbe, ker je morala družba LuxOpCo plačevati licenčnino ne samo za vrednost pravic intelektualne lastnine, ki so obstajale ob sklenitvi licenčne pogodbe, temveč tudi za „vse izboljšave in razvoj, katerih stroške nosi samo družba LuxSCS“ (354). Prilagoditve navzgor bi morale biti izvedene tudi tako, da bi se upoštevala cela vrsta neopredmetenih sredstev, ki so bila dana na voljo družbi LuxOpCo in niso bila upoštevana v mnenju zveznega davčnega sodišča ZDA, časovne razlike ter mehanizem spodnje in zgornje meje, uporabljen za licenčnino, ki jo plača družba LuxSCS, katerega namen je bil „zmanjšati tveganja in zagotoviti družbi LuxOpCo stabilen tok prihodkov, ki ustreza njenemu profilu funkcij in tveganja“ (355). Prilagoditve navzdol se niso štele za potrebne, ker niso bili upoštevani prispevki družbe LuxOpCo k razvoju, izboljšavam in vzdrževanju neopredmetenih sredstev (356).

    (385)

    Na podlagi analize iz naknadnega poročila o transfernih cenah iz leta 2017 po metodi primerljivih prostih cen je bilo mogoče ugotoviti, da je bila združena licenčnina, ki jo je družba LuxOpCo v obravnavanem obdobju plačevala družbi LuxSCS, „razumna in skladna z gospodarsko realnostjo“.

    (386)

    Kar zadeva analizo na podlagi TNMM, se naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017 začne s funkcijsko analizo (357) za določitev, katera stranka licenčne pogodbe bi morala biti testna stranka oziroma stranka, ki izvaja manj kompleksne funkcije.

    (387)

    Analiza funkcij družbe LuxOpCo je bila izvedena na podlagi njene vloge v evropski vrednostni verigi junija 2014, ker se je štelo, da je po postopnem povečevanju števila zaposlenih družbe LuxOpCo v vsem obravnavanem obdobju funkcijski profil družbe junija 2014 izražal največji prispevek družbe LuxOpCo k ustvarjanju vrednosti v preučevanem obdobju. Glede na naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017 se je družba LuxOpCo močno opirala na orodja in tehnologijo za upravljanje zadevnih operativnih tveganj ter ni samostojno upravljala niti prevzemala znatnih tveganj. Niti ni ustvarila potrebe po obratnem kapitalu, ki bi presegala potrebo v zvezi z njenimi funkcijami kot družbe za upravljanje. Glavne dejavnosti družbe LuxOpCo so vključevale nadzor nad upravljanjem nakupov, prodaje, trženja in distribucije izdelkov tretjim strankam prek evropskih spletišč. Te dejavnosti so bile v veliki meri odvisne od neopredmetenih sredstev, za katera je bila družbi LuxOpCo podeljena licenca in ki so se med drugim nanašala na oblikovanje cen blaga, upravljanje zalog, podporo dejavnostim centrov za obdelavo naročil, obdelavo spletnih plačil, odkrivanje goljufij, storitve za stranke, logistiko in oglaševanje. Družba LuxOpCo v obravnavanem obdobju ni imela neopredmetenih sredstev in jih ni razvijala niti ni vlagala v njihov razvoj. Nasprotno, imela je zgolj sredstva v obliki standardne poslovne opreme in zaloge v zvezi z evropsko maloprodajno dejavnostjo skupine Amazon. V obravnavanem obdobju je bila družba LuxOpCo v okviru svojih vsakodnevnih dejavnosti izpostavljena različnim strateškim, finančnim, operativnim in drugim tveganjem. Večina tveganj je neposredno ali posredno povezanih s tehnologijo, na kateri sloni ponudba skupine Amazon, ali njeno globalno strategijo širitve na nove kategorije izdelkov in storitev. Skupina Amazon je za učinkovito upravljanje in obvladovanje teh tveganj vzpostavila natančne politike upravljanja na ravni skupine. Nazadnje, v sektorju dejavnosti, ki se naslanja na tehnologijo, družba LuxOpCo ni samostojno upravljala niti prevzemala znatnih operativnih tveganj, pač pa se je opirala na tehnologijo za upravljanje ali prevzemanje zadevnih operativnih tveganj.

    (388)

    V zvezi z družbo LuxSCS je v naknadnem poročilu iz leta 2017 opozorjeno zgolj na dejstvo, da ima neopredmetena sredstva zaradi udeležbe v dogovoru o delitvi stroškov.

    (389)

    Na podlagi te funkcijske analize je v naknadnem poročilu o transfernih cenah iz leta 2017 ugotovljeno, da je družba LuxOpCo primer segmenta vrednostne verige, ki ni imetnik pravice intelektualne lastnine niti takih pravic ne upravlja ali nadzira: njen funkcijski profil je primerljiv profilu „družbe za upravljanje“, ki nadzira logistiko, obdelavo naročil in zaloge v zvezi z evropskimi dejavnostmi v okviru spletne trgovine na drobno, pri čemer je izpostavljena omejenim tveganjem in ima samo običajna opredmetena sredstva (358). Zato se družba LuxSCS, ki ima neopredmetena sredstva na podlagi udeležbe v dogovoru o delitvi stroškov, šteje za družbo, katere funkcijska analiza je najbolj kompleksna. V naknadnem poročilu o transfernih cenah iz leta 2017 je v zvezi s tem pojasnjeno, da „so funkcijska analiza in dejanske okoliščine pokazale, da so dejavnosti družbe LuxOpCo v veliki meri odvisne in drugotnega pomena v razmerju do ekonomsko pomembnih neopredmetenih sredstev, ki jih nima v lasti, temveč ima do njih dostop na podlagi licenčne pogodbe, pri čemer pravice družbe LuxSCS na neopredmetenih sredstvih izhajajo iz njene udeležbe v dogovoru o delitvi stroškov z nekaterimi podjetji iz skupine pred in med obravnavanim obdobjem.“ (359).

    (390)

    V naknadnem poročilu o transfernih cenah iz leta 2017 je pojasnjeno, da mora zanesljiv finančni kazalnik upoštevati prispevek družbe LuxOpCo h globalni vrednostni verigi. Ker je družba LuxOpCo v poročilu predstavljena kot stranka, ki „[…] ni povsem samostojno odločala, katere izdelke prodajati, kakšne cene uporabiti za izdelke ali kako jih promovirati, saj so te funkcije vključene v tehnoloških orodjih, prejetih na podlagi licenčne pogodbe“ (360), se ne šteje za ustrezno, da se uporabi kazalnik čistega dobička na podlagi prodaje (361). V naknadnem poročilu o transfernih cenah iz leta 2017 je ugotovljeno, da so operativni stroški najzanesljivejši kazalnik na ravni dobička za merjenje vrednosti izvajanih funkcij, prevzetih tveganj in uporabljenih sredstev družbe LuxOpCo. V poročilu je uporabljen kazalnik na ravni dobička, ki je izračunan z delitvijo dobička (izgube) iz poslovanja z operativnimi stroški (362).

    (391)

    V poročilu sta nato posodobljeni ekonomski analizi iz leta 2003 in leta 2004, pri čemer so določene referenčne donosnosti za dejavnosti, primerljive z dejavnostmi družbe LuxOpCo, in opravljena je nova analiza, ki omogoča določitev referenčnih donosnosti. Iz te analize je razvidno, da je bilo v vseh letih v obdobju od leta 2006 do junija 2014 plačilo družbe LuxOpCo znotraj interkvartilnega razpona, ki izhaja iz referenčnih donosnosti, dobljenih za dejavnosti, primerljive z dejavnostmi družbe LuxOpCo. V naknadnem poročilu o transfernih cenah iz leta 2017 je zato ugotovljeno, da je to plačilo skladno z neodvisnim tržnim načelom.

    9.   PREUČITEV ZADEVNEGA UKREPA

    9.1   OBSTOJ POMOČI

    (392)

    V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

    (393)

    V skladu z ustaljeno sodno prakso morajo biti za opredelitev ukrepa kot državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU izpolnjeni vsi pogoji, določeni v tem členu. Prvič, intervencija mora biti državna ali iz državnih sredstev. Drugič, ta intervencija mora biti taka, da lahko vpliva na trgovino med državami članicami. Tretjič, z njo mora biti prejemniku podeljena selektivna prednost. Četrtič, izkrivljati mora konkurenco ali groziti z izkrivljanjem konkurence (363).

    (394)

    Kar zadeva prvi pogoj, naveden v členu 107(1) PDEU, je zadevno vnaprejšnje davčno stališče izdala luksemburška davčna uprava, ki je organ države Luksemburg. To stališče je pomenilo, da je ta uprava odobrila dogovor o določanju transfernih cen, ki je družbi LuxOpCo omogočal izračun letnega davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga je morala plačati Luksemburgu v obravnavanem obdobju. Družba LuxOpCo je nato predložila letno napoved za odmero davka od dohodkov pravnih oseb na podlagi tega dogovora, ki ga je luksemburška davčna uprava nato odobrila kot ustrezajočega davku od dohodkov pravnih oseb, ki se plača Luksemburgu. Zadevni ukrep je torej mogoče pripisati Luksemburgu.

    (395)

    Kar zadeva financiranje ukrepa iz državnih sredstev, v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča ukrep, s katerim javni organi odobrijo davčno oprostitev, ki, čeprav ne vključuje prenosa državnih sredstev, zadevno podjetje postavlja v ugodnejši finančni položaj kot druge davčne zavezance, lahko pomeni državno pomoč (364). Kot bo prikazano v oddelkih 9.2 in 9.3, zadevno vnaprejšnje davčno stališče povzroči znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga mora družba LuxOpCo plačati Luksemburgu, v primerjavi s tistim, ki ga morajo plačati družbe davčne zavezanke, ki so v podobnem položaju. Glede na to, da se Luksemburg zaradi zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča odpoveduje prihodkom od davkov, ki bi jih sicer imel pravico prejeti od družbe LuxOpCo, bi se za zadevno stališče moralo šteti, da povzroča izgubo državnih sredstev.

    (396)

    Kar zadeva drugi pogoj, naveden v členu 107(1) PDEU, je družba LuxOpCo del skupine Amazon, mednarodne skupine družb, ki svoje dejavnosti izvaja v več državah članicah. Družba LuxOpCo izvaja spletne maloprodajne in storitvene dejavnosti skupine Amazon prek spletišč v Uniji. Izdelki in storitve, na katere se ta dejavnost nanaša, so predmet trgovine med državami članicami, tako da lahko kakršna koli intervencija države v njeno korist vpliva na trgovino znotraj Unije (365). Poleg tega je Luksemburg z zagotovitvijo ugodnejše davčne obravnave skupine Amazon potencialno preusmeril naložbe stran od držav članic, ki ne morejo ponuditi ali ne bodo ponudile tako ugodne davčne obravnave družbam, ki pripadajo mednarodni skupini. Ker se z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem krepi konkurenčni položaj upravičenca glede na položaj drugih konkurenčnih podjetij v trgovini znotraj EU, je treba šteti, da vpliva na to trgovino (366).

    (397)

    Kar zadeva četrti pogoj, naveden v členu 107(1) PDEU, se za ukrep, ki ga dodeli država, šteje, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, kadar lahko izboljša konkurenčni položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji (367). Ker je na podlagi zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča družba LuxOpCo oproščena davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi ga običajno morala plačati, pomoč, odobrena s tem stališčem, pomeni pomoč za tekoče poslovanje, ker družbo LuxOpCo oprošča bremena, ki bi ga običajno morala nositi v okviru rednega poslovanja ali običajnih dejavnosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pomoč za tekoče poslovanje izkrivlja konkurenco (368). Zato je treba za vso pomoč, odobreno skupini Amazon, šteti, da izkrivlja konkurenco ali bi lahko izkrivljala konkurenco, ker krepi finančni položaj skupine Amazon na trgih, na katerih izvaja dejavnosti. Kar zadeva posebej skupino Amazon, ta izvaja dejavnosti spletne prodaje na drobno, pri čemer konkurira drugim spletnim trgovcem na drobno ter obenem fizičnim prodajnim mestom v Luksemburgu in celotni Evropski uniji. V poročilu [Advisor 3], ki ga je predložila skupina Amazon, je dejavnost spletne prodaje na drobno opisana kot dejavnost, za katero so značilne ostra konkurenca in nizke stopnje dobička. Zadevno vnaprejšnje davčno stališče s tem, ko skupino Amazon oprosti davčne obveznosti, ki bi jo sicer morala nositi in ki jo morajo nositi konkurenčna podjetja, skupini Amazon sprosti finančna sredstva, ki jih ta lahko vloži v svoje poslovne dejavnosti, kar vpliva na pogoje, pod katerimi lahko svoje izdelke in storitve ponudi potrošnikom, ter tako izkrivlja konkurenco na trgu. Tudi četrti pogoj, naveden v členu 107(1) PDEU, je torej izpolnjen.

    (398)

    Kar zadeva tretji pogoj, naveden v členu 107(1) PDEU, je namen vnaprejšnjega davčnega stališča, da se vnaprej določi uporaba splošnega davčnega sistema za posamezni primer, ob upoštevanju posebnih dejstev in okoliščin v zvezi z njim. Vendar pa je treba ob izdaji vnaprejšnjega davčnega stališča – kot pri katerem koli drugem davčnem ukrepu – upoštevati pravila o državnih pomočeh. Kadar vnaprejšnje davčno stališče brez utemeljitve odobri rezultat, ki ne ustreza zanesljivo temu, kar bi bila posledica običajne uporabe splošnega davčnega sistema, tako davčno stališče daje selektivno prednost naslovniku, kolikor navedena selektivna obravnava povzroči znižanje davčne obveznosti navedenega davčnega zavezanca v državi članici v primerjavi s podjetji v podobnem dejanskem in pravnem položaju. Kot bo Komisija pokazala v oddelkih 9.2 in 9.3, se z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem dodeljuje selektivna prednost skupini Amazon, ker se zniža davek od dohodkov pravnih oseb, ki ga mora plačati Luksemburgu, v primerjavi z davkom, ki ga morajo plačati družbe davčne zavezanke, ki so v podobnem dejanskem in pravnem položaju.

    (399)

    Komisija bo v oddelku 9.2 pokazala, da se z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem skupini Amazon daje gospodarska prednost. Z vnaprejšnjim davčnim stališčem se taka prednost daje z odobritvijo metode določanja transfernih cen, katere rezultat odstopa od zanesljivega približka rezultatu na podlagi trga, zaradi česar se zniža davčna osnova družbe LuxOpCo za izračun davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga mora plačati. Komisija bo v oddelku 9.3.1 ugotovila, da je ta prednost selektivna po naravi, saj je odobrena samo skupini Amazon. V skladu z ustaljeno sodno prakso v primeru posameznega ukrepa pomoči, kot je zadevno vnaprejšnje davčno stališče, „opredelitev gospodarske prednosti načeloma omogoča domnevo, da je ukrep selektiven“ (369), ne da bi bilo treba izvesti analizo v treh fazah, ki jo je Sodišče zasnovalo za sheme državne pomoči (370).

    (400)

    Kljub temu bo Komisija zaradi izčrpnosti preučila zadevno vnaprejšnje davčno stališče tudi z analizo v treh fazah, da bi pokazala, da je selektivno tudi na podlagi te analize. V oddelku 9.3.2.1 bo pokazala, da je prednost, odobrena z vnaprejšnjim davčnim stališčem, selektivna po naravi, saj skupino Amazon obravnava ugodneje kot druge družbe davčne zavezanke, ki so v Luksemburgu zavezane davku od dohodkov pravnih oseb in katerih obdavčljivi dobiček ustreza cenam, dogovorjenim pod običajnimi tržnimi pogoji. V oddelku 9.3.2.2 bo še enkrat pokazala, da je prednost, odobrena z vnaprejšnjim davčnim stališčem, selektivna po naravi, saj skupino Amazon obravnava ugodneje kot druge družbe davčne zavezanke, ki pripadajo mednarodni skupini in sklepajo transakcije znotraj skupine ter ki morajo v skladu s členom 164(3) LIR oceniti cene svojih transakcij znotraj skupine, tako da ustrezajo cenam, o katerih se neodvisne strani dogovorijo pod običajnimi tržnimi pogoji.

    9.2   PREDNOST

    (401)

    Kadar se z ukrepom države izboljša neto finančni položaj podjetja, obstaja prednost v smislu člena 107(1) PDEU (371). Pri ugotavljanju obstoja prednosti je treba upoštevati učinek samega ukrepa (372). Kar zadeva davčne ukrepe, se lahko gospodarska prednost dodeli z različnimi vrstami zmanjšanja davčnega bremena podjetja in zlasti z znižanjem davčne osnove ali zneska dolgovanega davka (373).

    (402)

    Z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem je odobrena metoda določanja transfernih cen, na podlagi katere je lahko družba LuxOpCo ocenila svoj obdavčljivi dobiček za izračun davka od dohodkov pravnih oseb na letni ravni, pri čemer je ta dobiček določal davek od dohodkov pravnih oseb, ki ga je morala v obravnavanem obdobju plačevati v Luksemburgu. Sodišče je že presodilo, da je treba, „[d]a bi preučili, ali določitev obdavčljivih prihodkov […] daje prednost [upravičencu], […] navedeno shemo primerjati s splošnim davčnim sistemom, ki temelji na razlikovanju med prihodki in odhodki podjetja, ki dejavnosti opravlja v razmerah svobodne konkurence“ (374). Zato vnaprejšnje davčno stališče, ki davčnemu zavezancu omogoči, da v transakcijah znotraj skupine uporabi transferne cene, ki ne izražajo cen, ki bi bile pod običajnimi tržnimi pogoji uporabljene med nepovezanimi podjetji, ki se v primerljivih okoliščinah pogajajo po neodvisnem tržnem načelu, temu davčnemu zavezancu daje prednost, saj povzroči zmanjšanje njegovih obdavčljivih prihodkov in s tem znižanje davčne osnove v okviru splošnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb. To načelo, v skladu s katerim je treba transakcije znotraj skupine plačati, kot če bi jih sklenila neodvisna podjetja, ki se pogajajo v primerljivih okoliščinah, se imenuje „neodvisno tržno načelo“.

    (403)

    Bistveni namen neodvisnega tržnega načela je zagotoviti, da se cene transakcij, sklenjenih med povezanimi podjetji (povezane transakcije), za namene obdavčenja določijo pod enakimi pogoji kot primerljive transakcije, sklenjene pod običajnimi tržnimi pogoji med neodvisnimi podjetji (transakcije med nepovezanimi osebami oziroma nepovezane transakcije). Kadar dve povezani podjetji pri njunih transakcijah znotraj skupine zavezujejo dogovorjeni ali naloženi pogoji, ki se razlikujejo od tistih, ki bi bili za primerljive nepovezane transakcije dogovorjeni med neodvisnimi podjetji, se za odpravo razlik izvedejo ustrezne prilagoditve transfernih cen, s čimer se zagotovi, da se povezana podjetja (v skupini) za davčne namene ne obravnavajo ugodneje od (samostojnih) nepovezanih podjetij (375). Tako dobiček, ki ga povezana podjetja ustvarijo s transakcijami znotraj skupine, ni določen in nazadnje obravnavan nič ugodneje kot dobiček, ustvarjen s transakcijami, ki jih sklenejo neodvisna podjetja pod običajnimi tržnimi pogoji. Njihov obdavčljivi dohodek je namreč odvisen od cen, ki jih zaračunajo neodvisna podjetja na trgu, ali, kot je navedlo Sodišče, „razlikovanj[a] med prihodki in odhodki podjetja, ki dejavnosti opravlja v razmerah svobodne konkurence“ (376). Če davčna uprava povezanim podjetjem iz skupine dovoli, da za svoje transakcije znotraj skupine zaračunavajo cene, ki so nižje od tržnih cen, se tem podjetjem dodeli gospodarska prednost v obliki znižanja davčne osnove.

    (404)

    Komisija v odgovor na trditev Luksemburga in skupine Amazon, da bi morala biti njena ocena metode določanja transfernih cen, odobrene z vnaprejšnjim davčnim stališčem, nujno omejena, ker določanje transfernih cen ni eksaktna znanost (377), opozarja, da je treba približnost transfernih cen razumeti glede na njegov cilj. Cilj določanja transfernih cen je zagotoviti razumno oceno tržno naravnanega rezultata na podlagi zanesljivih informacij (378). Tega cilja ne bi bilo mogoče doseči, če bi se bilo mogoče sklicevati na približnost analize transfernih cen, da bi se utemeljila metoda določanja transfernih cen, s katero se dobi rezultat, ki odstopa od zanesljivega približka rezultatu, temelječemu na trgu.

    (405)

    Podobno bi bili davčni ukrepi na splošno in posebej vnaprejšnja davčna stališča v zvezi s transfernimi cenami – če bi sprejeli trditev Luksemburga, da Komisija s tako oceno neustrezno nadomešča luksemburško davčno upravo pri razlagi nacionalnega davčnega prava (379) – izvzeti iz nadzora nad spoštovanjem pravil o državni pomoči. Sodišče je že dolgo nazaj potrdilo, da ukrepi v zvezi z neposrednim obdavčenjem, ki nekatera podjetja postavljajo v ugodnejši finančni položaj kot podjetja v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, lahko pomenijo državno pomoč enako kot neposredne subvencije (380). Po mnenju Sodišča morajo vsi ukrepi, ki jih države članice sprejmejo na področju neposrednega obdavčenja, spoštovati določbe Pogodbe v zvezi z državno pomočjo, ki so zanje zavezujoče in prevladajo nad njihovo nacionalno zakonodajo (381). To gotovo velja za vnaprejšnja davčna stališča v zvezi s transfernimi cenami v obliki vnaprejšnjih dogovorov na področju transfernih cen, saj se z njimi odobrijo metode vrednotenja davčne osnove in s tem obdavčljivega dohodka posameznih podjetij. S kakršnim koli znižanjem davčne osnove zaradi uporabe take metode se dodeli prednost.

    (406)

    Zato mora Komisija, da bi ugotovila, da se z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem dodeljuje gospodarska prednost, dokazati, da z metodo določanja transfernih cen, ki je z njim odobrena, dobimo rezultat, ki odstopa od zanesljivega približka rezultatu na podlagi trga, zaradi česar se zniža davčna osnova družbe LuxOpCo za izračun davka od dohodkov pravnih oseb. Komisija meni, da zadevno vnaprejšnje davčno stališče povzroči tak rezultat.

    (407)

    Komisija najprej in predvsem meni, da metoda določanja transfernih cen temelji na netočni in neutemeljeni predpostavki, da družba LuxSCS izvaja edinstvene in dragocene funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, družba LuxOpCo pa izvaja samo „redne“ funkcije upravljanja.Glede na informacije, predložene Komisiji, je družba LuxOpCo izvajala edinstvene in dragocene funkcije, uporabljala sredstva ter v bistvu prevzemala vsa tveganja, povezana z razvojem, izboljšavami, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev. Družba LuxOpCo je tudi izvajala funkcije, uporabljala sredstva in v bistvu prevzemala vsa tveganja, ki so strateškega in ključnega pomena za ustvarjanje dobička s spletnimi maloprodajnimi in storitvenimi dejavnostmi skupine Amazon v Evropi. Nasprotno pa družba LuxSCS ni izvajala edinstvenih in dragocenih funkcij v zvezi z neopredmetenimi sredstvi ali evropskimi dejavnostmi skupine Amazon, temveč je kvečjemu izvajala nekatere omejene splošne administrativne funkcije, potrebne za ohranitev pravnega lastništva neopredmetenih sredstev (382). Z odobritvijo metode določanja transfernih cen, s katero se družbi LuxOpCo pripisuje plačilo izključno za domnevno redne funkcije, ki jihizvaja, in s katero se celoten dobiček družbe LuxOpCo, ki ga ta ustvari poleg tega plačila, pripisuje družbi LuxSCS v obliki licenčnine, se z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem dobi rezultat, ki odstopa od zanesljivega približka rezultatu na podlagi trga, s čimer se družbi LuxOpCo dodeljuje gospodarska prednost v obliki znižanja davčne osnove za izračun davka od dohodkov pravnih oseb. To sklepanje je podrobneje navedeno v oddelku 9.2.1.

    (408)

    Poleg tega je Komisija s podrednim sklepanjem in brez poseganja v ugotovitev iz predhodne uvodne izjave ugotovila, da tudi če bi luksemburška davčna uprava upravičeno sprejela netočno in neutemeljeno trditev, da je družba LuxSCS izvajala edinstvene in dragocene funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, kar Komisija zavrača, metoda določanja transfernih cen, odobrena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, vseeno temelji na neustreznih metodoloških izbirah, s katerimi se dobi rezultat, ki odstopa od zanesljivega približka rezultatu na podlagi trga, s čimer se družbi LuxOpCo prav tako dodeljuje gospodarska prednost v obliki znižanja davčne osnove za izračun davka od dohodkov pravnih oseb. Podredno sklepanje je podrobneje navedeno v oddelku 9.2.2.

    9.2.1   PRVA UGOTOVITEV OBSTOJA GOSPODARSKE PREDNOSTI

    (409)

    Ker je bistvo neodvisnega tržnega načela, da izraža gospodarsko realnost posebnega položaja nadzorovanega davčnega zavezanca in da za primerjavo uporabi pogoje iz primerljivih transakcij med neodvisnimi osebami, se v prvi fazi analize transfernih cen opredelijo poslovna in finančna razmerja med davčnim zavezancem, ki zahteva vnaprejšnje stališče v zvezi z določanjem transfernih cen, in družbami v skupini, s katerimi je povezan pri analizirani transakciji ali transakcijah. Kot se priznava v poročilu o transfernih cenah, je transakcija znotraj skupine, katere cena je določena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, licenčna pogodba, sklenjena med družbama LuxSCS in LuxOpCo.

    (410)

    Po opredelitvi zadevne transakcije znotraj skupine je druga faza analize transfernih cen primerjava pogojev zadevne transakcije s pogoji primerljivih transakcij med neodvisnimi podjetji (analiza primerljivosti), da se lahko določi cena transakcije znotraj skupine. Pri transakcijah med dvema neodvisnima podjetjema ta cena ustreza funkcijam, ki jih izvaja posamezno podjetje (ob upoštevanju uporabljenih sredstev in prevzetih tveganj). Zato je treba za ugotovitev, ali so transakcije med povezanimi podjetji in transakcije med neodvisnimi podjetji primerljive oziroma ali so povezana podjetja in neodvisna podjetja primerljiva, izvesti funkcijsko analizo. Namen te funkcijske analize je opredeliti in primerjati gospodarsko pomembne dejavnosti in odgovornosti, uporabljena sredstva in prevzeta tveganja udeležencev v transakciji ali transakcijah, katerih cena je določena (383).

    (411)

    Komisija meni, da metoda določanja transfernih cen, odobrena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, ne daje zanesljivega približka rezultatu na podlagi trga, ker temelji na napačni funkcijski analizi. V zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču je odobrena metoda določanja transfernih cen, v skladu s katero se transferna cena, uporabljena pri licenčni pogodbi – oziroma letna licenčnina, ki jo družba LuxOpCo plača družbi LuxSCS za licenco za neopredmetena sredstva –, določi kot preostali dobiček, ki ga družba LuxOpCo ustvari poleg tržno naravnanega plačila za domnevno „redne“ funkcije, ki jih izvaja. V poročilu o transfernih cenah, na katerem temelji metoda določanja transfernih cen, pa ni bilo preučeno, kako funkcije, ki jih izvaja družba LuxSCS, sredstva, ki jih uporablja, in tveganja, ki jih prevzema, upravičujejo, da se ji pripiše celoten preostali dobiček družbe LuxOpCo v obliki plačila licenčnine (384). Zato zadevno vnaprejšnje davčno stališče temelji na netočni in neutemeljeni trditvi, da družba LuxSCS izvaja edinstvene in dragocene funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, družba LuxOpCo pa izvaja samo „redne“ funkcije upravljanja, povezane z dejavnostmi spletne prodaje na drobno skupine Amazon v Evropi.

    (412)

    Po mnenju skupine Amazon družba LuxSCS ima, vzdržuje in razvija ključne vire vrednosti, ki so edinstveni in jih je težko ovrednotiti, v obliki neopredmetenih sredstev, katerih prispevek je bistven za dejavnost spletne prodaje na drobno v Evropi. Nasprotno pa družba LuxOpCo nima, ne upravlja in ne nadzoruje pravic intelektualne lastnine: njen funkcijski profil je primerljiv s profilom družbe za upravljanje, ki nadzoruje nakupe, prodajo, trženje in distribucijo izdelkov strankam prek evropskih spletišč (385). Skupina Amazon je na podlagi poročila [Advisor 3] poleg tega trdila, da je dejavnost spletne prodaje na drobno podobna dejavnosti fizične prodaje na drobno ter da je za trgovce na drobno, naj bodo spletni ali fizični, velika večina stroškov variabilnih. Zato je vpliv ekonomije obsega na dobičkonosnost omejen. Ti dejavniki naj bi skupaj z močno konkurenco, ki je značilna za sektor spletne prodaje na drobno, upravičevali pripis omejene dobičkonosnosti družbi LuxOpCo, kot je odobrena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču.

    (413)

    Komisija se ne strinja s to funkcijsko analizo, kot je podrobno pojasnjeno v oddelkih 9.2.1.1 in 9.2.1.2.

    (414)

    Če bi bila za izdajo zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča izvedena funkcijska analiza v pravi in ustrezni obliki, bi morala luksemburška davčna uprava ugotoviti, da družba LuxSCS ne izvaja edinstvenih in dragocenih funkcij v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, nad katerimi ima zgolj pravno lastništvo na podlagi pogodbe o pristopu in dogovora o delitvi stroškov. Zlasti družba LuxSCS ne upravlja niti ne nadzira nobene dejavnosti, povezane z razvojem, upravljanjem, zaščito in uporabo neopredmetenih sredstev, temveč te funkcije odstopa družbi LuxOpCo na podlagi licenčne pogodbe brez kakršnega koli pogoja glede nadzora družbe LuxSCS nad dejavnostmi družbe LuxOpCo v zvezi s tem. Družba LuxSCS nima zaposlenih, ki bi bili sposobni nadzorovati te funkcije, niti ne nosi stroškov v zvezi z izvajanjem teh funkcij.

    (415)

    Družba LuxOpCo je tista, ki izvaja edinstvene in dragocene funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, ki uporablja vsa sredstva, povezana s temi funkcijami, in ki v bistvu prevzema vsa zadevna tveganja. Poleg tega je družba LuxOpCo tista, ki ob podpori evropskih povezanih družb izvaja edinstvene in dragocene funkcije v okviru spletnih maloprodajnih in storitvenih dejavnosti skupine Amazon v Evropi, ki so strateškega in odločilnega pomena za ustvarjanje dobička iz teh dejavnosti, ki uporablja vsa sredstva, povezana s temi funkcijami, in ki v bistvu prevzema vsa zadevna tveganja.

    9.2.1.1    Funkcijska analiza družbe LuxSCS

    (416)

    Skupina Amazon trdi, da „je bila družba LuxSCS pooblaščena za sprejemanje odločitev in udeležbo v dogovoru o delitvi stroškov, da je imela lastna finančna sredstva in da je bila sposobna prevzemati tveganja. Družba LuxSCS je imela s tem, ko je imela v lasti neopredmetena sredstva in ko je financirala njihov razvoj (ali včasih njihovo pridobitev), bistveno vlogo pri nadzoru razvoja, vzdrževanja in zaščite neopredmetenih sredstev […].“ (386)

    (417)

    Komisija ne zanika, da je družba LuxSCS kot stranka pogodbe o pristopu in dogovora o delitvi stroškov pravna lastnica pravic do uporabe, nadaljnjega razvoja in izboljšav neopredmetenih sredstev za namene maloprodajnih in storitvenih dejavnosti skupine Amazon v Evropi. Niti ne zanika, da sta družbi A9 in ATI na podlagi dogovora o delitvi stroškov družbi LuxSCS pogodbeno naložili izvajanje več funkcij in prevzemanje več tveganj v zvezi z neopredmetenimi sredstvi. Vendar je bila na podlagi licenčne pogodbe podeljena izključna in nepreklicna licenca za te funkcije in tveganja, ki jih je med celotno življenjsko dobo neopredmetenih sredstev dejansko izvajala oziroma prevzemala družba LuxOpCo (387).

    (418)

    Nobene informacije, predložene Komisiji, ne kažejo, da je družba LuxSCS izvajala – ali da je bila sposobna izvajati – dejavne in bistvene funkcije v zvezi z razvojem, izboljšavami, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev, ki bi upravičevale, da se ji pripiše skoraj celoten dobiček, ki ga je družba LuxOpCo ustvarila v okviru maloprodajnih in storitvenih dejavnosti skupine Amazon v Evropi (uvodne izjave 419 do 429). Niti ne bi bilo mogoče šteti, da je družba LuxSCS te funkcije oddala v izvajanje drugi osebi in ni bila sposobna nadzorovati ali spremljati izvajanja teh funkcij (uvodne izjave 427 do 428). Niti ni družba LuxSCS uporabljala dragocenih sredstev v okviru teh dejavnosti, temveč se je omejila na pasivno lastništvo neopredmetenih sredstev kot njihova pravna lastnica (uvodne izjave 430 do 434). Nazadnje, družba LuxSCS ni prevzemala s tem povezanih tveganj – in tega ni bila sposobna – niti jih ni nadzorovala (uvodne izjave 436 do 445).

    9.2.1.1.1   Funkcije, ki jih je izvajala družba LuxSCS

    (419)

    Družba LuxSCS je pravna lastnica neopredmetenih sredstev in pogodbeno podeljuje licence zanje. Vendar je na podlagi licenčne pogodbe družbi LuxOpCo podelila nepreklicno in izključno licenco za gospodarsko uporabo neopredmetenih sredstev v Evropi ter pravico do nadaljnjega razvoja, izboljševanja in upravljanja neopredmetenih sredstev v njihovi celotni življenjski dobi (388) brez kakršnega koli pogoja glede upravljanja ali nadzora družbe LuxSCS nad dejavnostmi družbe LuxOpCo v zvezi s tem. V skladu s to pogodbo je bila družbi LuxOpCo dodeljena tudi odgovornost za sklepanje in upravljanje podlicenc s povezanimi podjetji iz skupine (389), podeljene pa so ji bile tudi vse pravice za preprečitev kakršnega koli kršenja pravic intelektualne lastnine v zvezi z neopredmetenimi sredstvi (390). Nazadnje, družba LuxOpCo je bila odgovorna za zagotavljanje skladnosti z vsemi veljavnimi zakonskimi in regulativnimi določbami, vključno s tistimi v zvezi z izvozom in varstvom zasebnosti, ki lahko veljajo za njeno uporabo neopredmetenih sredstev (391).

    (420)

    Zato družba LuxSCS zaradi te izključne licence ni bila več pooblaščena za gospodarsko uporabo neopredmetenih sredstev v okviru evropskih dejavnosti skupine Amazon in torej ni mogla izvajati nobene dejavne in odločilne funkcije, povezane z njihovim razvojem, izboljševanjem, upravljanjem ali uporabo v zvezi s tem (392). Tako so neopredmetena sredstva in vsa predelana avtorska dela, ki iz njih izhajajo, v obravnavanem obdobju sicer ostala pravna last družbe LuxSCS (393), vendar je zgoraj navedene dejavne in odločilne funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi izvajala družba LuxOpCo.

    (421)

    Tudi če je družba LuxSCS pooblaščena za izvajanje take funkcije, ni bila sposobna, da bi jih v obravnavanem obdobju izvajala, upravljala ali nadzorovala. Ni imela zaposlenih, kot potrjuje zadevno vnaprejšnje davčno stališče, s katerim je bila potrjena ugotovitev iz dopisa skupine Amazon z dne 31. oktobra 2003, da zaradi zelo omejenih dejavnosti družbe LuxSCS ni mogoče sklepati, da ta opravlja „gospodarsko dejavnost“ (394) oziroma da je davčna zavezanka v Luksemburgu (395). Kot potrjujeta poročilo o transfernih cenah in dopis skupine Amazon z dne 20. aprila 2006, naslovljen na luksemburško davčno upravo, se za družbo LuxSCS dejansko ni štelo, da v obravnavanem obdobju opravlja drugo dejavnost kot „zgolj imetništvo“ neopredmetenih sredstev in deležev v odvisnih družbah (396) ter da od teh odvisnih družb prejema pasivne prihodke v obliki licenčnin in obresti (397).

    (422)

    Ker družba LuxSCS ni imela zaposlenih, bi lahko sama izvajala take funkcije samo tako, da bi jih prevzel njen edini upravitelj ali da bi se izvajale prek njenih skupščin. Vendar iz sklepov edinega upravitelja in zapisnikov skupščine, povzetih v preglednici 14, ne izhaja, da je imela družba LuxSCS dejavno in bistveno vlogo pri odločanju glede zgoraj navedenih funkcij v zvezi z neopredmetenimi sredstvi niti da so bile te funkcije v obravnavanem obdobju predmet dejanskega nadzora ali spremljanja. Nasprotno, sprejeti sklepi so se večinoma nanašali na administrativne naloge in dejavnosti delničarja, in sicer odobritev računovodskih izkazov, prejem dividend, odobritev dokapitalizacij in financiranje odvisnih družb ter v nekaterih primerih potrditev imenovanja poslovodij družbe LuxOpCo in drugih odvisnih družb družbe LuxSCS. Poleg tega popolna odsotnost predstavnikov družbe LuxSCS v organu IP Steering Committee, ki je glavni organ za razpravljanje o upravljanju neopredmetenih sredstev v Evropi (398), potrjuje, da družba LuxSCS v obravnavanem obdobju ni imela dejavne vloge v zvezi z zgoraj navedenimi funkcijami in s tem povezanimi tveganji (399).

    (423)

    Družba LuxSCS očitno ni sprejela niti odločitve o sklenitvi pogodbe o pristopi in dogovora o delitvi stroškov, saj je edini upravitelj zgolj potrdil odločitev, ki so jo sprejele družbe iz skupine Amazon v ZDA. Enako velja za odločitev o sklenitvi licenčne pogodbe z družbo LuxOpCo, saj je v sklepu navedeno, da se je edini upravitelj odločil odobriti in izvesti to pogodbo v imenu družbe LuxSCS v okviru prestrukturiranja evropskih dejavnosti skupine Amazon leta 2006 (400), o čemer je skupina Amazon že odločila. Kakor koli že, take odločitve niso dejavne odločitve v zvezi z razvojem, izboljšanjem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev, temveč so odločitve o izvajanju „omejenega števila pravnih sporazumov, potrebnih za delovanje luksemburške strukture“ (401).

    (424)

    Dejstvo, da družba LuxSCS ni bila zakonsko pooblaščena za izvajanje takih funkcij na podlagi licenčne pogodbe in da tega ni bila sposobna, pomeni tudi, da dejansko ni izvajala nobene od funkcij, ki so bile v obravnavanem obdobju prenesene nanjo na podlagi dogovora o delitvi stroškov (402). Drugače povedano, družba LuxSCS ni sodelovala niti pri razvoju neopredmetenih sredstev niti pri dejavnostih finančnega in drugega načrtovanja v zvezi z njimi (funkciji 1 in 4 iz preglednice 13, v kateri so povzete funkcije, navedene v dodatku Exhibit B k dogovoru o delitvi stroškov). Niti ni sodelovala pri dejavnostih prodaje in trženja, strateškega načrtovanja ter obvladovanja in zagotavljanja kakovosti (funkcije 2, 3 in 6 iz preglednice 13).

    (425)

    Družba LuxSCS tudi ni imela dejavne vloge pri upravljanju strateških prevzemov tehnologij (funkcija 5 iz preglednice 13) (403), čeprav je bilo določeno število teh prevzemov izvedenih na podlagi dogovora o delitvi stroškov. Glede na informacije, ki jih je skupina Amazon predložila glede odločitev družbe LuxSCS v zvezi z drugimi prevzemnimi transakcijami, sklenjenimi od leta 2005, je njen edini upravitelj zgolj sprejemal prispevek prevzetih tehnologij v zameno za pristopnino (404). Te odločitve so se torej nanašale zgolj na administrativno reorganizacijo dejavnosti in ne na dejavno upravljanje in dodano vrednost prevzete tehnologije.

    (426)

    Nazadnje, čeprav je v dogovoru o delitvi stroškov (v dodatku Exhibit B) kot zadnja funkcija navedena sposobnost „izbiranja, najemanja in nadziranja zaposlenih, pogodbenih izvajalcev in podizvajalcev za izvajanje zgoraj navedenih dejavnosti“ (funkcija 7 iz preglednice 13), ni nikjer navedeno, da bi se moralo šteti, da je družba LuxSCS eno od funkcij, ki so bile nanjo prenesene v skladu z dogovorom o delitvi stroškov, dejansko prenesla na drugo osebo, ki deluje po navodilih in pod nadzorom (se pravi kot podizvajalec) družbe LuxSCS (405). Ne sklepi edinega upravitelja ne zapisniki sej poslovodstva ne kažejo, da bi bile sprejete dejavne odločitve v zvezi s tem. Poleg tega v zbirnih letnih poročilih v zvezi z dogovorom o delitvi stroškov niso evidentirani stroški, ki bi jih družba LuxSCS neposredno imela zaradi razvoja neopredmetenih sredstev, na katerega bi se lahko nanašal dogovor o delitvi stroškov (406), kot so na primer provizije, plačane za izvajanje dejavnosti, oddanih zunanjim izvajalcem. Stroške razvoja so evidentirali samo družbi A9 in ATI ter pogodbeni razvojni centri, ki jih ti družbi upravljata (407). Ti stroški razvoja ustrezajo funkcijam, ki so jih ta podjetja izvajala ali so se izvajale v njihovem imenu (ter tveganjem, ki so jih prevzela) v obravnavanem obdobju. Ni torej mogoče šteti, da je te funkcije izvajala družba LuxSCS (408).

    (427)

    Zato nobene funkcije razvoja ali drugih funkcij v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, ki so jih družba A9, družba ATI in njuni podizvajalci izvajali na podlagi pogodbe o pristopu in dogovora o delitvi stroškov (niti nobeno tveganje v zvezi s temi funkcijami), ni mogoče upoštevati kot prispevek družbe LuxSCS k licenčni pogodbi, ki jo je ta sklenila z družbo LuxOpCo. Te funkcije je treba upoštevati kot prispevke družb A9 in ATI v skladu s pogodbo o pristopu in dogovorom o delitvi stroškov (409). Ta pogodba in dogovor, za katera je bilo po mnenju zveznega davčnega sodišča ZDA plačilo pod običajnimi tržnimi pogoji izvedeno s pristopninami in plačili na podlagi dogovora o delitvi stroškov, nista predmet tega sklepa, saj se zadevno vnaprejšnje davčno stališče nanju ne nanaša. Te funkcije, ki so jih izvajali družba A9, družba ATI in njuni podizvajalci, torej niso upoštevne za oceno plačila, ki ga mora družba LuxOpCo plačati družbi LuxSCS na podlagi licenčne pogodbe, ki je predmet zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča.

    (428)

    Vsekakor, tudi če bi se lahko štelo, da je družba LuxSCS svoje funkcije razvoja in tveganja, ki jih ima na podlagi dogovora o delitvi stroškov, oddala v zunanje izvajanje podizvajalcu v smislu tega dogovora (410) – česar ne more storiti –, brez zaposlenih ne bi bila sposobna spremljati izvajanja teh funkcij ter še toliko manj nadzirati izvajanja teh funkcij in s tem povezanih tveganj (411). V okviru značilne tržno naravnane transakcije med neodvisnimi osebami bi moral dajalec licence, ki odda v podizvajanje nekatere funkcije v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, običajno zagotavljati izvajanje licenčne pogodbe z zagotavljanjem tesnega spremljanja (412). Poleg tega tudi če bi se štelo, da so funkcije, ki jih družba LuxSCS izvaja na podlagi dogovora o delitvi stroškov, oddane v podizvajanje povezani družbi v skupini, in sicer družbi LuxOpCo, bi ta imela pravico do tržno naravnanega plačila za zagotovljene storitve v obliki provizije za izvajanje storitev ali, kot v primeru družbe LuxOpCo, v obliki znižanja stopnje licenčnine (413). V nasprotju s trditvijo skupine Amazon (414) licenčnina, kot je bila odobrena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, ni bila znižana na podlagi funkcij, ki jih je družba LuxOpCo izvajala v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, ker družba LuxSCS v zvezi s temi dejavnostmi ni imela neposrednih stroškov, razen nekaterih omejenih zunanjih stroškov, očitno povezanih z ohranitvijo njenega pravnega lastništva neopredmetenih sredstev, ki je bilo izvajano pod nadzorom družbe LuxOpCo (415).

    (429)

    V obravnavanem obdobju so bile edine funkcije, za katere se je dejansko lahko štelo, da jih izvaja družba LuxSCS, funkcije, povezane z ohranitvijo njenega pravnega lastništva neopredmetenih sredstev, čeprav so se tudi te funkcije izvajale pod nadzorom družbe LuxOpCo (416). Glede na podrobno razčlenitev drugih operativnih stroškov družbe LuxSCS iz preglednice 10, je ta imela nekatere zunanje stroške, povezane z domeno, ter računovodske in pravne stroške, ki so splošni operativni stroški (417). Skupina Amazon je pojasnila, da so bili ti stroški povezani (i) z delitvijo luksemburških stroškov, pripisanih družbi LuxSCS, (ii) plačili v zvezi s pravno zaščito neopredmetenih sredstev v lasti družbe LuxSCS, kot so stroški patentne prijave in s tem povezana plačila, stroški prijave blagovne znamke in s tem povezana plačila, ter (iii) plačili v zvezi z imeni domene in iskanjem naslovov IP (418). Samo ti stroški bi se lahko šteli za upoštevne za plačilo družbi LuxSCS na podlagi licenčne pogodbe, saj se zdi, da ustrezajo funkcijam, ki bi jih družba LuxSCS dejansko lahko izvajala v obravnavanem obdobju.

    9.2.1.1.2   Sredstva, ki jih je uporabljala družba LuxSCS

    (430)

    Pri določanju transfernih cen se lahko udeležencu v transakciji znotraj skupine donos na sredstvo pripiše samo toliko, kolikor obvladuje njegovo uporabo in tveganje ali tveganja, povezana s to uporabo. Lastnik sredstva mora torej dejansko uporabljati zadevno sredstvo. V vsaki funkcijski analizi torej odločilni dejavnik niso sredstva, ki jih ima pasivno v lasti en ali drugi udeleženec v transakciji znotraj skupine, temveč sredstva, ki se dejansko uporabljajo (419). Zgolj pravno lastništvo sredstva, ne da bi bilo to uporabljeno za izvajanje kakršne koli funkcije ali prevzemanje kakršnega koli tveganja, ne omogoča nobenega plačila, ki presega vrednost samega sredstva (420). Zgolj pravno lastništvo sredstva ali licenca zanj sama po sebi tudi še ne pomeni, da lastnik dejansko razvija, izboljšuje, upravlja ali uporablja to sredstvo.

    (431)

    Kar zadeva neopredmetena sredstva, skupina Amazon trdi, da družba LuxSCS ta sredstva „uporablja“ s tem, ko zanje podeljuje licenco družbi LuxOpCo. Vendar je družba LuxSCS na podlagi licenčne pogodbe družbi LuxOpCo podelila izključno in nepreklicno licenco za gospodarsko uporabo neopredmetenih sredstev v Evropi ter pravico do nadaljnjega razvoja, upravljanja in uporabe neopredmetenih sredstev med njihovo celotno življenjsko dobo za izvajanje maloprodajnih in storitvenih dejavnosti skupine Amazon v Evropi, brez kakršnega koli pogoja glede možnosti za družbo LuxSCS, da še naprej uporablja neopredmetena sredstva ali upravlja in nadzira njihovo uporabo.

    (432)

    Ker družba LuxSCS ni dejansko uporabljala neopredmetenih sredstev in tega niti ni bila sposobna, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 421 do 427, pri določanju transfernih cen za ta sredstva nikakor ni mogoče šteti, da jih je družba LuxSCS uporabljala v okviru izvajanja licenčne pogodbe.

    (433)

    Niti ni mogoče šteti, da je družba LuxSCS nosila stroške v zvezi z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev (421). Kot je navedeno v preglednici 10, družba LuxSCS v obravnavanem obdobju ni imela drugih stroškov – poleg zunanjih stroškov in izdatkov, navedenih v uvodni izjavi 429, ki so očitno povezani z ohranitvijo njenega pravnega lastništva neopredmetenih sredstev, ter nekaterih enkratnih stroškov v zvezi s prodajo zalog med podjetji po prestrukturiranju leta 2006 –, razen stroškov na podlagi pogodbe o pristopu in dogovora o delitvi stroškov. Poleg tega so bili stroški družbe LuxSCS financirani iz njenega glavnega vira prihodkov, in sicer licenčnin, ki jih je prejela od družbe LuxOpCo (422).

    (434)

    Poleg tega družba LuxSCS nima nobenega drugega sredstva, za katerega bi se lahko štelo, da prispeva k razvoju, izboljšavi, upravljanju ali uporabi neopredmetenih sredstev (423). Neopredmetena sredstva, ki izhajajo iz pridobitve pravic intelektualne lastnine, so sicer knjižena v bilanci stanja družbe LuxSCS od leta 2011, vendar teh pridobitev ni upravljala in nadzorovala družba LuxSCS, temveč družbe iz skupine Amazon v ZDA in družba LuxOpCo (424), kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 425. Druga sredstva, navedena v bilanci stanja, ima večinoma v lasti kot edini delničar družbe LuxOpCo in še ene družbe iz skupine, in sicer Amazon Eurasia Holdings S.a.r.l., Luksemburg. Niso povezana z licenčno pogodbo, ki je predmet zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča in tega sklepa.

    (435)

    Nazadnje, družba LuxSCS je sicer odobrila posojila družbi LuxOpCo iz dobička, ustvarjenega z licenčninami, ki jih je druga plačevala prvi na podlagi licenčne pogodbe (425), vendar odobritev posojil ne pomeni dragocenega prispevka k razvoju, izboljševanju, upravljanju in uporabi neopredmetenih sredstev. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 183 in opombah od 177 do 179, se zdi, da je znesek teh posojil dejansko naraščal hkrati s presežkom plačanih licenčnin (426), saj je družba LuxOpCo zadržala del licenčnin, ki ni bil uporabljen za stroške pristopa in stroške na podlagi dogovora o delitvi stroškov, ki jih je bilo treba plačati družbama A9 in ATI na podlagi dogovora (427).

    9.2.1.1.3   Tveganja, ki jih je prevzela družba LuxSCS

    (436)

    Pri ugotavljanju, ali je stranka v transakciji znotraj skupine prevzela ekonomsko pomembna tveganja, je treba za izhodišče vzeti pogodbeno razporeditev tveganj med strankami v tej transakciji. Vendar mora biti stranka, ki taka tveganja pogodbeno prevzame, na eni strani sposobna, da jih obvladuje (428), in na drugi strani, da jih prevzame finančno (finančna sposobnost) (429). V tem okviru se obvladovanje razume kot sposobnost odločanja o prevzemu tveganja in odločanja o tem, ali ga upravljati ali ne (430). Zato je nujno ugotoviti, kako stranke v transakciji delujejo pri upravljanju teh tveganj, zlasti katera stranka ali stranke izvajajo funkcije obvladovanja in funkcije zmanjševanja tveganj, katera stranka ali stranke prevzemajo koristi ali izgube v zvezi s temi tveganji in katera stranka ali stranke so finančno sposobne prevzeti ta tveganja (431). Kadar razporeditev tveganj, določena v pogodbenih dogovorih znotraj skupine, ne izraža zadevne ekonomske realnosti, je treba pri določanju transfernih cen upoštevati dejansko ravnanje strank in ne pogodbene dogovore (432).

    (437)

    Skupina Amazon trdi, da družba LuxSCS prevzema tveganja v zvezi z razvojem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev na podlagi pogodbenih dogovorov, ki jih je sklenila s povezanimi družbami iz skupine, in sicer pogodbe o pristopu, dogovor o delitvi stroškov in licenčne pogodbe, ter v zvezi z lastništvom neopredmetenih sredstev (433). To trditev je treba zavrniti iz več razlogov.

    (438)

    Prvič, družba LuxSCS je tveganja v zvezi z zgoraj navedenimi funkcijami dejansko prenesla na družbo LuxOpCo. Družba LuxSCS je na podlagi licenčne pogodbe družbi LuxOpCo ne samo podelila izključno in nepreklicno licenco za gospodarsko uporabo neopredmetenih sredstev v Evropi ter pravico do nadaljnjega razvoja, upravljanja in zaščite neopredmetenih sredstev med njihovo celotno življenjsko dobo za izvajanje maloprodajnih in storitvenih dejavnosti skupine Amazon v Evropi (434), temveč je družba LuxOpCo tudi pogodbeno prevzela vsa tveganja, dodeljena družbi LuxSCS na podlagi dogovora o delitvi stroškov (435).

    (439)

    Drugič, kar zadeva dogovor o delitvi stroškov, je v njegovem dodatku Exhibit B navedenih več tveganj, dodeljenih družbi LuxSCS (preglednica 13), vendar so ta tveganja neločljivo povezana z izvajanjem funkcij, ki so ji dodeljene, kot je navedeno v tem dodatku. Ker družba LuxSCS dejansko ne izvaja nobene od funkcij, ki so ji bile dodeljene na podlagi dogovora o delitvi stroškov (kot je navedeno v uvodnih izjavah 424 do 427), se zanjo prav tako ne more šteti, da je dejansko prevzela kakršno koli tveganje v zvezi s temi funkcijami. Poleg tega ni mogoče na podlagi ničesar ugotoviti, da je taka razporeditev tveganj upravičena s poslovnega vidika. Ker je družba LuxOpCo prevzela vse funkcije v zvezi z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev na evropskem ozemlju na podlagi izključne licence, družba LuxSCS ne bi mogla upravljati in obvladovati tveganj, povezanih s temi dejavnostmi (436).

    (440)

    Tretjič, noben element prav tako ne kaže na to, da je družba LuxSCS sprejemala dejavne odločitve v zvezi z oddajanjem svojih funkcij upravljanja tveganj na podlagi dogovora o delitvi stroškov v zunanje izvajanje ali da je bila sposobna te oddane funkcije spremljati in nadzorovati, če bi bile dejansko oddane (437). Podobno ne bi bilo mogoče nobenega tveganja v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, ki so jih družbi A9 in ATI ali njuni podizvajalci prevzeli na podlagi dogovora o delitvi stroškov, upoštevati kot tveganje, ki ga je družba LuxSCS prevzela v licenčni pogodbi, sklenjeni me družbama LuxSCS in LuxOpCo. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 426 in 427, druge stranke dogovora o delitvi stroškov ne delujejo kot zastopniki družbe LuxSCS, temveč za lastni račun, da bi dosegle pričakovani dobiček na podlagi dogovora. Ta tveganja bi se morala upoštevati kot prispevki teh strank k dogovoru o delitvi stroškov in ne morejo vplivati na plačilo družbe LuxOpCo družbi LuxSCS, predvideno v licenčni pogodbi.

    (441)

    Četrtič, dejstvo, da družba LuxSCS ni prevzela tveganj v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, je poleg tega potrjeno s tem, da ne sklepi edinega upravitelja družbe LuxSCS ne zapisniki skupščine ne omenjajo ključnih odločitev glede upravljanja tveganj, ki ga družba LuxSCS zagotavlja v zvezi s tveganji, povezanimi z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev (438). V vsakem primeru družba LuxSCS ni imela zaposlenih, ki bi lahko v obravnavanem obdobju izvajali take funkcije upravljanja tveganj. Torej ni bila operativno sposobna prevzeti tveganj, ki so ji bila dodeljena s pogodbo (439).

    (442)

    Skupina Amazon poleg tega trdi, da je družba LuxSCS prevzela poslovna tveganja v zvezi z evropskimi dejavnostmi prodaje na drobno skupine Amazon, saj se spletna trgovina na drobno v veliki meri opira na tehnologijo (element neopredmetenih sredstev) (440), ki jo družba LuxSCS daje na voljo družbi LuxOpCo na podlagi licenčne pogodbe. Ta trditev ni potrjena s pogodbeno razporeditvijo tveganj iz licenčne pogodbe, ki določa, da družba LuxSCS ne prevzema nobenega tveganja v zvezi z uporabo neopredmetenih sredstev. Pač pa je družba LuxOpCo, ki ji je bila podeljena izključna in nepreklicna licenca za neopredmetena sredstva, tista, ki je odgovorna za sprejemanje strateških odločitev glede evropskih dejavnosti trgovine na drobno skupine Amazon in ki v skladu s pogodbeno razporeditvijo dejansko sprejema te odločitve (441). Ni torej mogoče šteti, da je družba LuxSCS prevzela pomembna operativna tveganja v zvezi z uporabo neopredmetenih sredstev za izvajanje svojih dejavnosti. Družba LuxSCS na primer ni prevzemala tveganj potrošniških kreditov ali tveganj slabih terjatev, saj ni neposredno obdelovala plačil strank, ni prevzemala tveganj v zvezi s skladiščenjem, saj ni imela zalog, ter ni prevzela nobenega tveganja v zvezi z garancijo ali odgovornostjo za prodane izdelke, saj ni prodajala izdelkov. Skratka, družba LuxSCS v obravnavanem obdobju ni izvajala nobene funkcije v zvezi s temi tveganji in ni izvajala nobenega nadzora nad temi funkcijami.

    (443)

    Skupina Amazon trdi tudi (442), da je družba LuxSCS prevzela finančna tveganja v zvezi z razvojem neopredmetenih sredstev, ki izhajajo zlasti iz obveznosti, ki jo je imela na podlagi dogovora o delitvi stroškov, da plača svoj delež stroškov razvoja, izračunan kot razmerje med prometom skupine Amazon v Evropi in njenim svetovnim prometom (443). Zaradi pogodbenih dogovorov iz licenčne pogodbe, ki so pojasnjeni v uvodni izjavi 438, je bilo edino prepoznavno tveganje, ki ga je prevzela družba LuxSCS, to, da je morala izpolniti svojo obveznost na podlagi dogovora o delitvi stroškov, da družbi Amazon US plača stroške pristopa in stroške na podlagi dogovora. Družba LuxSCS bi sicer lahko bila nezmožna plačati te stroške, če bi družba LuxOpCo šla v stečaj ali če bi bila trajno nezmožna plačevati družbi LuxSCS znesek licenčnin, ki zadošča za kritje teh stroškov, vendar se zdi, da je družba LuxSCS to pogodbeno tveganje prevzela samo zato, ker je bilo to „potrebno za delovanje luksemburške strukture“ (444). To ne ustreza ekonomski realnosti. Če bi pogodbeni dogovor in zlasti metoda za izračun licenčnine ustrezala ekonomski realnosti in dejanski porazdelitvi tveganj med strankami (445), bi družba LuxSCS prejela plačilo, ki bi pokrivalo samo njene omejene funkcije (446), in ne bi bila izpostavljena tveganju izgube (447). Kot je navedeno v prejšnji uvodni izjavi, družba LuxSCS ni sprejemala dejavnih odločitev za omejevanje ali upravljanje tega konkretnega tveganja ter ga ni nikakor obvladovala. Vsekakor bi lahko družba LuxSCS, če bi družba LuxOpCo šla v stečaj ali bila trajno nesposobna plačevati družbi LuxSCS licenčnine, ki ji jih je dolgovala na podlagi licenčne pogodbe, v takem posebnem primeru prekinila licenčno pogodbo in licenco za neopredmetena sredstva podelila drugi povezani ali neodvisni osebi, s čimer bi omejila svoje pogodbeno tveganje (448).

    (444)

    Poleg tega družba LuxSCS v obravnavanem obdobju ni izvajala nobene funkcije v zvezi z dvema glavnima parametroma, uporabljenima za izračun stroškov pristopa in stroškov na podlagi dogovora o delitvi stroškov, ter ni izvajala nobenega nadzora nad tema parametroma niti tega ni bila sposobna. Višina teh plačil se določi na eni strani glede na višino stroškov v okviru pogodbe o pristopu in razvoja neopredmetenih sredstev (stroški razvoja) ter na drugi strani glede na višino prodaje v Evropi (449). Družbi ATI in A9 sta določali in nadzorovali stroške razvoja, družba LuxOpCo pa je nadzorovala višino prodaje v Evropi. Kar zadeva zadnje, je bila družba LuxOpCo tista, ki je sprejemala vse strateške odločitve glede evropskih dejavnosti prodaje na drobno skupine Amazon (450), ki so vplivale na višino prometa, ustvarjenega v Evropi. Tako je lahko samo družba LuxOpCo vplivala na svojo sposobnost, da družbi LuxSCS plača licenčnino, ki je bila določena glede na višino dobička, ustvarjenega z izvajanjem dejavnosti spletne prodaje na drobno skupine Amazon v Evropi.

    (445)

    Poleg tega družba LuxSCS ni bila finančno sposobna financirati stroškov pristopa in stroškov na podlagi dogovora o delitvi stroškov v lastnem imenu, saj je te stroške lahko financirala samo iz finančnih sredstev, ki jih je prejela od družbe LuxOpCo v obliki licenčnin (451). Zdi se, da so plačila, ki jih je družba LuxOpCo v zvezi s tem dejansko nakazala družbi LuxSCS, ravno zadostovala za kritje plačil, ki jih je morala izvesti družba LuxSCS, vključno s stroški pristopa in stroški na podlagi dogovora o delitvi stroškov, čeprav je družba LuxOpCo hranila in upravljala denarna sredstva v zvezi s prihodki družbe LuxSCS, ki so presegali stroške pristopa in stroške na podlagi dogovora (452). Ustanovni kapital družbe LuxSCS (približno [400–500] milijonov EUR) v tem okviru ni pomemben. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 443, v okviru tržno naravnanega dogovora družbi LuxSCS ne bi bilo treba absorbirati izgub, tako da njen kapital ne bi bil ogrožen. Ne samo, da njen ustanovni kapital ni zadostoval za kritje stroškov pristopa in stroškov na podlagi dogovora o delitvi stroškov, saj so že sama plačila na podlagi tega dogovora znašala [1 000–1 500] milijonov EUR v obdobju 2006–2013 (453), temveč so kapital družbi LuxSCS njene povezane družbe zagotovile tudi leta 2005, torej preden je družba LuxOpCo začela opravljati dejavnosti in plačevati licenčnine družbi LuxSCS ter pred obravnavanim obdobjem, na katero se nanašata zadevno vnaprejšnje davčno stališče in ta sklep. V vsakem primeru družba LuxSCS ni dejansko izvajala ključnih funkcij niti prevzemala znatnih tveganj v zvezi z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem ali uporabo neopredmetenih sredstev, naj bo to v zvezi z dejavnostmi, ki sta jih družbi ATI in A9 izvajali na podlagi dogovora o delitvi stroškov, ali z dejavnostmi razvoja, ki jih je opravljala družba LuxOpCo.

    (446)

    Zato ni mogoče šteti, da je družba LuxSCS dejansko prevzela tveganja v zvezi z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev, niti ni bila finančno sposobna prevzeti taka tveganja.

    9.2.1.1.4   Sklepna ugotovitev o funkcijski analizi družbe LuxSCS

    (447)

    Funkcijska analiza družbe LuxSCS kaže, da v obravnavanem obdobju ni bila pooblaščena za izvajanje edinstvenih in dragocenih funkcij v zvezi z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev, da takih funkcij ni opravljala ali jih oddajala v zunanje izvajanje ter da tega ni bila sposobna. Kaže tudi, da v tem obdobju družba LuxSCS ni uporabljala sredstev v zvezi s temi dejavnostmi, temveč je bila zgolj lastnica neopredmetenih sredstev in je imela licenco zanje na podlagi dogovora o delitvi stroškov, ni pa prevzemala niti dejansko obvladovala tveganj v zvezi s temi dejavnostmi, niti ni imela operativne in finančne sposobnosti za to. Dejansko je mogoče za družbo LuxSCS kvečjemu šteti, da je izvajala nekatere funkcije, potrebne za ohranjanje pravnega lastništva neopredmetenih sredstev, kot je podrobno navedeno v uvodni izjavi 428.

    9.2.1.2    Funkcijska analiza družbe LuxOpCo

    (448)

    Komisija bo v oddelku 9.2.1.2.1 preučila funkcije, ki jih je družba LuxOpCo izvajala v zvezi z neopredmetenimi sredstvi. V oddelku 9.2.1.2.2 bo ocenila funkcije, ki jih je družba LuxOpCo izvajala v zvezi z izvajanjem maloprodajnih in storitvenih dejavnosti skupine Amazon v Evropi. V oddelku 9.2.1.2.3 bo ocenila sredstva, ki jih je družba LuxOpCo uporabljala pri izvajanju teh dveh vrst funkcij. V oddelku 9.2.1.2.4 bo ocenila tveganja, ki jih je družba LuxOpCo prevzela pri izvajanju teh dveh vrst funkcij.

    9.2.1.2.1   Funkcije, ki jih je družba LuxOpCo izvajala v zvezi z neopredmetenimi sredstvi

    (449)

    Skupina Amazon trdi, da „družba LuxOpCo v obravnavanem obdobju ni prispevala k ustvarjanju, pridobivanju, upravljanju, uporabi ali strateškemu razporejanju [neopredmetenih sredstev].“ (454) Na podlagi informacij, ki jih je preučila Komisija, je treba to trditev zavrniti. Ne samo, da je bila družba LuxOpCo odgovorna za izvajanje edinstvenih in dragocenih funkcij v zvezi z neopredmetenimi sredstvi na podlagi licenčne pogodbe, temveč so funkcije, ki jih je dejansko izvajala v obravnavanem obdobju, tudi precej presegle zgolj uporabo ter so vključevale razvoj, izboljševanje in upravljanje tehnologije z neodvisnimi evropskimi tehnološkimi in poslovnimi inovacijami, ustvarjanjem in upravljanjem podatkov o strankah ter razvojem in vzdrževanjem registrirane blagovne znamke Amazon v Evropi.

    (450)

    Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 419, je družba LuxSCS družbi LuxOpCo podelila izključno in nepreklicno licenco za gospodarsko uporabo neopredmetenih sredstev in za vse druge pravice intelektualne lastnine, ki jih je imela družba LuxSCS (455) v Evropi, ter pravico do nadaljnjega razvoja, izboljševanja (456), vzdrževanja (457) in zaščite (458) neopredmetenih sredstev med njihovo celotno življenjsko dobo (459). Družba LuxSCS je ostala lastnica neopredmetenih sredstev in predelanih avtorskih del, ki so jih ustvarili družba LuxOpCo in imetniki njenih podlicenc (460). Poleg tega je bila družbi LuxOpCo podeljena izključna in nepreklicna pravica, da odloča, ali – in komu – se lahko podeli podlicenca za neopredmetena sredstva (461). V zvezi s tem je družba LuxOpCo upravljala podlicenčne pogodbe, sklenjene zlasti z družbama AMEU in ASE.

    (451)

    Družba LuxOpCo je v obravnavanem obdobju dejavno izvajala zgoraj navedene funkcije, na splošno in hkrati na ravni vsakega od treh elementov neopredmetenih sredstev, in sicer tehnologije, podatkov o strankah in registrirane blagovne znamke, kot je podrobneje predstavljeno v uvodnih izjavah 452 do 472.

    (a)   IP Steering Committee (usmerjevalni odbor za pravice intelektualne lastnine)

    (452)

    Na splošno so v zapisnikih sej poslovodstva družbe LuxOpCo evidentirane dejavnosti, ki so neposredno povezane z razvojem, vzdrževanjem in upravljanjem neopredmetenih sredstev, med drugim ustanovitev odbora „EU IP Steering Committee“ (462), katerega vloga je bila „zagotavljati tehnične in poslovne smernice ter pomoč pri strateškem odločanju v zvezi z razvojem intelektualne lastnine vseh vrst in opisov, ki jo je imela v lasti matična družba podjetja Amazon Europe Holding Technologies SCS“, ali sklenitev več licenčnih pogodb s tretjimi osebami (463).

    (453)

    V priročniku „EU Policies and Procedures Manual“ skupine Amazon je namen odbora IP Steering Committee opredeljen tako: „Odbor EU IP Steering Committee je bil ustanovljen za zagotavljanje tehničnih in poslovnih smernic v zvezi z razvojem in uporabo intelektualne lastnine skupine Amazon v Evropi.“ V temu priročniku je poleg tega določeno, da „se odbor sestaja […], da bi preučil portfelj intelektualne lastnine skupine Amazon, poslovno strategijo podjetja, kolikor se nanaša na razvoj in uporabo intelektualne lastnine, ter vsa druga vprašanja v zvezi z intelektualno lastnino, ki jih odbor šteje za ustrezna“. V skladu s tem priročnikom morajo biti na vsaki seji odbora IP Steering Committee prisotni naslednji predstavniki: „[č]lani odbora so: podpredsednik za storitve v EU, direktor pravne službe za EU (zaposlen pri Amazon EU Sarl), svetovalec skupine Amazon za intelektualno lastnino (TBD), podpredsednik, odgovoren za evropske dejavnosti. Odbor ima lahko tudi dodatne člane, zaposlene v Luksemburgu ali drugje, vključno z zaposlenim, ki zastopa razvojni center v EU.“ (464) Odbor IP Steering Committee se je sestajal vsaj enkrat letno, da bi izmenjal informacije ter razpravljal in odločal o upravljanju in zaščiti intelektualne lastnine v Evropi.

    (454)

    Skupina Amazon je trdila, da je „IP Steering Committee posvetovalni organ […]. Ni sprejemal odločitev glede razvoja ali izboljševanja neopredmetenih sredstev“, zato pomen tega odbora ne bi smel biti precenjen. Vendar to, da je bil odbor posvetovalni organ, ne pomeni, da njegova priporočila niso vplivala na razvoj, vzdrževanje in upravljanje neopredmetenih sredstev. Dejansko je po navedbah same skupine Amazon odbor IP Steering Committee opravljal naslednje dejavnosti: „(i) oblikovanje priporočil o vlogah za zaščito neopredmetenih sredstev (in s tem izključnih pravic družbe LuxOpCo na podlagi licenčne pogodbe, sklenjene med družbama LuxSCS in LuxOpCo), (ii) preučevanje napredka v sodnih postopkih v Evropi v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in (iii) zagotavljanje usposabljanja za evropske zaposlene v zvezi z uporabo tehnologije in drugih neopredmetenih sredstev.“ (465)

    (455)

    IP Steering Committee je bil torej forum, v okviru katerega so se sestajali poslovodje družb LuxOpCo in ASE, odgovorni za poslovne in tehnološke dejavnosti, da bi razpravljali in izdajali priporočila o ukrepih v zvezi z neopredmetenimi sredstvi v Evropi, kot so jim jih predstavili pravniki skupine Amazon, specializirani za področje intelektualne lastnine. Dejanske odločitve o razvoju, izboljševanju, upravljanju in uporabi neopredmetenih sredstev so nato sprejemali člani družb LuxOpCo in ASE v tem odboru, in sicer kot vodje, ki odločajo, odgovorni za maloprodajne in storitvene dejavnosti skupine Amazon v Evropi (466).

    (b)   Tehnologija

    (456)

    Tehnologija, za katero je družba LuxSCS družbi LuxOpCo podelila licenco na podlagi licenčne pogodbe, je obstoječa tehnologija skupine Amazon, kot se redno posodablja. Vendar zgolj obstoj tehnološkega okvira, ki dobro deluje v ZDA, še ne pomeni, da bo ista tehnologija odlično delovala tudi v Evropi. Ker v ZDA in Evropi obstajajo različne kategorije izdelkov, različnih funkcij programske opreme skupine Amazon, ki se uporablja v ZDA in za katero je bila družbi LuxSCS podeljena licenca na podlagi dogovora o delitvi stroškov, družbi LuxOpCo pa je bila podeljena izključna podlicenca na podlagi licenčne pogodbe, ni bilo mogoče kar tako uporabiti v Evropi (467). Za upravljanje evropskih spletišč je bila potrebna drugačna programska oprema (468), ker pa se spletišča skupine Amazon med seboj razlikujejo, je bilo treba razviti programsko opremo na geografski podlagi (469). Za uspeh evropskih poslovnih dejavnosti skupine Amazon je bilo treba nadalje razvijati, izboljševati in upravljati tehnologijo, vse te funkcije pa je v obravnavanem obdobju izvajala družba LuxOpCo ob podpori svojih odvisnih družb (470).

    (457)

    Družba LuxOpCo je ob ustanovitvi prejela tehnološka sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti raziskav in razvoja, zlasti za vzdrževanje evropskih spletišč (471). Šlo je zlasti za pripravo katalogov, tehnologijo za prevajanje in lokalne prilagoditve (472). Ta sredstva so zagotovile ekipe razvijalcev, ki so prej delali v evropskih povezanih družbah, in na novo zaposleno osebje (473).

    (458)

    V obravnavanem obdobju je več kot [60–70] oseb, večinoma zaposlenih v družbi LuxOpCo v Luksemburgu, opravljalo naloge tehnološke narave (474). Njihove funkcije v podjetju so bile med drugim: inženir za razvoj programske opreme, sistemski inženir, inženir za informacijsko podporo, načrtovalec rešitev, tehnični skrbnik programa in tehnični skrbnik strank. Ti zaposleni so skupini Amazon zagotavljali sposobnost izvajanja lokalnih prilagoditev tehnološke platforme in razvoja programov v korist evropskih spletišč.

    (459)

    Specializirana ekipa – ekipa za lokalizacijo in prevajanje – je izvajala ključne funkcije v zvezi s tehnologijo, kot sta prilagajanje evropskih spletišč lokalnim preferencam (funkcija, imenovana „lokalizacija in prevajanje“) (475) ali zagotavljanje povratnih informacij o rezultatih spletišč za nadaljnji razvoj in izboljšanje platforme Amazon. Ob koncu leta 2013 je bilo v tej ekipi [60–70] zaposlenih (476). Ekipa je bila nato premeščena v [drugo družbo skupine Amazon] in preimenovana v „ekipo za razvoj in prevajanje programske opreme“, kar kaže, da je bila njena dejavnost razvoj programske opreme.

    (460)

    Dodatnih [10–20] oseb je bilo zaposlenih kot „Technical Program Manager“ (tehnični skrbniki programa) ([0–10] pri LuxOpCo in [0–10] pri ASE), katerih naloga je bila prevajanje oziroma pretvorba opisa orodja, ki ga lokalna ekipa, odgovorna za prodajo na drobno, želi dodati spletišču, v tehnični opis programske opreme, ki jo mora razviti razvijalec programske opreme (477). Ko je programska oprema razvita, tehnični skrbniki programa sodelujejo pri njenem uvajanju skupaj z operativnimi ekipami družbe LuxOpCo in evropskih povezanih družb. Tako se tehnologija, ki jo uporablja družba LuxOpCo, nenehno razvija in prilagaja lokalnemu trgu (478).

    (461)

    Skupina Amazon trdi, da ima na svetovni ravni večina njenih zaposlenih, ki opravljajo tehnološke funkcije (približno [60–65] %), delovno mesto v ZDA in da ostali delajo v mednarodnih centrih za razvoj. V primerjavi s temi dejavnostmi so tehnična sredstva v družbi LuxOpCo precej omejena (479). Komisija seveda ne zanika, da se tehnologija nenehno razvija v ZDA ali mednarodnih centrih za razvoj skupine Amazon, vendar opozarja, da ti centri prejemajo plačilo v višini stroškov in dodatka v višini [0–10] % za izvajanje projektov raziskav in razvoja, ki jim jih odda družba ATI. Glede na to plačilo v višini stroškov in dodatka v višini [0–10] % se zdi, da skupina Amazon procesu kodiranja ne pripisuje visoke dodane vrednosti. Zato se zdi, da edinstvena vrednost nove tehnologije izhaja bolj iz lokalnega strokovnega znanja, opredelitve novih potreb podjetja in njihove pretvorbe v načrt programske opreme, ne pa toliko iz samega kodiranja.Prisotnost tehničnih skrbnikov programa v družbi LuxOpCo kaže, da so bile funkcijske in tehnične specifikacije orodij in prilagoditev, potrebnih v Evropi, pripravljene v bližini lokalnih trgov (480), torej tam, kjer je na voljo lokalno strokovno znanje ter kjer je bilo mogoče opredeliti lokalne zahteve in potrebe.

    (462)

    Poleg tega so družba LuxOpCo in njene evropske povezane družbe posebej razvile pomembno tehnologijo, ki se uporablja za evropske maloprodajne in storitvene dejavnosti. Primer take vrste tehnologije je EFN. Program EFN je bil razvit v Evropi (481) v letih 2007 in 2008 ter uveden leta 2009, za kar je poskrbela specializirana ekipa družbe LuxOpCo (482). Program EFN je bil oblikovan, da bi rešili težavo zaradi obstoja več spletišč, povezanih z nacionalnimi centri za obdelavo naročil v različnih državah, z določitvijo enega samega uradnega prodajalca v Luksemburgu, z združevanjem zalog in z zagotavljanjem distribucije strankam na vseevropski ravni (483). Program EFN je povezal vse evropske centre za obdelavo naročil in vzpostavljena je bila mreža. Program EFN strankam iz vseh držav Unije omogoča, da izdelke kupujejo prek katerega koli nacionalnega spletišča skupine Amazon v Evropi. Z združevanjem zalog z vseh evropskih območij, na katerih je prisotna skupina Amazon, je bilo mogoče obogatiti ponudbo. Poleg tega je lahko skupina Amazon zmanjšala tveganje izčrpanja nekaterih zalog in pospešila odpremo pošiljk (484). Tako je bilo mogoče skrajšati roke za dostavo strankam ter znižati logistične stroške, stroške nabave blaga pri dobaviteljih in cene, hkrati pa obogatiti ponudbo. V Evropi noben konkurent skupine Amazon ni imel rešitve, podobne programu EFN (485).

    (463)

    Program EFN je pomenil napredek na številnih ravneh. Na področju tehnologije so bile uvedene nove funkcionalnosti (486), [opis funkcionalnosti programa EFN] (487) (488) (489), ki so omogočile dodatne izboljšave, funkcionalnosti, ki jih svetovno omrežje dotlej ni poznalo (490). Testiranja za program EFN so bila izvedena v evropskem okolju z evropskimi podatki, kot je na primer kategorija izdelkov „Baby“ (491). Poleg tega je program EFN omogočil optimizacijo stroškov preskrbe zaradi boljše izbire prodajalcev in centralizacijo upravljanja kategorij izdelkov. Obdelava naročil je bila olajšana s centraliziranim načrtovanjem zalog v vseh državah Unije, pri prodaji pa je program EFN omogočil hitro dostavo strankam, širitev pošiljanja težkega razsutega tovora prek nacionalnih meja in poenostavitev postopkov vračila blaga. Program EFN je omogočil odpravo izvoznih dajatev na čezmejne pošiljke znotraj Evrope, kar je omogočilo znatne prihranke; omogočil je tudi združevanje zalog, tako da si lahko stranke, ki nakupujejo na nekem spletišču, ogledajo zaloge v centrih za obdelavo naročil zunaj meja njihove države (492). Da bi lahko stranke nakupovale povsod po Evropi, je bilo treba združiti različne kataloge, za kar je bilo potrebno tudi prevajanje, ki v preteklosti ni bilo ne predvideno ne organizirano (493). Nazadnje, program EFN je omogočil nabavo zalog na evropski ravni in vzpostavitev mreže „European Seller Network“, v okviru katere je bilo mogoče trgovce s platforme Marketplace uvrstiti na druga evropske spletišča, tako da so lahko svoje izdelke prodajali povsod po Evropi (494). Program EFN je bil pomembna gonilna sila poslovanja. Leta 2014 je bilo prek programa EFN ustvarjenih [5–10] % skupne prodaje v Franciji ter več kot [15–20] % prodaje v Italiji in Španiji (495).

    (464)

    Nazadnje, evropske povezane družbe so imele vlogo tudi pri razvoju novih tehnologij. Na primer, nemška povezana družba je razvila jamstvo najnižje cene (496), Packstation (497) in rokovnik, da bi olajšala dostavo velikih izdelkov za široko porabo, kot so pralni stroji (498). Poleg tega je ekipa „Prime“, nameščena v ZDA, preden je bil program Amazon Prime postavljen na splet, poskušala zbrati mnenja ekip lokalnih kategorij, kot so lokalne ekipe centrov za obdelavo naročil in transport, saj so lokalne ekipe razumele kompleksnost uvajanja programa Prime v Združenem kraljestvu v primerjavi z ZDA, Nemčijo in drugimi državami (499).

    (465)

    Skratka, družba LuxOpCo je v obravnavanem obdobju poskrbela za pomemben razvoj in izboljšave na ravni tehnologije, ki jo je tudi upravljala in nadzirala. Ni se zadovoljila z uporabo tehnologije za upravljanje evropskih spletišč, temveč je v obravnavanem obdobju dejavno prispevala k njenemu razvoju, izboljševanju in upravljanju.

    (c)   Podatki o strankah

    (466)

    Zbiranje informacij od strank je ključni vir vrednosti za dejavnost spletne prodaje na drobno skupine Amazon (500). S tem se zviša konverzijska stopnja (501), pospeši nakupni proces in znižajo frikcijski stroški (502), s čimer se poveča tudi verjetnost poznejšega nakupa, na primer s tem, da se stranki ponudi nova prilagojena ponudba vsakokrat, ko obišče evropska spletišča skupine Amazon. Tudi družba X je menila, da so podatki o strankah ključni viri vrednosti za spletne trgovce na drobno (503).

    (467)

    Kot je prikazano v preglednici 19, se je število strank skupine Amazon na treh internetnih domenah, ki jih ima v Uniji, povečalo s 17 milijonov leta 2005 na [70–80] milijonov leta 2014.

    Preglednica 19

    Število edinstvenih obiskovalcev po referenčnih spletiščih in letih

    (v milijonih)

     

    2005

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    2014

    Amazon.co.uk

    8,3

    9,9

    11,9

    14,0

    17,3

    20,2

    24,1

    27,5

    [30-40]

    [30-40]

    Amazon.de

    7,3

    8,5

    10,3

    12,3

    14,8

    17,5

    20,3

    23,6

    [20-30]

    [20-30]

    Amazon.fr

    1,4

    1,9

    2,5

    3,2

    4,3

    5,5

    7,0

    8,7

    [10-20]

    [10-20]

    (468)

    Pred prestrukturiranjem leta 2006 sta podatke o strankah zbirali družbi AIS in AIM (504). Ob prestrukturiranju je družba LuxSCS dobila pravice do podatkov, zbranih na evropskih spletiščih (505). Podatki o strankah z evropskih spletišč so sicer pravna lastnina družbe LuxSCS, vendar je družba LuxOpCo dejavno zbirala te podatke (506) kot storitev za družbo LuxSCS (507). Družba LuxOpCo je bila edina odgovorna za zbiranje podatkov o strankah v Evropi ter je morala zagotavljati njihovo vzdrževanje in spoštovanje veljavnih zakonov na področju varstva podatkov (508). Poleg tega je družba LuxOpCo podatke o strankah uporabljala za izvajanje evropskih dejavnosti skupine Amazon. Družba LuxOpCo je torej tista, ki je izvajala dejavne in odločilne funkcije v zvezi z razvojem, izboljševanjem in upravljanjem podatkov o strankah v obravnavanem obdobju.

    (d)   Registrirana blagovna znamka

    (469)

    Kar zadeva registrirano blagovno znamko, je v poročilu o transfernih cenah sicer navedeno, da je blagovna znamka Amazon prepoznavna in da je dobra vidnost blagovne znamke na svetovni ravni pomembna prednost za pritegnitev strank (509), vendar so zaposleni v skupini Amazon navedli, da blagovna znamka ni v središču poslovnega modela skupine Amazon (510).

    (470)

    Informacije, ki jih je predložila skupina Amazon, kažejo, da je vrednost njene blagovne znamke drugotnega pomena za uspešno izvajanje treh ključnih gonilnih sil njenih evropskih dejavnosti prodaje na drobno, in sicer izbire blaga, cene in enostavnosti uporabe (511). To pomeni, da blagovna znamka nima vrednosti, če ji niso pridruženi kakovostna izbira, ugodna cena in zelo enostavna uporaba (512), saj so stranke pripravljene nakupovati na spletišču skupine Amazon samo, če so njihova pričakovanja izpolnjena z zanesljivo storitvijo, kar zadeva izbiro, ceno in enostavnost uporabe (513). Kakršnemu koli razočaranju hitro sledi izguba strank, saj lahko te z lahkoto odidejo h konkurentom. To dokazuje, da blagovna znamka in ugled skupine Amazon močno slonita na stalnem zagotavljanju storitve, s katero so stranke zelo zadovoljne. Šteti je torej treba, da se vrednost blagovne znamke Amazon v Evropi ustvarja na ravni družbe LuxOpCo in evropskih povezanih družb (514). Ni pridobljena na ravni družbe LuxSCS na podlagi licenčne pogodbe ali na ravni družb A9 in ATI na podlagi dogovora o delitvi stroškov, saj so družba LuxOpCo in evropske povezane družbe tiste, ki sprejemajo vse potrebne strateške odločitve v zvezi z izbiro, ceno in enostavnostjo uporabe v Evropi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 478 do 499.

    (471)

    Vrednosti blagovne znamke Amazon nikakor ne ustvarja samo Amazon.com (515). Amazon.co.uk, Amazon.de, Amazon.fr itd. so vse prepoznane kot lokalne blagovne znamke (516) in prispevajo k vrednosti registrirane blagovne znamke v Evropi. Poleg tega je bila skupina Amazon ob vstopu na evropski trg poznana kot prodajalec knjig in medijev, ta ugled pa ji ni pomagal pri uvajanju drugih kategorij izdelkov (517) ali dejavnosti skupine Amazon za račun tretjih oseb (518). Lokalne ekipe so morale vložiti dodaten trud, da so stranke obvestile, da je skupina Amazon uvedla novo kategorijo izdelkov, česar se stranke začnejo zavedati šele sčasoma (519).

    (472)

    Skupina Amazon trdi tudi, da se njene dejavnosti trženja močno opirajo na tehnologijo. Kot navaja, njene dejavnosti trženja vključujejo v glavnem sponzorirane povezave, partnerski program in trženje po elektronski pošti. Vendar kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 173, pridobivanje lokalnih partnerskih spletišč za partnerski program skupine Amazon izvajajo lokalne ekipe. V Evropi spletno trženje skupine Amazon zagotavljajo družba LuxOpCo in evropske povezane družbe, pri čemer uporabljajo lokalno strokovno znanje, na primer z opredelitvijo partnerskih spletišč, ki so pomembna za njihove dejavnosti prodaje na drobno na lokalnih trgih (520). Družba LuxOpCo za ta namen zaposluje vodjo segmenta „Marketing in Traffic“ na ravni Unije. Evropske povezane družbe imajo lastne pogodbe in partnerske provizije, ki se glede na sestavo partnerske skupine in strukturo provizij razlikujejo od ameriške skupine (521).

    9.2.1.2.2   Funkcije, ki jih je družba LuxOpCo izvajala v okviru maloprodajnih in storitvenih dejavnosti skupine Amazon v Evropi

    (473)

    Glede na poročilo o transfernih cenah naj bi imela družba LuxOpCo vlogo sedeža ter glavnega podjetja, odgovornega za maloprodajne in storitvene dejavnosti skupine Amazon v Evropi (522). Ta družba je bila torej pristojna za sprejemanje strateških odločitev v zvezi s poslovanjem skupine Amazon v Evropi in upravljanje ključnih fizičnih komponent teh dejavnosti.

    (474)

    Zapisniki sej poslovodstva družbe LuxOpCo vključujejo sklepe v zvezi s funkcijo sedeža in sprejemanjem strateških odločitev družbe LuxOpCo, ki se nanašajo na primer na nakup nekaterih podjetij (med drugim [prevzem X (523), Q (524), Y (525), R (526), Z (527)]), vključno z njihovimi pravicami intelektualne lastnine, ustanovitev skupnih podjetij s tretjimi osebami (528), delno prodajo dejavnosti ali sredstev družbe LuxOpCo drugim podjetjem, kot sta [prevzem Q] (529) ali [druga družba iz skupine Amazon] (530), ali zagotavljanje jamstev povezanim osebam (531).

    (475)

    V Evropi so bile vse strateške funkcije v zvezi s spletnimi maloprodajnimi in storitvenimi dejavnostmi skupine Amazon v obravnavanem obdobju, vključno s samo dejavnostjo prodaje na drobno, dejavnostjo v zvezi s tretjimi osebami, logistiko, pomočjo strankam, kadri in financami, zaupane družbi LuxOpCo. Ta je bila pri tem glavna akterka, saj je sprejemala strateške odločitve in bila odgovorna za upravljanje vseh dejavnosti v Evropi (532). Družba LuxOpCo je sprejemala tudi vse strateške odločitve v zvezi z izdelki in določanjem cen (ki so vplivale na prodajo), knjižila prodajo in delovala kot pogodbena stranka v razmerju do potrošnikov. Nosila je tudi zadevne stroške (glej preglednico 6) ter bila izpostavljena tveganjem v zvezi s prodajo in zalogami (533).

    (476)

    Zaposleni na najvišjih položajih v skupini Amazon, odgovorni za sprejemanje strateških odločitev ter usklajevanje maloprodajnih in storitvenih dejavnosti v Evropi, so bili zaposleni v družbi LuxOpCo. Ta je imela več kot [500–600] zaposlenih s polnim delovnim časom, ki so zagotavljali vseevropsko in strateško upravljanje dejavnosti prodaje na drobno v Evropi, usklajevanje evropskih povezanih družb (534) ter prilagajanje in nadaljnji razvoj neopredmetenih sredstev za evropski trg. Družba LuxOpCo je imela v okviru teh dejavnosti podporo evropskih povezanih družb, ki so delovale kot ponudniki storitev (535). Te povezane družbe so ji zagotavljale nekatere storitve podpore, med drugim v zvezi s trženjem, obdelavo naročil in pomočjo strankam, niso pa bile odgovorne za prodajo ali zaloge, saj je ta tveganja prevzela družba LuxOpCo (536).

    (477)

    Skupina Amazon je v podporo svoji trditvi, da družba LuxOpCo izvaja samo redne funkcije upravljanja, navedla, da „je tehnologija v središču njenega poslovnega modela. Pretehtani so bili vsi vidiki tradicionalne trgovine na drobno, da bi postala učinkovitejša, cenejša in predvsem bolj prilagojena potrebam strank.“ (537) Navedla je tudi, da „dejavnosti skupine Amazon glede na njihov obseg ne bi bilo mogoče upravljati brez zelo visoke stopnje avtomatizacije, ki omogoča zagotavljanje funkcij, kot so upravljanje zalog, določanje cen in obdelava naročil“ (538). Neopredmetena sredstva so sicer nujna za dejavnosti skupine Amazon v Evropi (539), vendar niso izdelek ali cilj sam po sebi, temveč zahtevajo dodatne napore (540) in strokovno znanje, da se lahko uporabijo za ustvarjanje prihodka (541). Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 164 do 169, so ključne gonilne sile spletnih maloprodajnih dejavnosti skupine Amazon izbira, cena in enostavnost uporabe. Neopredmetena sredstva omogočajo ustrezno izvajanje teh treh stebrov (542).

    (478)

    V obravnavanem obdobju je družba LuxOpCo povsem neodvisno, ob podpori evropskih povezanih družb, sprejemala vse pomembne strateške odločitve v zvezi z izbiro, ceno in enostavnostjo uporabe v Evropi (543). Pri vsaki od teh ključnih gonilnih sil je posebno strokovno znanje družbe LuxOpCo in lokalnih evropskih povezanih družb pomenilo odločilen in bistven prispevek, ki je poslovnemu modelu skupine Amazon omogočal ustvarjanje prihodkov v Evropi.

    (a)   Izbira

    (479)

    Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 165, obstaja zelo tesna povezava med izbiro in prometom, ustvarjenim s prodajo na drobno. Izkazalo se je, da sta razvoj in ohranjanje čim večje izbire za vse trgovce na drobno bistvena za uspeh skupine Amazon v Evropi (544), kot dokazujejo tudi ankete o zadovoljstvu, ki jih je interno izvedla skupine Amazon in iz katerih izhaja, da je razpoložljivost […] za potrošnike najpomembnejši element za stranke v Nemčiji ([60–70] %) (545) in Franciji ([50–60] %) (546).

    (480)

    Odločitev o tem, katere kategorije izdelkov prodajati v neki regiji ali državi, se sprejme na podlagi poznavanja trga, izdelkov in lokalnih potrošnikov (547). Tehnologija sama ne zadostuje; oblikovanje izbire zahteva človekovo posredovanje (548). Edinstveno in odločilno strokovno znanje lokalnih maloprodajnih ekip skupine Amazon vključuje védenje o tem, kaj želijo potrošniki kupiti, in izbiro pravih prodajalcev za zagotovitev izčrpne izbire (549). V Evropi izbiro oblikuje družba LuxOpCo ob podpori evropskih povezanih družb (550).

    (481)

    Za uspešno poslovanje v Evropi je morala skupina Amazon pridobiti posebne izkušnje, da je lahko odgovorila na posebne in lokalne potrebe potrošnikov, te izkušnje pa je pridobila z velikim vlaganjem v „ekipe na terenu“ v vsaki državi in opiranjem nanje (551). V Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu se je družba LuxOpCo lahko oprla na lokalne kadre, ki so ji pomagali prilagoditi ponudbo skupine Amazon potrošnikom v teh državah (552). Da bi zagotovili to izbiro, je bilo v Nemčiji najprej zaposlenih od 100 do 200 ljudi. Njihovo število se je nato znatno povečalo (553). Število francoskih zaposlenih v skupini Amazon je raslo hitreje kot promet in se je z 297 zaposlenih leta 2004 povečalo na 5 273 zaposlenih leta 2012, tj. za 17,8-krat, medtem ko se je v istem obdobju prodaja, ustvarjena v Franciji, povečala samo za 13,4-krat (554). V Združenem kraljestvu je leta 2011 v maloprodajnem sektorju delalo 260 zaposlenih.V takratnih internih načrtih skupine Amazon je bilo predvideno povečanje števila zaposlenih z [200–300] na [400–500] do leta 2015 (555). Vsi ti zaposleni so bili zaposleni v evropskih povezanih družbah.

    (482)

    Izkušnje skupine Amazon pri vstopanju na francoski trg spletne maloprodaje kažejo, kako pomembna je prisotnost na lokalni ravni. Skupina Amazon je na ta trg vstopila leta 2000, pri čemer ni prevzela obstoječega spletnega trgovca na drobno, temveč se je v celoti zanašala na lastno blagovno znamko in lastno tehnologijo. V tem obdobju so v Franciji na področju spletne maloprodaje prevladovali lokalni akterji, ki so odlično poznali francoske potrošnike in razmere na tem trgu (556). Poleg tega se je v Franciji še veliko uporabljal Minitel, javna spletna storitev, predhodnica interneta, ki je imel velik tržni delež v spletni trgovini na drobno. Na začetku je spletišče Amazon.fr ponujalo knjige, CD-je in DVD-je. Iz različnih razlogov dejavnosti skupine Amazon v Franciji niso izpolnjevale začetnih pričakovanj podjetja. Poleg tega je imel Amazon.fr precejšnje težave v zvezi z zakonsko ureditvijo (557), ki so zavirale prodor skupine Amazon na trg. Leta 2004 je bil Amazon.fr še vedno majhno podjetje zaradi omejitev na področju cenovnih popustov in majhnega prodora na spletni trg (558). Skoraj vse lokalne zaposlene je premestilo na Amazon.co.uk in francoski regulativni organi so zahtevali, naj predloži socialni načrt za utemeljitev te premestitve (559) in zmanjšanja števila zaposlenih s 70 na 18 oseb (560). V tej fazi je predvidelo zaprtje spletišča v Franciji in prenehanje dejavnosti v tej državi (561). Položaj družbe Amazon.fr se je popravil po naložbah v program za razvoj izbire, ki so ga izvajali novi francoski kadri z dobrim poznavanjem delovanja lokalnega trga (562). Lokalno usmerjena prizadevanja teh zaposlenih so bila odločilna za širitev na nove družine izdelkov. Lokalni zaposleni so poznali lokalni okus ter so lahko vzpostavili in vzdrževali odnose z dobavitelji (563), se dogovarjali o licenčnih pogodbah z lastniki avtorskih pravic in zadevnimi organizacijami v državi (564) ter določali lokalne cene. Drugače povedano, skupina Amazon je morala izboljšati svoje poznavanje lokalnega trga, pri čemer je zaposlila francoske kadre, da bi njeni izdelki in storitve postali privlačnejši za francoske potrošnike.

    (483)

    Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 167, skupina Amazon svojo izbiro oblikuje: (i) s kupovanjem drugih trgovcev na drobno, prisotnih na trgu, (ii) s sklepanjem partnerstev z dobavitelji in (iii) z vzpostavljanjem programov za tretje osebe, kot je Marketplace. V vseh treh primerih je bila vloga družbe LuxOpCo ob podpori evropskih povezanih družb odločilna za uspeh dejavnosti skupine Amazon v Evropi.

    (484)

    Prevzemi: da bi lahko skupina Amazon vstopila na nemški in britanski trg ter ustanovila subjekte, ki so nato postali evropske povezane družbe, je prevzela lokalne akterje, pri čemer je svojo dejavnost oprla na njihovo poznavanje lokalnega trga in podatke o strankah (565). V Nemčiji je leta 1998 kupila Telebuch/ABC Bücherdienst, ki je imel že približno 100 000 strank, center za obdelavo naročil in ekipo za pomoč strankam, ki so jo sestavljali nemški zaposleni (566). V Združenem kraljestvu je kupila bookpages.co.uk, da bi „[…] evropskim potrošnikom hitro ponudila enako kombinacijo izbire, storitve in vrednosti […]“ (567). V izjavi za javnost, v kateri je naznanila ta prevzema, je navedla, da „pričakuje, da bosta podjetji za spletno maloprodajo Bookpages in Telebuch postali temeljni sestavini njene širitve na evropski trg“ (568). Drugače povedano, svoje dejavnosti je začela s pridobitvijo znanja o lokalnem maloprodajnem trgu, ki ga ni imela, da bi lahko začela z lastno maloprodajno dejavnostjo v Evropi.

    (485)

    Partnerstvo z dobavitelji: da bi družba LuxOpCo in njene evropske povezane družbe pritegnile potrošnike, so morale izbrati dobavitelje blagovnih znamk, po katerih so povpraševali lokalni potrošniki, in z njimi skleniti partnerstva. Družba LuxOpCo je opredelila strategije in dobre prakse za izbiro in uvajanje novih družin izdelkov, sklenila partnerstva z dobavitelji prek svoje organizacije za trgovce na drobno ter opredelila standardne pogodbene določbe za dobavitelje (569). Lokalni skrbniki, odgovorni za prodajalce, ki so zaposleni v evropskih povezanih družbah, so izbirali in pridobivali prodajalce za evropska spletišča, s čimer se je širila izbira izdelkov skupine Amazon (570). V obravnavanem obdobju so družba LuxOpCo in njene evropske povezane družbe uvedle [10–20] novih družin izdelkov v Nemčiji in Združenem kraljestvu, medtem ko je bilo v Franciji ponujenih [10–20] novih družin izdelkov. Včasih so pogajanja trajala več let, preden je dobavitelj pristal na prodajo svojih izdelkov prek spletišča skupine Amazon (571). Poleg tega je družba LuxOpCo z oblikovanjem, upravljanjem in uporabo programa EFN svojim evropskim strankam zagotavljala splošno izbiro na evropski ravni (572).

    (486)

    Programi za tretje osebe: na začetku Marketplace v Evropi ni bil znan (573). Družba LuxOpCo in njene evropske povezane družbe so za zagotovitev njegove uvedbe in vzdrževanja prispevale potrebno strokovno znanje in sprejele strateške odločitve, kar je omogočilo, da je iz programa skupine Amazon in njene tehnologije nastala zgodba o uspehu (574). V Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu so ustanovile lokalne ekipe za pridobivanje partnerjev, ki so znale govoriti jezike teh držav, iskati prodajalce in zbirati informacije o njihovi prodaji, da bi odkrili potencialne prodajalce za Marketplace, vzpostavili stik z njimi in jih prepričali, da se mu pridružijo. Referenti za pridobivanje niso samo prodajali storitve Marketplace, temveč so s svojim temeljitim poznavanjem te platforme potencialnim prodajalcem kot tretjim osebam tudi pomagali pri uvajanju njihove ponudbe na spletišča skupine Amazon v Uniji (575).

    (487)

    Poleg referentov za pridobivanje so bile v Luksemburgu v družbi LuxOpCo vzpostavljene tudi tehnične ekipe (tako imenovane ekipe za umeščanje). Te ekipe so sestavljali iz specialisti za informacijsko tehnologijo, odgovorni za oblikovanje orodij informacijske tehnologije ali zagotavljanje vložkov, potrebnih za razvoj takih orodij, da bi se olajšala uvedba ponudbe novih prodajalcev na spletišča v Uniji. Delo ekip za umeščanje se je začelo leta 2006 in je sčasoma postajalo vse pomembnejše, zlasti kadar je bilo treba v Marketplace vključiti večje prodajalce z obsežnimi katalogi, ki so vsebovali več tisoč izdelkov (576). Poleg ekip za umeščanje je leta 2013 za družbo LuxOpCo delalo [10–20] razvijalcev programske opreme v ekipi, odgovorni za program za tretje osebe (Marketplace) (577). Nazadnje, v družbi LuxOpCo je bila vzpostavljena skupina za tehnično skrbništvo, omenjena v uvodni izjavi 167, da bi delala v nemščini, francoščini in angleščini (578).

    (488)

    Skupina Amazon je v enem od internih načrtov pojasnila, kako bo Marketplace razširjen na […] z razvojem luksemburške, nemške, francoske in britanske prodajne organizacije, ter navedla, da se bosta pri prodaji začeli uporabljati tudi italijanščina in španščina (579). Pri vzpostavitvi začetne mreže prodajalcev kot tretjih oseb, ki je bila podlaga za poznejše bolj avtomatizirano samopostrežno okolje, temelječe na tehnoloških rešitvah, so morali sodelovati ljudje, ki so poznali lokalni trg, o čemer priča uvajanje dejavnosti skupine Amazon v Italiji in Španiji, kjer so morali zaposleni družbe LuxOpCo klicati potencialne prodajalce za Marketplace, da bi vzpostavili partnerstva (580). Skupina Amazon je prav tako priznala, da so morali prodajalci, ki so sodelovali v programu Marketplace, spoštovati lokalne in evropske predpise ter so zato potrebovali posebne smernice za skladnost s temi predpisi. Navodila za prodajalce v programu Marketplace so temeljila na strokovnem znanju, pridobljenem v okviru projekta EFN (581).

    (489)

    Leta 2009 je samo [25–30] % kosmate trgovske prodaje izhajalo od prodajalcev kot tretjih oseb, ki so se prej pridružili programu Marketplace s samovpisom (582). Leta 2012 je prodaja tretjih oseb predstavljala malo več kot [40–45] % prodaje skupine Amazon v Evropi (583).

    (b)   Cene

    (490)

    Skupina Amazon navaja, da je določanje cen močno avtomatizirano in da razen redkih izjem družbi LuxOpCo ni bilo treba spreminjati cen, ki so bile samodejno določene z njenim algoritmom za izračun cen (584). Komisija priznava, da je skupina Amazon uporabljala tak algoritem v okviru svojih maloprodajnih dejavnosti. Vendar ta algoritem ni nič več kot orodje za izvajanje politike oblikovanja cen, ki jo v Evropi določa družba LuxOpCo.

    (491)

    Brez individualnega prispevka evropskih povezanih družb, ki temelji na poznavanju lokalnega trga, algoritem za izračun cen ne bi deloval učinkovito (585). Cene izdelkov, ponujenih na spletiščih skupine Amazon, so lokalne cene in vsaka država uporablja drugačen pristop na področju določanja cen (586). To je posledica obstoja posebnih lokalnih konkurentov in edinstvenega konkurenčnega okolja ter obstoja cenikov: različni dobavitelji namreč določijo različne cene glede na ozemlje, razlikujejo pa se tudi lokalni zakoni in predpisi (na primer uporaba fiksnih cen) (587). Glavni element algoritma za izračun cen v skupini Amazon je […]. Glede na […] stalno spreminjanje cen na trgu mora skupina Amazon […] tesno spremljati cene […] (588).V Evropi je za to odgovorna družba LuxOpCo ob podpori evropskih povezanih družb.

    (492)

    V priročniku skupine Amazon o politikah in postopkih v EU je poleg tega podrobno določena vloga družbe LuxOpCo in evropskih povezanih družb, kar zadeva določanje cen (589). V njem je pojasnjeno, da je odbor za določanje maloprodajnih cen v Uniji izključno pristojen za določanje smernic na področju cen za izdelke, ki jih skupina Amazon ponuja na svojih evropskih spletiščih. Ta odbor sestavljajo izključno zaposleni družbe LuxOpCo, in sicer predsednik divizije za finance za Evropo (Vice President of Finance, Europe), direktor divizije za pravne zadeve za Evropo (European Legal Director) in podpredsednik divizije za maloprodajo za Evropo (European Retail Vice Presidents). Odgovoren je za odobritev vseh maloprodajnih cen na evropskih spletiščih in reševanje vseh s tem povezanih vprašanj, kot so popusti za dobavitelje. Njegovih odločitev ne morejo spreminjati zaposleni, ki ne delajo za družbo LuxOpCo, ki morajo (vključno s prvimi podpredsedniki) za kakršno koli prilagajanje cen dobiti njegovo odobritev (590). Družba LuxOpCo zaposluje tudi evropskega referenta za določanje cen, ki mora odobriti cene, zlasti kadar odstopajo od tistih, ki jih določi algoritem (591). Ker se z orodjem za določanje cen izvršujejo odločitve odbora v zvezi s politiko in pravili na področju določanja cen, ni presenetljivo, da mora družba LuxOpCo izvesti zelo malo poznejših popravkov cen izdelkov, ki izhajajo iz njegove uporabe. Nazadnje, vzpostavljena je ekipa, odgovorna za spremljanje […] na svetovni ravni. Ta ekipa, ki ima sedež v Luksemburgu v družbi LuxOpCo, skrbno spremlja cene […], preučuje cene, ponujene na svetovni ravni, vključno s tistimi v ZDA (592).

    (493)

    Vpliv družbe LuxOpCo in njenih evropskih povezanih družb na odločitve na področju določanja cen je viden tudi v cenovnih promocijah na spletiščih v Uniji. Tako so pri Amazon.de v prvih letih dejavnosti v Nemčiji iznašli „jamstvo nizke cene“, da bi stranke skupine Amazon spodbudili k posredovanju povratnih informacij o cenah v zameno za popust na nakup (593). Poleg tega so pri Amazon.de, ker so cene knjig v Nemčiji in Franciji fiksne, vzpostavili sistem brezplačne dostave (594). Izkazalo se je, da je imel ta sistem, ki je deloval kot posredni popust na cene knjig, znaten vpliv na prodajo knjig v Nemčiji (595) in Franciji (596). V Združenem kraljestvu je bilo zaradi nekaterih vrst cenovnih promocij, ki so pogoste na trgu, kot je […], konkuriranje […] težje […]. Družba Amazon.co.uk se je morala torej zanesti na lokalne zaposlene, da so te promocije našli in opredelili način, kako jim učinkovito konkurirati (597).

    (c)   Enostavnost uporabe

    (494)

    V skladu z internimi podatki skupine Amazon na podlagi anketiranja strank je nemškim strankam všeč […] ([50–60] %), […] ([50–60] %), […] ([50–60] %) in […] [50-60 %] (598), medtem ko je francoskim strankam všeč tudi […] [50–60] %), […] ([40–50] %) in politika skupine Amazon na področju […]([40–50] %) (599).

    (495)

    Naloga družbe LuxOpCo je ob podpori njenih evropskih povezanih družb zagotoviti, da stranke najdejo, kar iščejo na evropskih spletiščih (600). Brez človekovega posredovanja bi stranke izgubili (601). Družba LuxOpCo je imela ekipo za „lokalizacijo in prevajanje“ s [60–70] zaposlenimi s polnim delovnim časom, odgovorno za preverjanje in prilagajanje strojnega prevoda lokalnim standardom (602) ter združevanje različnih evropskih katalogov za oblikovanje in upravljanje programa EFN, da lahko potrošniki izdelke iščejo na evropski ravni (603) in da se poveča izbira (604). Amazon.de zaposluje ekipe, odgovorne za kontrolo vsebine, ki preverjajo njeno kakovost in s tem zagotavljajo, da spletišče ohranja ustrezno predstavitev informacij v podporo nakupni izkušnji strank (605). Pomembno je tudi, da služba za pomoč strankam govori lokalni jezik in razume lokalne preference (606), kot je dejstvo, da nemške stranke pričakujejo hitro dostavo naročenih izdelkov (607).

    (496)

    Enostavnost uporabe pomeni tudi poceni, hitro in predvidljivo dostavo. Hitrost, enostavnost uporabe in storitev povečujejo zadovoljstvo strank in zato predstavljajo dejavnike rasti (608). Ker so logistični stroški skupine Amazon ter hitrost, zanesljivost in natančnost pošiljanja izdelkov v vsaki državi različni (609), je treba imeti logistično strokovno znanje na lokalni ravni. Za Evropo (610) to strokovno znanje posedujejo in razvijajo družba LuxOpCo in njene evropske povezane družbe.

    (497)

    Delovanje centrov za obdelavo naročil se razlikuje glede na to, ali so v Evropi ali v ZDA (611), razlikuje pa se celo po posameznih državah v Evropi (612). Razlikujejo se zasnova in postopki, pa tudi standardi, ki jih je treba upoštevati (613). Na začetku skupini Amazon ni bilo lahko najti poslovodje, ki bi poznali delovanje centrov za obdelavo naročil v Evropi (614).

    (498)

    Pri načrtovanju in naložbah družba LuxOpCo tesno sodeluje z ekipami za obdelavo naročil in ekipami za maloprodajo evropskih povezanih družb, ki zagotavljajo najpomembnejše informacije, in sicer pričakovane količine in vrste izdelkov ali družin izdelkov, ki bodo vključeni v ponudbo in v centre za obdelavo naročil (615). Podatki, ki so jih zbrale evropske povezane družbe, so vplivali tudi na kapitalske naložbe v centre za obdelavo naročil ter izračun stroškov in stopenj dobička (616). Te informacije se pridobijo samo na podlagi poznavanja lokalnega trga, kot so odnosi z lokalnimi prodajalci (617) in večjimi trgovci.

    (499)

    Nazadnje, enostavnost uporabe za potrošnike vključuje tudi zanesljivo službo za pomoč strankam, ki govori jezik strank in razume njihovo kulturo (kot je na primer navada, da se vrne precejšen delež kupljenih izdelkov). V Združenem kraljestvu [opis posebnosti britanskega trga]. Zato je družba Amazon.co.uk […], da bi se prilagodila ponudbi konkurentov, kot je dostava istega dne ali v določenem časovnem terminu (618). V Nemčiji [opis posebnosti nemškega trga]. Družba Amazon.de, ki se je morala nekako spopasti z […], je morala vzpostaviti sistem, ki je njenim centrom za obdelavo naročil v Nemčiji omogočal […] (619).

    9.2.1.2.3   Sredstva, ki jih je uporabljala družba LuxOpCo

    (500)

    Družba LuxOpCo uporablja znatna sredstva, da lahko izvaja funkcije, opisane v oddelkih 9.2.1.2.1 in 9.2.1.2.2.

    (501)

    Družba LuxOpCo ima in upravlja celotno ponudbo skupine Amazon v Evropi, kar je nujno za izvajanje maloprodajne dejavnosti skupine Amazon v Evropi. V obravnavanem obdobju so zaloge, knjižene v njeni bilanci stanja, znašale do [1,5–2] milijard EUR. Družba LuxOpCo je imela tudi vse delnice družb ASE, AMEU in evropskih povezanih družb, ki jim zagotavlja financiranje za naložbe v razvoj infrastrukture, potrebne za izvajanje maloprodajne dejavnosti, kot sta izgradnja in opremljanje centrov za obdelavo naročil ter povečanje zmogljivosti evropskega podatkovnega centra (620). Z nakupom skupine LoveFilm Group je pridobila tudi nekatere neopredemetena sredstva, ki jih potrebuje za izvajanje dela svojih storitvenih dejavnosti, in sicer pretočnega videa.

    (502)

    Struktura stroškov družbe LuxOpCo kaže, da se znatna sredstva namenjajo absorbiranju stroškov v zvezi z razvojem, izboljševanjem in upravljanjem neopredmetenih sredstev v okviru izvajanih funkcij (621). Komisija je analizirala stroške, ki jih je imela družba LuxOpCo ali so bili navzkrižno fakturirani, da bi določila njihov potencialni pomen za razvoj neopredmetenih sredstev. Kar zadeva tehnologijo, stroški vključujejo stroške zaposlenih na delovnih mestih, povezanih s tehnologijo. Vključujejo tudi stroške strežnikov v Luksemburgu in na Irskem, ki omogočajo delovanje evropskih spletišč. Kategoriji stroškov „Stroški razvoja aplikacij“ in „Podatkovni center“ iz preglednice 8 prispevata tudi k tehnološki komponenti neopredmetenih sredstev.

    (503)

    Kar zadeva registrirano blagovno znamko, je družba LuxOpCo imela visoke stroške neposrednega trženja (622), kot je prikazano v preglednici 7, med katerimi so bili promocijski stroški v obliki brezplačne dostave, ki se izvaja na račun dobičkonosnosti družbe LuxOpCo. Take promocije spodbujajo prodajo in povečujejo zadovoljstvo strank, s čimer povečujejo tudi vrednost blagovne znamke Amazon v Evropi. Program „Amazon Prime“, ki ga je družba LuxOpCo dejansko izvajala za evropske trge, je kot ključno trženjsko strategijo opredelila tudi družba x (623). Primerjava med prevoznimi stroški družbe LuxOpCo (624) in stroški, prefakturirani strankam (625), kaže, da je na potrošnike prenesen samo majhen delež. Nazadnje, družba X meni tudi, da stroški pošiljanja naročenih izdelkov, ki jih prav tako absorbira družba LuxOpCo, krepijo blagovno znamko Amazon (626).

    (504)

    Skupina Amazon priznava (627), da je del stroškov trženja evropskih delujočih družb koristil njenim neopredmetenim sredstvom za trženje na svetovni ravni. Vendar trdi, da ima družba LuxSCS pravice za vse registrirane blagovne znamke, ki jih uporablja v okviru maloprodajnih dejavnosti skupine Amazon, tako da neposredno ali posredno povrne stroške, ki jih imajo evropske delujoče družbe. Vendar družba LuxOpCo nobenega od teh stroškov ni zaračunala neposredno družbi LuxSCS. Niti ni mogoče šteti, da so bili stroški trženja posredno povrnjeni z znižanjem licenčnin, ki jih je družba LuxOpCo plačevala družbi LuxSCS. V obravnavanem obdobju ni bilo ugotovljenih odstopanj od metode za izračun licenčnin, kot je bila odobrena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, v korist družbe LuxOpCo (628). Ker ni bilo nobenega ugotovljivega povračila družbe LuxSCS družbi LuxOpCo, je treba šteti, da je stroške v korist neopredmetenih sredstev za trženje na svetovni ravni, ki so nastali v Evropi – ter druge stroške razvoja pravic intelektualne lastnine iz preglednice 6 in preglednice 8 –, absorbirala družba LuxOpCo. Niti tega, da lahko družba LuxOpCo v skladu z uporabo zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča zadrži finančna sredstva, ki zadostujejo za kritje stroškov in določeno stopnjo dobička, ni mogoče šteti za kakršno koli povračilo stroškov s strani družbe LuxSCS. Ta ne ustvarja nobenega prometa s povezanimi ali neodvisnimi osebami (629) in, če ne bi bilo zadevnega davčnega stališča, ne bi mogla izvesti nobenega plačila v korist družbe LuxOpCo (ali Amazon US) iz lastnih sredstev. Prihodke, ustvarjene s prodajo in storitvami, prejme družba LuxOpCo, ki je torej sposobna absorbirati stroške, nastale v okviru izvajanja svoje dejavnosti.

    (505)

    Skratka, za noben strošek, ki ga je imela družba LuxOpCo v okviru svojih funkcij, povezanih z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev, ni mogoče šteti, da je nastal v imenu družbe LuxSCS. V takem primeru bi bili ti stroški prefakturirani družbi LuxSCS in vključeni med stroške na podlagi dogovora o delitvi stroškov kot prispevek skupine LuxSCS k tem stroškom. Iz strukture stroškov je nasprotno razvidno, da je družba LuxSCS v resnici delovala kot ponudnik storitev družbi LuxOpCo, pri čemer je imela za njen račun v lasti neopredmetena sredstva. Tako je bila družba LuxOpCo subjekt, ki je dejansko izvajal dejavnosti v zvezi z neopredmetenimi sredstvi v lastnem imenu in na lastno tveganje, medtem ko so bili pristopnine družbe LuxSCS in plačila na podlagi dogovora o delitvi stroškov v korist subjektov skupine Amazon, ustanovljenih v ZDA, kriti z licenčninami, ki jih je plačevala družba LuxOpCo in so bili glavni vir prihodkov družbe LuxSCS. Družba LuxOpCo je torej dejansko nosila zadevne stroške v zvezi z gospodarsko uporabo neopredmetenih sredstev ter njihovim razvojem, izboljševanjem in upravljanjem, prav tako pa je prevzemala s tem povezana tveganja.

    9.2.1.2.4   Tveganja, ki jih je prevzela družba LuxOpCo

    (506)

    Skupina Amazon trdi, da „se je družba LuxOpCo v sektorju, ki ga poganja tehnologija, ki omogoča visoko avtomatizirane procese, pri upravljanju ali prevzemanju poslovnih tveganj močno naslanjala na tehnologijo“ (630), ne da bi to trditev utemeljila s konkretnimi primeri.

    (507)

    V resnici je družba LuxOpCo tako pogodbeno (631) kot v praksi prevzela tveganja v zvezi z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev. Družba LuxOpCo je obvladovala in upravljala tudi vsa zadevna poslovna in podjetniška tveganja v zvezi z maloprodajnimi in storitvenimi dejavnostmi skupine Amazon v Evropi, med njimi kreditno tveganje, tveganje, povezano z izterjavami, tveganje pri upravljanju zalog (632), tržno tveganje, tveganje izgube ali tveganja v zvezi z ohranjanjem kadrov, ki so sposobni učinkovito in pravočasno prodajati izdelke in zagotavljati storitve.

    (508)

    S trditvijo skupine Amazon se nikakor ni mogoče strinjati iz naslednjih razlogov.

    (509)

    Prvič, tveganja, ki jih je „prevzela“ družba LuxOpCo, niso izhajala iz uporabe tehnologije. Izhajala so iz določitve družbe LuxOpCo kot evropskega sedeža in podjetja, odgovornega za maloprodajne in storitvene dejavnosti skupine Amazon v Evropi. Družba LuxOpCo je prevzemala še druga tveganja v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, ki so izhajala iz njenih pogodbenih dogovorov z družbo LuxSCS (prek licenčne pogodbe) in njenega dejanskega ravnanja v okviru teh dogovorov (633). Kar zadeva neopredmetena sredstva, je družba LuxOpCo dejansko zagotovila upravljanje in obvladovanje tveganj, ki jih je na podlagi dogovora o delitvi stroškov na koncu pogodbeno prevzela družba LuxSCS (glej preglednico 13) (634).

    (510)

    Drugič, tehnologija je prav gotovo lahko bila koristno orodje za zmanjšanje in optimizacijo nekaterih tveganj, da se je dosegla raven, nujno potrebna za izvajanje dejavnosti v Evropi. S tehnologijo za upravljanje zalog bi lahko družba LuxOpCo na primer vzdrževala zaloge na ravneh, ki zadostujejo za odzivanje na povpraševanje, hkrati pa bi čim bolj zmanjšala tveganje, da nekateri izdelki ne bi bili na voljo ali jih ne bi bilo mogoče prodati. Kljub temu je tveganje pri upravljanju zalog neločljivo povezano z izvajanjem maloprodajne dejavnosti in ga ni mogoče povsem odpraviti niti z uporabo napredne tehnologije. Podobno družba LuxOpCo prevzema tveganje, ki je neločljivo povezano s prodajo, in tveganje slabih terjatev, kot potrjuje dejstvo, da oblikuje rezervacije in absorbira popravke vrednosti zalog in slabe terjatve (635). Komisija med preiskavo ni odkrila mehanizma, ki bi kazal na to, da kateri koli subjekt družbi LuxOpCo povrne izgube v zvezi z zalogami in slabimi terjatvami.

    (511)

    Tretjič, tudi če se je družba LuxOpCo pri upravljanju poslovnih tveganj v določeni meri opirala na tehnologijo, je bila to samo njena strateška odločitev, saj je sposobna upravljati in obvladovati rezultat teh avtomatiziranih procesov, s katerimi se potencialno omejujejo njena poslovna tveganja.

    (512)

    Skupina Amazon se sklicuje tudi na navedbo iz naknadnega poročila o transfernih cenah iz leta 2017, da družba LuxOpCo ni dejansko obvladovala strateških, finančnih in operativnih tveganj, s katerimi se je spopadala pri vsakodnevnem poslovanju, „ker so se v obravnavanem obdobju na ravni skupine uporabljale stroge politike upravljanja“ (636). Vendar skupina Amazon v podporo tej trditvi ni zagotovila konkretnih informacij o njenih politikah na področju upravljanja tveganj, v letnem obrazcu K-10, ki ga je leta 2013 predložila ameriški komisiji za vrednostne papirje (Securities and Exchanges Commission), pa ni omenjena nobena posebna strategija na področju upravljanja tveganj.

    (513)

    Vsekakor je bila družba LuxOpCo, tudi če so bile v obravnavanem obdobju na ravni skupine vzpostavljene take politike, še vedno odgovorna za odločitve strateškega upravljanja, ki jih je sprejemala pri izvajanju dejavnosti skupine Amazon v Evropi, in gospodarske posledice teh odločitev. Poleg tega, čeprav ni neobičajno, da so dejavnosti v zvezi s skupino podjetij centralizirane v matični družbi ali storitvenem centru skupine (637), dejstvo, da lahko odvisne družbe v skupini zaradi take politike ali strategije skupine prejmejo nekatera navodila ali podporo matične družbe ali drugih podjetij v skupini, ne pomeni, da se te odvisne družbe ne morejo več šteti za pravne osebe, ločene od matične družbe, niti da niso več odgovorne za odločitve, ki jih sprejmejo (638). Dejstvo, da je skupina Amazon družbi LuxOpCo zagotavljala storitve znotraj skupine v zvezi z upravljanjem tveganj, ki jih je ta prevzela, bi bilo mogoče pomembno samo pri določanju transfernih cen teh storitev (639).

    (514)

    Po navedbah skupine Amazon so glavna ključna tveganja v zvezi s poslovanjem v Evropi, prvič, tveganja izgube gospodarske dejavnosti v korist konkurentov. Ta tveganja se razlikujejo glede na lokalne trge. Za skupino Amazon so torej bistvenega pomena nenehne inovacije, da ji ne bi bilo treba zapustiti trga, kot se je to zgodilo nekaterim od njenih konkurentov v Franciji in Združenem kraljestvu (640). Drugo odločilno tveganje, ki ga navaja skupina Amazon, je, da se stranke ne prilagodijo novim ponudbam. Razvoj nove družine izdelkov, uvedba novih storitev ali uvedba nove dejavnosti vključujejo tveganje, da potrošnikom ne bodo všeč novi izdelki. Tak razvoj pomeni tudi tveganje prekinitve storitve, napak ali drugih težav s kakovostjo (641). Kot je skupina Amazon navedla v obrazcu K-10 iz leta 2013 (642), tveganja, povezana s potrebo po nenehni širitvi, da bi ostala konkurenčna, zlasti „povzročajo velik pritisk na naše vodstvo, zaposlene, dejavnosti, sisteme, tehnične rezultate in finančna sredstva ter funkcije notranjih kontrol in finančnega poročanja, ki jih izvajamo“. Tretje ključno tveganje, ki ga opredeljuje skupina Amazon, se nanaša na lokalne gospodarske in politične razmere ter spremembe pravnega okvira. Kot primer navaja nacionalne predpise o elektronski trgovini in drugih storitvah ali o elektronskih napravah (643).

    (515)

    Vsa ta ključna tveganja se upravljajo na lokalni ravni, za kar je družba LuxOpCo glavna odgovorna v Evropi. Kot je pojasnjeno v poročilu [Advisor 3], je treba za uspeh na konkurenčnih evropskih trgih upoštevati lokalne posebnosti zadevnega trga (644). Lokalne ekipe in poslovodstva so sposobni določiti prihodnje ravnanje konkurentov, najprimernejši so za prepoznavanje potreb in preferenc potrošnikov ter so bliže lokalnim organom in zato najprimernejši, da izrazijo bojazni glede novi predpisov itd. Pomen lokalnih ekip in poslovodstev v zvezi s tem potrjujejo tudi pričanja zaposlenih v skupini Amazon v okviru davčnega postopka v ZDA. Tako je bilo na primer tveganje, da se program Marketplace ob uvedbi v Evropi ne bo razvijal, zmanjšano zaradi prispevka družbe LuxOpCo in njenega poznavanja lokalnega trga ob podpori evropskih povezanih družb. Vse to potrjuje ugotovitev, da družba LuxSCS brez zaposlenih ni operativno sposobna upravljati in obvladovati tveganj.

    (516)

    Družba LuxOpCo upravlja in obvladuje tudi druga tveganja, navedena v obrazcu K-10 skupine Amazon iz leta 2013. Tako na primer družba LuxOpCo prevzema tveganje ugleda za dejavnosti, ki se izvajajo v Evropi. Evropske povezane družbe v primeru nerazpoložljivosti spletišč za pomoč zaprosijo družbo LuxOpCo. Če v prazničnem času ob koncu leta ni mogoče zadovoljiti povpraševanja in spoštovati dostavnih rokov, kar kratkoročno privede do vračila prepozno dostavljenih izdelkov ter dolgoročneje do izgube obsega prodaje in potencialnih tržnih deležev, to prizadene zlasti samega prodajalca, tj. družbo LuxOpCo. Družba LuxOpCo prevzema tudi stroške in tveganja v zvezi s prodajo, slabimi terjatvami in zalogami ter stroške v zvezi z vračilom poškodovanih izdelkov.

    (517)

    V obrazcu K-10 iz leta 2013 so kot odločilni dejavniki tveganja opredeljena tudi tveganja v zvezi s kršitvami neopredmetenih sredstev (645), čeprav se zdijo majhna v primerjavi s tveganji, povezanimi s potrebo skupine Amazon, da razvija svoje dejavnosti, da bi ostala konkurenčna. V skladu z licenčno pogodbo je družba LuxOpCo obvladovala in upravljala tudi ta tveganja, saj je bila pooblaščena, da na lastno tveganje in lastno pobudo poskrbi za zaščito neopredmetenih sredstev (646). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 419, je družba LuxOpCo sama prevzela odgovornost za to obveznost, čeprav bi morala v skladu z dogovorom o delitvi stroškov to funkcijo izvajati družba LuxSCS (647).

    9.2.1.2.5   Sklepna ugotovitev o funkcijski analizi družbe LuxOpCo

    (518)

    Funkcijska analiza družbe LuxOpCo kaže, da je v obravnavanem obdobju ta izvajala dejavne in ključne funkcije v zvezi z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev, pa tudi v zvezi s funkcijo sedeža ter izvajanjem maloprodajnih in storitvenih dejavnosti skupine Amazon v Evropi. Družba LuxOpCo je za izvajanje maloprodajnih in storitvenih dejavnosti skupine Amazon v Evropi uporabljala licenco za neopredmetena sredstva ter na koncu nosila stroške v zvezi z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem in uporabo teh sredstev. Uporabljala je tudi vrsto opredmetenih sredstev in na koncu na splošno nosila stroške v zvezi z maloprodajnimi in storitvenimi dejavnostmi skupine Amazon v Evropi. Nazadnje, družba LuxOpCo je prevzela in obvladovala znatna tveganja v zvezi z neopredmetenimi sredstvi ter vsa poslovna in podjetniška tveganja v zvezi z maloprodajnimi in storitvenimi dejavnostmi skupine Amazon v Evropi.

    9.2.1.3    Izbira najustreznejše metode določanja transfernih cen

    (519)

    Ko je opredeljena transakcija znotraj skupine in je opravljena funkcijska analiza obeh strank v transakciji, je naslednja faza vsake analize transfernih cen izbira ustrezne metode na področju transfernih cen, s katero je mogoče določiti primerljivo tržno ceno opredeljene transakcije znotraj skupine. Da se transferna cena te transakcije zanesljivo približa ceni, dogovorjeni na trgu pod običajnimi tržnimi pogoji, je treba izbrati najzanesljivejšo metodo glede na okoliščine obravnavanega primera (648).

    (520)

    Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 250 do 256, je v smernicah OECD opisanih pet metod za določitev primerljive tržne cene transakcij znotraj skupine.S temi smernicami se izrecno daje prednost tradicionalnim transakcijskim metodam, kot je metoda primerljivih prostih cen, pred metodami transakcijskega dobička, kot sta TNMM in metoda porazdelitve preostalega dobička, da se ugotovi, ali so transferne cene skladne z neodvisnim tržnim načelom (649). Natančneje, odstavek 2.14 smernic OECD iz leta 2010 in odstavek 2.7 smernic OECD iz leta 1995 določata, da „[k]o je mogoče najti primerljive transakcije med nepovezanimi osebami, je metoda primerljivih prostih cen najbolj neposreden in zanesljiv način uporabe neodvisnega tržnega načela. Zato ima v takšnih primerih metoda primerljivih prostih cen prednost pred vsemi drugimi metodami.“ Tako je za treba za izbiro ustrezne metode določanja transfernih cen najprej preučiti, ali obstajajo primerljive transakcije med nepovezanimi osebami, ki bi se lahko uporabile za določitev cene obravnavane transakcije znotraj skupine.

    9.2.1.3.1   Metoda primerljivih prostih cen

    (521)

    Skupina Amazon trdi, da razen pogodbe [A] nobena od pogodb o intelektualni lastnini, ki jih je sklenila z nepovezanimi pogodbenimi strankami, vključno s pogodbami M.com, ne pomeni neposredno primerljive transakcije na trgu za določitev cen licenčne pogodbe (650). Komisija se strinja, da nobena od pogodb o intelektualni lastnini, ki jih je skupina Amazon sklenila z nepovezanimi osebami, kot so ji bile predložene med preiskavo, vključno s pogodbami M.com, ne pomeni tržne transakcije, ki bi bila dovolj primerljiva za uporabo metode primerljivih prostih cen. Poleg tega pogodba [A] po mnenju Komisije ne pomeni neposredno primerljive transakcije.

    (522)

    Smernice OECD določajo pet meril primerljivosti, ki jih je treba upoštevati, da se povezane transakcije in transakcije med nepovezanimi osebami štejejo za primerljive, in sicer (i) lastnosti prenesenih sredstev ali storitev, (ii) funkcije, ki jih stranke opravljajo (ob upoštevanju vloženih sredstev in prevzetih tveganj), (iii) pogodbeni pogoji, (iv) gospodarske okoliščine strank v transakciji in (v) poslovne strategije podjetij (651). Pogodbe M.com, med katerimi je pogodba [A], očitno ne izpolnjujejo nobenega od teh petih meril.

    (523)

    Kar zadeva prvo in tretje merilo, in sicer lastnosti sredstev ali storitev ter pogodbene pogoje, je družba LuxOpCo na podlagi licenčne pogodbe dobila izključno in nepreklicno licenco za uporabo neopredmetenih sredstev v Evropi ter pravico do nadaljnjega razvoja, izboljševanja in upravljanja neopredmetenih sredstev med njihovo celotno življenjsko dobo (652). Nasprotno pa se nobena od pogodb M.com, ki jih je sklenila družba Amazon US, ne nanaša na podobno licenco ali isto intelektualno lastnino (653). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 220, so lastnosti pogodb M.com zelo drugačne od lastnosti licenčne pogodbe. Licenčna pogodba daje družbi LuxOpCo pravice, na podlagi katerih lahko uporablja, nadalje razvija, izboljšuje in upravlja neopredmetena sredstva (vključno s tehnologijo) v okviru svojih dejavnosti, povezanih z evropskimi spletišči skupine Amazon. Nasprotno pa je v skladu s pogodbami M.com družba Amazon US partnerjem M.com podelila samo neizključno licenco za uporabo svoje intelektualne lastnine v okviru opravljanja informacijskih storitev in storitev spletne trgovine, da bi lahko upravljali svoja maloprodajna spletišča in da bi družba Amazon US izpolnila svoje obveznosti do njih (654). Zato te licence partnerjem M.com ne dajejo pravice, da v okviru svojih dejavnosti nadalje razvijajo in izboljšujejo intelektualno lastnino skupine Amazon, ki bi bila podobna pravici, podeljeni družbi LuxOpCo na podlagi licenčne pogodbe. Poleg tega v pogodbah M.com ni podobnih obveznosti za vzdrževanje in zaščito intelektualne lastnine, kot so določene v licenčni pogodbi. Nazadnje, v nobeni od petih pogodb M.com, ki so navedene v poročilu o transfernih cenah, in v nobeni od dodatnih 11 pogodb M.com, ki jih je skupina Amazon posredovala Komisiji, nepovezane pogodbene stranke ne dobijo dostopa do programske opreme ali zadevnih algoritmov, uporabljenih za platformo elektronske trgovine skupine Amazon.

    (524)

    V skladu s pogodbami M.com je družba Amazon US poleg podelitve licenc za intelektualno lastnino obvezana izvajati tudi številne dejavnosti. Čeprav se po navedbah skupine Amazon navedene pogodbe nanašajo na dostop do nekaterih pravic intelektualne lastnine, imajo pogodbe širši obseg, saj vključujejo storitve, ki jih družba Amazon US zagotavlja partnerjem M.com, kot so gostovanje in vzdrževanje spletišč za elektronsko trgovino, pošiljanje paketov in ravnanje z njimi, organizacija prodaje itd. Poleg tega storitve v okviru pogodb M.com pretežno zagotavlja družba Amazon US, ki je hkrati dajalec licence in uporabnik neopredmetenih sredstev, pri licenčni pogodbi pa je družba LuxOpCo tista, ki uporablja neopredmetena sredstva kot imetnik licence ter zagotavlja razvoj, vzdrževanje, gostovanje in upravljanje evropskih spletišč. Družba LuxSCS, ki podeli licenco za neopredmetena sredstva v skladu z licenčno pogodbo, nima zaposlenih in torej ni sposobna izvajati funkcij, podobnih tistim, ki jih družba Amazon US izvaja na podlagi pogodb M.com.

    (525)

    Kar zadeva posebej pogodbo [A], pravice na neopredmetenih sredstvih, na katere se ta pogodba nanaša, niso samo neprimerljive z izključno in nepreklicno licenco, ki jo je družba LuxSCS podelila družbi LuxOpCo na podlagi licenčne pogodbe, temveč se pogodba [A] nanaša tudi na številne dodatne storitve, ki jih družba LuxSCS ne zagotavlja na podlagi licenčne pogodbe. Pogodba [A] obsega številne storitve, vključno z razvojem, gostovanjem in vzdrževanjem spletišča za elektronsko trgovino. To, da se imenuje […] (655), kaže tudi na širši obseg tega poslovnega razmerja. V poročilu o transfernih cenah se te razlike ne upoštevajo, niti niso vključene prilagoditve glede primerljivosti, razen v zvezi z zagotavljanjem podatkov o strankah.

    (526)

    Kar zadeva drugo merilo, in sicer funkcijsko analizo, je Komisija že ugotovila, da družba LuxSCS ni izvajala nobene funkcije, s katero bi se povečevala vrednost neopredmetenih sredstev. Natančneje, družba LuxSCS ni bila odgovorna za razvoj, izboljševanje, upravljanje ali uporabo neopredmetenih sredstev ter ni izvajala nobene dejavnosti trženja. V skladu s pogodbami M.com je bila družba Amazon US ne samo avtor in razvijalec intelektualne lastnine, uporabljene v okviru transakcije, temveč tudi izvajalec številnih storitev, vključno s storitvami elektronske trgovine, ki jih v skladu z licenčno pogodbo zagotavlja družba LuxOpCo in ne družba LuxSCS.

    (527)

    Kar zadeva četrto merilo, gospodarske okoliščine, Komisija opozarja, da se večina pogodb M.com nanaša na ozemlje ZDA in zadeva precej manjše obsege prodaje.

    (528)

    Kar zadeva peto merilo, poslovne strategije podjetij, so bile pogodbe M.com sklenjene z dobro uveljavljenimi fizičnimi trgovci na drobno, da bi se vzpostavil alternativni distribucijski kanal. Pri licenčni pogodbi je bil cilj družbe LuxOpCo, da se uveljavi na evropskem trgu elektronske trgovine, svojem edinem distribucijskem kanalu, za kar je bilo treba uporabiti neopredmetena sredstva (656).

    (529)

    Skratka, nobena od pogodb o intelektualni lastnini, ki jih je skupina Amazon sklenila z neodvisnimi tretjimi osebami, vključno s pogodbami M.com na splošno in posebej pogodbo [A], ne pomeni primerljive transakcije med nepovezanimi osebami, na podlagi katere bi bilo mogoče plačilo družbi LuxSCS na podlagi licenčne pogodbe oceniti z uporabo metode primerljivih prostih cen. Uporaba metode primerljivih prostih cen temelji na primerjavi med pogoji transakcije med povezanimi podjetji in pogoji transakcije med neodvisnimi podjetji (657). Da bi bila taka primerjava pomenljiva, morajo biti značilnosti položajev, ki se upoštevajo, dovolj primerljive. To pomeni, da nobena od morebitnih razlik med položaji, ki se primerjajo, ne more znatno vplivati na preučevani element z vidika metodologije (na primer cena ali stopnja dobička) ali da je za odpravo vpliva takih razlik mogoče uporabiti sprejemljivo zanesljive popravke (ali „prilagoditve glede primerljivosti“). Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 522 do 528, se licenčna pogodba in pogodbe M.com tako razlikujejo, da bi to znatno vplivalo na pogoje transakcije, če se upošteva pet dejavnikov primerljivosti. Poleg tega Komisija meni, da ni mogoča nobena dovolj zanesljiva prilagoditev, da bi se odpravili pomembni učinki takih razlik (658).

    (530)

    Skupina Amazon zlasti trdi, da je mogoče prenos osnovne tehnologije na podlagi pogodbe [A] ločiti od drugih storitev in da bi bilo mogoče uporabiti sprejemljivo zanesljive popravke, da bi se odpravile razlike med to pogodbo in licenčno pogodbo (659). Vendar je skupina Amazon (660) po pričevanju njenega zaposlenega uporabljala celosten pristop k določanju cene pogodb M.com in ni poskušala ločeno določiti cene različnih storitev, ki jih je zagotavljala družba Amazon US (661). Zdi se tudi neizvedljivo, da bi ob odsotnosti jasno opredeljivih prilagoditev za opredmetene storitve, ki jih je družba Amazon US zagotavljala na podlagi pogodbe [A] (kot so oblikovanje, razvoj, vzdrževanje in gostovanje spletišč, ki jih je zagotavljala ekipa družbe Amazon US), določili del plačila družbe Amazon US, ki ustreza zgolj dostopu do njenih neopredmetenih sredstev.

    (531)

    Tudi če bi bilo mogoče prenesti osnovno tehnologijo, bi moralo biti plačilo za ta prenos na podlagi pogodbe [A] znatno nižje od tistega, ki je izračunano v poročilu o transfernih cenah. V tem poročilu je bilo plačilo določeno s seštetjem več licenčnin, predvidenih v pogodbi [A], vključno s tistimi v zvezi z opredmetenimi elementi pogodbe, kot je prilagoditev zaradi povečanja stroškov zaposlenih skupine Amazon. Za določitev implicitnega plačila je bilo dodanih več prilagoditev stroškom zasnove in osnovnim stroškom ter prodajnim provizijam, ki jih je moral plačati [A], vključno s stroški kot nadomestili za presežno zmogljivost naročanja ali presežne zaloge. Ti stroški so povezani s fizičnim upravljanjem maloprodajne dejavnosti. Niso povezani z neopredmetenimi sredstvi, prenesenimi na podlagi te pogodbe. Poročilo o transfernih cenah ne vsebuje ničesar, kar bi utemeljevalo njihovo vključitev v analizo tržno naravnane stopnje licenčnine za neopredmetena sredstva (662). Poleg tega pri izračunu implicitne licenčnine v poročilu o transfernih cenah ni bilo upoštevano negativno razmerje med zneskom stroškov provizije in prodajo, ki so ji bili ti stroški pripisani. Natančneje, stopnja provizije, dogovorjena v pogodbi [A], naj bi se vsako leto znižala (s 5 % na 4 %), hkrati z rastjo predvidene prodaje, ki naj bi jo [A] ustvaril v skladu s pogodbo (z začetnih 350 milijonov USD na 750 milijonov USD). To kaže na ekonomijo obsega in/ali večjo pogajalsko moč prejemnika storitve (663). Nasprotno pa je bil v poročilo o transfernih cenah vključen izračun stopenj provizije, ki se znižujejo samo do 4 % letno, kot je predvideno v pogodbi [A], ne da bi se pretehtalo, ali so te stopnje utemeljene glede na znatno večjo prodajo, predvideno v Evropi (s 3,2 milijarde EUR v prvem letu po prestrukturiranju na 8,3 milijarde EUR v poslovnem letu 2010).

    (532)

    Tudi z uporabo metode primerljivih prostih cen, kot je bila navedena v poročilu o transfernih cenah, je bil dobljen pretiran rezultat, ki je „družbo LuxOpCo izpostavil tveganju izgube“ (664). To pomeni, da prihodki, ki jih je družba LuxOpCo ustvarila z uporabo neopredmetenih sredstev, potencialno niso zadostovali ne za plačilo licenčnine družbi LuxSCS, določene z metodo primerljivih prostih cen, ne za poplačilo vseh drugih funkcij, ki jih je izvajala družba LuxOpCo. Komisija opozarja, da se nepovezani imetnik licence najverjetneje ne bi strinjal z metodo za določitev njegovega plačila, zaradi katere bi verjetno imel strukturne izgube (665). Opozarja tudi, da je bila v poročilu o transfernih cenah uporaba metode primerljivih prostih cen na podlagi pogodbe [A] zavrnjena, ker se je štelo, da je pri analizi porazdelitve preostalega dobička „manjša verjetnost za pristranske ocene“ (666).

    (533)

    Skupina Amazon je zadnjem sporočilu podredno trdila, da bi bila lahko primerljiva prosta cena za licenčno pogodbo določena na podlagi stopnje licenčnine v višini [4,5–5] % od kosmate prodaje blaga (667). V podporo tej trditvi se opira na svojo razlago mnenja, ki ga je izdalo zvezno davčno sodišče ZDA. Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 210 in opombi 352, stopnje licenčnine v višini [4,5–5] % ni opredelilo zvezno davčno sodišče ZDA, temveč jo je za namene tega sklepa izračunala skupina Amazon. Komisija nikakor ne meni, da je taka stopnja licenčnine, določena za izračun pavšalnega zneska pogodbe o pristopu, zanesljiva primerljivka za uporabo metode primerljivih prostih cen, da bi se opredelilo tržno naravnano plačilo za licenčno pogodbo.

    (534)

    Komisija najprej ugotavlja, da je bila pogodba o pristopu sklenjena leta 2005 in da je luksemburška davčna uprava zanjo izvedela v dopisu skupine Amazon z dne 20. aprila 2006. Če sta skupina Amazon in Luksemburg menila, da je vrednost pristopnine na podlagi te pogodbe zanesljiva primerljivka, bi morala luksemburška davčna uprava to informacijo upoštevati pri ponovni potrditvi zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča decembra 2006.

    (535)

    Komisija opozarja tudi, da je zvezno davčno sodišče ZDA prilagoditve vrednosti pristopnine izvedlo na podlagi primerjave s pogodbami M.com, zlasti pogodbo [A] (668). Tudi če je lahko prenos osnovne tehnologije ločilo od drugih storitev, zajetih s to pogodbo (669), ostaja dejstvo, da ni izpolnjen nobeden od petih dejavnikov primerljivosti, naštetih in analiziranih v uvodnih izjavah 522 do 528, če se licenčna pogodba primerja s pogodbami M.com, vključno s pogodbo [A]. Isti pomisleki, kot so navedeni v teh uvodnih izjavah, veljajo pri uporabi pogodbe o pristopu kot primerljivke za določanje cen v licenčni pogodbi.

    (536)

    Pomembno je opozoriti, da se pristopnine nanašajo na enkratni prenos pravic na predhodno obstoječih neopredmetenih sredstvih. Pri njih se ne upoštevajo funkcije v zvezi z nadaljnjim razvojem, izboljševanjem in upravljanjem neopredmetenih sredstev ter s tem povezanimi tveganji, ki so bile navedene v dogovoru o delitvi stroškov in jih je izvajala družba LuxOpCo. S temi funkcijami se ustvarja vrednost ne samo za družbo LuxOpCo, temveč tudi za sopogodbenika družbe LuxSCS pri dogovoru o delitvi stroškov: družbi ATI in A9.

    (537)

    Zvezno davčno sodišče ZDA je pogodbo [A], sklenjeno med družbo Amazon US in [A], primerjalo s pogodbo o pristopu, sklenjeno med družbo Amazon US in dejavnostmi v Luksemburgu kot celoto, ne da bi razlikovalo med družbama LuxSCS in LuxOpCo, saj se z ameriškega davčnega vidika štejeta za en sam subjekt. Pogodba [A] kot taka se je štela za primerljivo z licenčno pogodbo, sklenjeno med avtorjem intelektualne lastnine (Amazon US) in njenim uporabnikom (poslovne dejavnosti v Evropi na splošno). Licenčna pogodba ne pomeni takega dogovora, saj se je nanašala na imetnika intelektualne lastnine, ki je dejansko pasiven (LuxSCS) in ki je povezani osebi (LuxOpCo) podelil podlicenco za neopredmetena sredstva, da bi ta v obravnavanem obdobju zagotovila razvoj, izboljševanje, upravljanje in uporabo. Če bi se torej morala vrednost pristopnine uporabiti kot primerljiva prosta cena, bi bila upoštevna zgolj za določitev plačila družbe LuxSCS družbi LuxOpCo za funkcije, ki jih je ta izvajala (ob upoštevanju uporabljenih sredstev in prevzetega tveganja) v okviru licenčne pogodbe. Kot je prikazano v oddelku 9.2.1.1, družba LuxSCS ni zagotovila ali dodala nobenega edinstvenega ali dragocenega prispevka k razvoju, vzdrževanju in izboljševanju neopredmetenih sredstev, kot je navedeno tudi v dogovoru o delitvi stroškov, temveč je te funkcije prenesla na družbo LuxOpCo, imetnico licence (670). Tako je bila družba LuxSCS upravičena do koristi na podlagi dogovora o delitvi stroškov (pravno lastništvo neopredmetenih sredstev in s tem povezanih predelanih avtorskih del) samo zato, ker je družba LuxOpCo izvajala funkcije in prevzemala tveganja, predvidena v tej pogodbi (kot je pojasnjeno v oddelku 9.2.1.2).

    (538)

    To je razvidno iz pogojev licenčne pogodbe, v skladu s katerimi je družba LuxOpCo dobila izključno in nepreklicno licenco za vse obstoječe in prihodnje pravice družbe LuxSCS na neopredmetenih sredstvih za neomejeno trajanje, ter iz funkcijske analize, izvedene v oddelkih 9.2.1.1 in 9.2.1.2. Medtem ko lahko neodvisne in povezane osebe sklenejo licenčno pogodbo, podobno razmerju med dajalcem licence in prejemnikom licence v pogodbi [A], po neodvisnem tržnem načelu, si je med neodvisnimi osebami težko zamisliti podlicenčno pogodbo, primerljivo z licenčno pogodbo.

    9.2.1.3.2   Metoda porazdelitve dobička in TNMM

    (539)

    Ker ne obstaja nobena neposredna primerljivka z licenčno pogodbo (671), je metoda transakcijskega dobička najustreznejša metoda določanja transfernih cen za določitev transferne cene transakcije znotraj skupine v obravnavanem primeru. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 251, sta v smernicah OECD opisani dve metodi transakcijskega dobička za določanje transfernih cen: TNMM in metoda porazdelitve dobička. Metoda porazdelitve dobička se nanaša na dva pristopa: analizo prispevkov in analizo preostanka. Zadnja se pogosto imenuje „analiza porazdelitve preostalega dobička“.

    (540)

    V poročilu o transfernih cenah naj bi bil razpon primerljivih tržnih cen za licenčno pogodbo izračunan po metodi porazdelitve preostalega dobička (672). Vendar podrobnejša preučitev te ocene kaže, da je v resnici uporabljena metoda določanja transfernih cen TNMM. V prvi fazi je bila TNMM torej uporabljena za določitev tržno naravnanega plačila v višini [4–6] % operativnih stroškov družbe LuxOpCo za njene domnevno redne funkcije, v drugi fazi pa je bilo 100 % preostalega dobička dodeljenega družbi LuxSCS v obliki licenčnine za uporabo neopredmetenih sredstev s strani družbe LuxOpCo. Uporaba metode porazdelitve preostalega dobička pomeni, da se preostali dobiček, po plačilu za „redne funkcije“ v transakcijah znotraj skupine, razdeli med stranke v povezanih transakcijah kot plačilo za njihove edinstvene in dragocene prispevke (673). Vendar je bilo v obravnavanem primeru 100 % preostalega dobička dodeljenega družbi LuxSCS, ne da bi bilo to kakor koli utemeljeno v poročilu o transfernih cenah, saj v tem poročilu ni opredeljeno, kako bi se lahko s prispevki (ob upoštevanju izvajanih funkcij, uporabljenih sredstev in prevzetih tveganj) družbe LuxSCS utemeljilo, da je celoten preostali dobiček dodeljen tej družbi. V poročilu je navedeno samo, da se za preostali dobiček „may be considered to be attributable to the Intangibles licensed by LuxOpCo from LuxSCS“ (lahko šteje, da ga je mogoče pripisati neopredmetenim sredstvom, za katera je družba LuxSCS družbi LuxOpCo podelila licenco) (674).

    (541)

    To, da pri oceni transferne cene v poročilu o transfernih cenah preostali dobiček ni bil porazdeljen med družbi LuxSCS in LuxOpCo, kaže, da se je zgolj za eno od teh strank licenčne pogodbe štelo, da zagotavlja edinstvene in dragocene prispevke, in sicer družbo LuxSCS. To pomeni, da je bila za določitev razpona primerljivih tržnih cen za to transakcijo v resnici uporabljena enostranska metoda določanja transfernih cen oziroma TNMM (675). To je potrdil tudi Luksemburg (676).

    (542)

    Komisija glede na funkcijsko analizo, izvedeno v oddelkih 9.2.1.1 in 9.2.1.2, priznava, da zgolj ena od strank licenčne pogodbe zagotavlja edinstvene in dragocene prispevke ter da je zato TNMM najustreznejša metoda določanja transfernih cen za oceno plačila na podlagi licenčne pogodbe. Vendar, kot je prikazano zgoraj, je stranka, ki izvaja edinstvene in dragocene funkcije v tej transakciji, družba LuxOpCo in ne družba LuxSCS. Na tej podlagi bi morala biti testna stranka za uporabo TNMM družba LuxSCS in ne družba LuxOpCo, kot je pojasnjeno v oddelku 9.2.1.4.

    9.2.1.4    Uporaba TNMM v obravnavanem primeru

    (543)

    Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 255, uporaba TNMM zahteva, prvič, izbiro testne stranke in, drugič, izbiro ustreznega kazalnika ravni dobička, s katerim se preuči dobiček, ustvarjen na podlagi izvajanih funkcij testne stranke v povezani transakciji, ob upoštevanju sredstev, ki jih uporablja, in tveganj, ki jih prevzema.

    9.2.1.4.1   Testna stranka bi morala biti družba LuxSCS

    (544)

    Za uporabo TNMM je treba izbrati „testno stranko“ na podlagi funkcijske analize (vključno z uporabljenimi sredstvi in prevzetimi tveganji) vseh strank v transakciji znotraj skupine (677). Splošno pravilo je, da je testna stranka tista, pri kateri je mogoče TNMM uporabiti najzanesljiveje in za katero je mogoče ugotoviti najzanesljivejše elemente primerjave; to je najpogosteje stranka, ki izvaja najmanj kompleksne funkcije (678). TNMM se šteje za ustrezno metodo za preizkus tržno naravnanega plačila stranke, ki ne zagotavlja nobenega edinstvenega in dragocenega prispevka v zvezi s transakcijo, ki je predmet analize transfernih cen (679).

    (545)

    Pri metodi določanja transfernih cen, potrjeni v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, je bila pri uporabi TNMM kot testna stranka obravnavana družba LuxOpCo. V poročilu o transfernih cenah je ta izbira utemeljena s tem, da družba LuxOpCo izvaja manj kompleksne funkcije v razmerju do družbe LuxSCS, ker v nasprotju z družbo LuxSCS nima dragocenih pravic intelektualne lastnine in ker pri izvajanju svojih rednih dejavnosti ni izpostavljena pomembnim poslovnim tveganjem (680).

    (546)

    To sklepanje kaže na zmedo glede kompleksnosti sredstev v lasti in kompleksnostjo funkcij, ki jih izvajajo stranke v transakciji znotraj skupine, katere cena se določa. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 430, nikakor ni mogoče trditi, da povezana družba iz skupine, ki drugi družbi v skupini podeli licenco za neopredmeteno sredstvo, izvaja kompleksnejše funkcije kot druga družba samo zato, ker je pravna lastnica kompleksnega sredstva. Za namene določanja transfernih cen pravno lastništvo neopredmetenega sredstva samo po sebi ne daje nobene pravice, da se na koncu obdrži promet, ustvarjen z uporabo tega sredstva. Plačilo stranke v transakciji znotraj skupine je na eni strani odvisno od funkcij, ki jih izvaja, sredstev, ki jih uporablja, in tveganj, ki jih prevzema, ter na drugi strani od prispevkov drugih povezanih strank glede na funkcije, ki jih izvajajo, sredstva, ki jih uporabljajo, in tveganja, ki jih prevzemajo (681). Kot je pojasnjeno v oddelku 9.2.1.1.3, tveganje, ki bi ga bilo mogoče pogodbeno pripisati družbi LuxSCS, ki je bilo glede na licenčno pogodbo v resnici precej omejeno, ne ustreza dejanskemu ravnanju strank.

    (547)

    V obravnavanem primeru bi morala luksemburška davčna uprava zavrniti trditev skupine Amazon, da že pravno lastništvo neopredmetenih sredstev samo po sebi pomeni „edinstveni prispevek“ (682), za katerega mora družba LuxSCS prejemati plačilo, ki ga sestavlja skoraj ves dobiček iz vseh poslovnih dejavnosti družbe LuxOpCo. Namesto tega bi morala zahtevati funkcijsko analizo, ki bi pokazala, da družba LuxSCS izvaja edinstvene in dragocene funkcije v zvezi s temi sredstvi, te analize pa v poročilu o transfernih cenah sploh ni bilo. Čeprav ni sporno, da družba LuxOpCo ne bi smela imeti izključne in nepreklicne pravice do uporabe neopredmetenih sredstev in do podelitve podlicence za ta sredstva brez povračila družbi LuxSCS za njene stroške v zvezi s pogodbo o pristopu in dogovorom o delitvi stroškov, pa je to, ali bi morala družba LuxSCS prejeti plačilo, ki presega ta znesek, odvisno od funkcij, ki jih družbi LuxSCS in LuxOpCo izvajata v zvezi z neopredmetenimi sredstvi.

    (548)

    Čeprav je bila družba LuxSCS v obravnavanem obdobju pravna lastnica neopredmetenih sredstev, funkcijska analiza iz oddelka 9.2.1.1 kaže, da ni izvajala nobene dejavne in bistvene funkcije v zvezi z njihovim razvojem, izboljševanjem, vzdrževanjem ali uporabo, tako da bi se ji upravičeno dodelil skoraj ves dobiček, ki ga je družba LuxOpCo ustvarila v okviru maloprodajnih in storitvenih dejavnosti skupine Amazon v Evropi. Družba LuxSCS je bila zgolj lastnica neopredmetenih sredstev za potrebe evropskih dejavnosti, ki so se izvajale prek evropskih spletišč (oz. poslovnih dejavnosti, ki jih je izvajala družba LuxOpCo). Iz funkcijske analize v oddelku 9.2.1.2 izhaja, da so bile vse dejanske pravne pravice v zvezi z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev na evropskem ozemlju izključno in nepreklicno dodeljene družbi LuxOpCo med njihovo celotno življenjsko dobo (683). Poleg tega je družba LuxOpCo ob podpori evropskih povezanih družb (684) v resnici izvajala vse zadevne funkcije, uporabljala vsa zadevna sredstva in prevzela vsa zadevna tveganja, ki niso bila povezana samo z uporabo neopredmetenih sredstev, temveč tudi z njihovim razvojem, upravljanjem, vzdrževanjem in uporabo. Družba LuxOpCo je izvajala tudi funkcije v zvezi s sedežem ter vrsto edinstvenih in dragocenih funkcij, ki so bile pomembne za ključne vire vrednosti dejavnosti skupine Amazon, in sicer za izbiro, ceno in enostavnost uporabe. Vse to izhaja iz pogojev licenčne pogodbe in funkcijske analize v poročilu o transfernih cenah, ki kaže, da so bile edine funkcije, ki jih je izvajala družba LuxSCS, pasivne funkcije holdinške družbe s portfeljem neopredmetenih sredstev, ki upravlja svojo intelektualno lastnino (685).

    (549)

    Čeprav je bilo v zahtevi za vnaprejšnje davčno stališče in poročilu o transfernih cenah pojasnjeno, da naj bi družba LuxSCS delovala kot družba, ki je lastnica neopredmetenih sredstev, družba LuxOpCo pa kot glavni upravljavec evropskih dejavnosti (686), luksemburška davčna uprava ni upoštevala nobene od teh funkcij, ko je preučevala to zahtevo in odobrila predlagano metodo določanja transfernih cen. Raje se je oprla na netočno in neutemeljeno trditev skupine Amazon, da družba LuxSCS izvaja edinstvene in dragocene funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, družba LuxOpCo pa samo redne funkcije upravljanja, ki pomenijo omejena tveganja (687). Vendar je glede na funkcijsko analizo iz oddelkov 9.2.1.1 in 9.2.1.2 družba LuxSCS – in ne družba LuxOpCo – tista, ki je manj kompleksna. Zato bi morala biti družba LuxSCS izbrana za testno stranko pri uporabi TNMM za določanje cen licenčne pogodbe.

    9.2.1.4.2   Kazalnik ravni dobička

    (550)

    Pri izbiri ustreznega kazalnika ravni dobička pri uporabi TNMM je treba upoštevati vrednost funkcij, ki jih izvaja testna stranka v povezani transakciji, ob upoštevanju sredstev, ki jih uporablja, in tveganj, ki jih prevzema (688); temeljiti mora na objektivnih podatkih ter biti merljiv dovolj zanesljivo in dosledno. Pri uporabi TNMM se čisti dobiček na splošno tehta glede na stroške pri proizvodnji in storitvenih dejavnostih, prodajo pri dejavnostih prodaje in sredstva pri dejavnostih, za katere se intenzivno uporabljajo sredstva (689). Ker družba LuxSCS ne knjiži nobene prodaje in ne prevzema nobenega tveganja v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, se njeni neposredni stroški štejejo za najzanesljivejši kazalnik vrednosti omejenih funkcij, ki jih izvaja (ob upoštevanju vloženih sredstev in prevzetih tveganj). Upoštevni kazalnik ravni dobička je torej dodatek na zadevne skupne stroške.

    (551)

    Kar zadeva določitev stroškovne osnove, kateri se prišteje dodatek v obravnavanem primeru, družba LuxSCS ni izvajala nobene funkcije z dodano vrednostjo, povezane z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem ali uporabo neopredmetenih sredstev, ni uporabljala sredstev in ni prevzemala znatnih tveganj v zvezi s tem. Izvajala je zgolj posredniško funkcijo, s tem ko je na družbo LuxOpCo prenesla stroške v zvezi s pogodbo o pristopu in dogovorom o delitvi stroškov ter ko je del licenčnin, prejetih od družbe LuxOpCo na podlagi licenčne pogodbe, v višini teh stroškov prenesla na družbi A9 in ATI. Poleg tega je bila družba LuxSCS upravičena do dobička na podlagi dogovora o delitvi stroškov zgolj zato, ker je družba LuxOpCo izvajala funkcije in prevzemala tveganja, ki so bili na podlagi tega dogovora v obravnavanem obdobju dodeljeni družbi LuxSCS (690) z licenčno pogodbo. Pri kakršnem koli plačilu, ki ga je družba LuxSCS prejela na podlagi izvajanja licenčne pogodbe, bi se torej moralo upoštevati dejstvo, da je njene prispevke zagotavljala družba LuxOpCo (691).

    (552)

    V nasprotju s trditvijo skupine Amazon (692) licenčnina, kot je bila potrjena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, ni bila znižana na podlagi funkcij razvoja, izboljševanja, upravljanja in uporabe neopredmetenih sredstev, ki jih je izvajala družba LuxOpCo (693). Točka 3.1 licenčne pogodbe, v skladu s katero družba LuxOpCo zagotavlja interne storitve družbi LuxSCS, izrecno določa: „the parties agree that the License Fee set forth in exhibit A shall be the sole consideration for the licenses granted and services provided under this Agreement“ (694). Družba LuxSCS namreč ni imela neposrednih ali posrednih stroškov v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, razen nekaterih omejenih stroškov, povezanih z upravljanjem pravnega lastništva neopredmetenih sredstev.

    (553)

    Zato bi morali biti stroški pristopa in stroški na podlagi dogovora o delitvi stroškov izključeni iz stroškovne osnove kot preneseni stroški, to pomeni, da se jim pri določanju tržno naravnanega plačila družbi LuxSCS v okviru licenčne pogodbe ne bi smel prišteti noben dodatek. Ker družba LuxSCS ne izvaja nobene funkcije, ne uporablja nobenih sredstev in ne prevzema nobenega tveganja v zvezi z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev, ji neodvisna oseba običajno ne bi plačala nobenega dodatka na stroške (695). Prav tako bi morali biti iz stroškovne osnove izključeni tudi stroški v zvezi s prodajo zalog znotraj skupine leta 2006, saj se zdi, da gre za enkratne stroške, ki niso povezani z zagotavljanjem neopredmetenih sredstev, temveč s prestrukturiranjem evropskih dejavnosti, ko je družba LuxSCS reorganizirala dejavnosti svojih odvisnih družb. S tega vidika je mogoče govoriti o dejavnosti delničarja, ki ne bi smela biti predmet nobenega dodatka (696).

    (554)

    Kar zadeva funkcije, ki jih je v obravnavanem obdobju izvajala družba LuxSCS, so bile splošne administrativne storitve, opisane v uvodni izjavi 429, oddane v zunanje izvajanje in niso predstavljale pomembnih tveganj. Te storitve je mogoče opredeliti glede na stroške, ki pri njih nastanejo neposredno (697). Ti stroški so bili povezani z deležem luksemburških stroškov, pripisanih družbi LuxSCS za upravljanje njenega pravnega lastništva neopredmetenih sredstev, kot nekateri stroški, potrebni za ohranjanje tega pravnega lastništva. Čeprav ni bil predložen noben dokaz, da je družba LuxSCS dejansko sprejemala dejavne in bistvene odločitve v zvezi z zaščito neopredmetenih sredstev v Evropi, saj je bila odgovornost za to dejansko prenesena na družbo LuxOpCo, se lahko Komisija vseeno strinja z vključitvijo teh stroškov v stroškovno osnovo za uporabo TNMM, če se nanašajo na dejanske funkcije, ki jih je izvajala družba LuxSCS. Ti stroški bi bili torej prikazani kot stroški, povezani z ohranjanjem pravnega lastništva družbe LuxSCS nad neopredmetenimi sredstvi v Evropi.

    (555)

    Zato bi se moral družbi LuxSCS poleg prefakturiranja prenesenih stroškov na podlagi pogodbe o pristopu in dogovora o delitvi stroškov (stroški pristopa in stroški na podlagi dogovora o delitvi stroškov) plačevati tudi dodatek na stroškovno osnovo, ki jo sestavljajo izključno stroški pogodbenih zunanjih storitev, namenjenih ohranjanju njenega pravnega lastništva neopredmetenih sredstev, kot je opisano v uvodni izjavi 429, kolikor se ti stroški v resnici nanašajo na funkcije, ki so se dejansko izvajale v imenu družbe LuxSCS. Ta raven plačila zagotavlja tržno naravnan rezultat, saj se pravilno upoštevajo prispevki družbe LuxSCS k licenčni pogodbi.

    9.2.1.4.3   Določitev ustreznega dodatka

    (556)

    Za določitev ustreznega dodatka, ki se uporabi za izbrani kazalnik ravni dobička, je običajno potrebna analiza primerljivosti. Pri taki analizi se povezana transakcija primerja z eno ali več primerljivimi transakcijami med nepovezanimi osebami. Transakcije se štejejo za primerljive, če ne more nobena od morebitnih razlik med njimi znatno vplivati na preučevani dejavnik z vidika metodologije (na primer cena ali stopnja dobička) ali če je za odpravo znatnih učinkov takih razlik mogoče uporabiti sprejemljivo zanesljive popravke (698).

    (557)

    V obravnavanem primeru ni mogoče izvesti zanesljive analize primerljivosti. Elementi primerjave, navedeni v poročilu o transfernih cenah, s tega vidika niso upoštevni, ker se navezujejo na družbe, ki so bile dejavne pri obdelavi podatkov, dejavnosti v zvezi s podatkovnimi zbirkami, druge dejavnosti informacijske tehnologije, tržne raziskave in mnenjske ankete, dejavnosti poslovnega svetovanja ter oglaševanje, družba LuxSCS pa ne zagotavlja nobene od teh storitev. Za izvedbo zanesljive analize primerljivosti v obravnavanem primeru je treba določiti upoštevne elemente primerjave na prostem trgu, ki ponujajo storitve, podobne splošnim administrativnim storitvam družbe LuxSCS na podlagi licenčne pogodbe. Vendar si je težko zamisliti podlicenčno pogodbo med neodvisnimi osebami, ki bi bila primerljiva z licenčno pogodbo. Za to bi bilo treba poiskati neodvisne družbe, ki so pridobile sredstvo in se zavezale, da bodo izvajale nekatere funkcije in prevzele nekatera tveganja v zvezi s subjektom, ki jim je sredstvo prodal, nato pa so te funkcije in tveganja prenesle na drugo neodvisno družbo, pri čemer so jim ostale omejene administrativne funkcije, namenjene zaščiti nejgove lastninske pravice pri licenci za intelektualno lastnino. Da bi bile transakcije primerljive, bi morale neodvisne družbe tudi izvajati svoje dejavnosti v podobnih gospodarskih razmerah in imeti podobne poslovne strategije kot stranki licenčne pogodbe (699). Nazadnje, prilagoditve bi morale biti izvedene za vse primerljivke, vključene v analizo transfernih cen, da bi se preneseni stroški teh primerjivk izključili iz stroškovne osnove, za katero se ne bi smel uporabiti dodatek (700). Take primerljivke preprosto ne obstajajo. Zato v obravnavanem primeru ni mogoče izvesti analize primerljivosti brez znatnih in potencialno naključnih prilagoditev, ki bi spremenile zanesljivost analize. Zato Komisija ni izvedla nobene analize primerljivosti za določitev višine dodatka za funkcije, ki jih je dejansko izvajala družba LuxSCS.

    (558)

    Komisija se je namesto tega oprla na ugotovitev iz poročila JTPF iz leta 2010, da so nacionalne davčne uprave držav članic, ki sodelujejo v JTPF, ugotovile dodatek za storitve znotraj skupine z nizko dodano vrednostjo v višini od 3 % do 10 %. Glede na to poročilo je v praksi najpogosteje ugotovljeni dodatek znašal 5 % na stroške zagotavljanja takih storitev. Kot je navedeno v uvodni izjavi 258, je za določitev najustreznejše točke razpona, kadar se šteje, da razpon primerljivih tržnih cen sestavljajo rezultati, ki so enako zanesljivi, ustrezno uporabiti meritev s „centralno tendenco“, na primer mediano (701). Komisija torej meni, da je ustrezno uporabiti dodatek v višini 5 % na zunanje stroške, ki jih je imela družba LuxSCS z ohranjanjem svojega pravnega lastništva neopredmetenih sredstev, kot je opisano v uvodni izjavi 429. Tako se določi tržno naravnano plačilo za izvajanje storitev družbe LuxSCS na podlagi licenčne pogodbe, če ti stroški v resnici ustrezajo funkcijam, ki so se izvajale v imenu družbe LuxSCS.

    9.2.1.5    Sklepna ugotovitev o prvi ugotovitvi obstoja gospodarske prednosti

    (559)

    Glede na zgornjo analizo je tržno naravnano plačilo družbi LuxSCS na podlagi licenčne pogodbe (licenčnina) enako vsoti stroškov pristopa in stroškov na podlagi dogovora o delitvi stroškov, ki jih je imela družba LuxSCS v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, brez dodatka, povečani za vse zadevne stroške, ki jih je imela družba LuxSCS neposredno, kot je opisano v uvodni izjavi 429, katerim bi bilo treba prišteti dodatek v višini 5 %, kolikor se lahko šteje, da ti stroški ustrezajo funkcijam, ki jih je v resnici izvajala družba LuxSCS.

    (560)

    Ta višina plačila je prilagojena ekonomski realnosti povezane transakcije, saj so funkcije, ki so jih izvajale stranke, pravilno plačane ob upoštevanju uporabljenih sredstev in prevzetih tveganj. Ustreza temu, kar bi bila neodvisna oseba v podobnem položaju kot družba LuxOpCo pripravljena plačati za pravice in obveznosti iz licenčne pogodbe. S to višino plačila se družbi LuxSCS zagotovi dovolj sredstev za kritje obveznosti plačila na podlagi pogodbe o pristopu in dogovora o delitvi stroškov ter stroškov, ki jih ima zaradi opravljanja morebitnih administrativnih funkcij v določenem obdobju. To plačilo bi ji bilo letno zagotovljeno v celoti, ne glede na poslovne rezultate družbe LuxOpCo (vključno z obdobji, v katerih bi ta imela izgube). S tako višino plačila se ustrezno upošteva dejstvo, da družba LuxOpCo razvija, izboljšuje, upravlja in uporablja neopredmetena sredstva v zvezi z maloprodajnimi in storitvenimi dejavnostmi skupine Amazon v Evropi, da sprejema vse pomembne strateške odločitve glede teh dejavnosti ter da prevzema in obvladuje s tem povezana tveganja, medtem ko družba LuxSCS ne izvaja nobene funkcije z dodano vrednostjo v zvezi z neopredmetenimi sredstvi ali temi dejavnostmi.

    (561)

    Glede na to, da je ta znesek plačila manjši od zneska plačila družbi LuxSCS, ki izhaja iz metode določanja transfernih cen, potrjene v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, v skladu s katerim ji je bil pripisan celotni preostali dobiček, ki ga je ustvarila družba LuxOpCo, ki je presegal običajno plačilo za domnevno redne funkcije, Komisija ugotavlja, da je bila z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem družbi LuxOpCo dodeljena gospodarska prednost v obliki znižanja davčne osnove za izračun luksemburškega davka od dohodkov pravnih oseb v primerjavi s prometom družb, katerih obdavčljivi dobiček ustreza cenam, dogovorjenim po neodvisnem tržnem načelu.

    9.2.2   PODREDNA UGOTOVITEV OBSTOJA GOSPODARSKE PREDNOSTI

    (562)

    Brez poseganja v oceno iz oddelka 9.2.1 Komisija podredno meni, da tudi če bi se Luksemburg upravičeno strinjal z neutemeljeno in netočno domnevo, da je družba LuxSCS izvajala edinstvene in dragocene funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, kar Komisija zavrača, se z metodo določanja transfernih cen, potrjeno v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, še vedno dodeljuje gospodarska prednost družbi LuxOpCo, ker temelji na zmotnih metodoloških izbirah, ki vodijo do zmanjšanja obdavčljivega dohodka te družbe.

    (563)

    Natančneje, Komisija je ugotovila naslednje zmotne metodološke izbire, na katerih temelji zadevno vnaprejšnje davčno stališče, zaradi katerih obdavčljivi dobiček družbe LuxOpCo odstopa od zanesljivega približka rezultatu, ki temelji na trgu v skladu z neodvisnim tržnim načelom: (i) za družbo LuxOpCo se je zmotno štelo, da izvaja samo „redne“ funkcije, zaradi česar je bil preostali dobiček v celoti pripisan družbi LuxSCS; (ii) kazalnik ravni dobička, izbran za uporabo v okviru metode določanja transfernih cen, potrjene z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem, bi moral temeljiti na skupnih stroških in ne na operativnih stroških, in (iii) nobene ekonomske utemeljitve ni za vključitev zgornje meje v metodo določanja transfernih cen. Vsaka od teh zmotnih metodoloških izbir neodvisno druga od druge vodi do ugotovitve, da metoda določanja transfernih cen, potrjena z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem, daje rezultat, ki odstopa od zanesljive ocene rezultata v skladu z neodvisnim tržnim načelom.

    (564)

    Namen ocene v tem oddelku ni določiti natančno tržno naravnano plačilo za družbo LuxOpCo. Iz razlogov, navedenih v oddelku 9.2.1, Komisija meni, da se luksemburška davčna uprava ne bi smela strinjati z metodo določanja transfernih cen, ki temelji na neutemeljeni in netočni domnevi, da je družba LuxSCS izvajala edinstvene in dragocene funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi. Pač pa je cilj te ocene pokazati, da tudi če bi se luksemburška uprava upravičeno strinjala s to domnevo, čemur Komisija ugovarja, se z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem družbi LuxOpCo kljub temu dodeljuje gospodarska prednost, saj metoda določanja transfernih cen, ki jo potrjuje, temelji na treh zmotnih metodoloških izbirah, navedenih zgoraj, ki vodijo do zmanjšanja obdavčljivega dohodka družbe LuxOpCo v primerjavi s podjetji, katerih obdavčljivi dobiček izraža cene, dogovorjene pod običajnimi tržnimi pogoji.

    9.2.2.1    Za družbo LuxOpCo se je napačno štelo, da izvaja samo „redne“ funkcije upravljanja

    (565)

    Kot je pojasnjeno v oddelku9.2.1.2, je družba LuxOpCo – daleč od tega, da bi v obravnavanem obdobju izvajala „redne“ funkcije upravljanja – prevzela celo vrsto edinstvenih in dragocenih funkcij v zvezi z neopredmetenimi sredstvi ter izvajala poslovne dejavnosti skupine Amazon v Evropi.

    (566)

    Vendar tudi če bi se luksemburška davčna uprava upravičeno strinjala z neutemeljeno in netočno domnevo, da je družba LuxSCS izvajala edinstvene in dragocene funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, dejstvo, da je tudi družba LuxOpCo prevzela take funkcije, pomeni, da ni bilo ustrezno potrditi metodo določanja transfernih cen, v skladu s katero je bil družbi LuxSCS pripisan celoten preostali dobiček družbe LuxOpCo, ki je presegal [4–6] % njenih operativnih stroškov.

    (567)

    Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 256, se za ustreznejšo metodo določanja transfernih cen, kadar dve stranki v transakciji znotraj skupine zagotavljata edinstvene in dragocene prispevke k tej transakciji, običajno šteje metoda porazdelitve dobička. V takem primeru bi si namreč morali neodvisni osebi običajno razdeliti dobiček, ustvarjen s to transakcijo, sorazmerno s svojimi prispevki. Kot je obsežneje pojasnjeno v isti uvodni izjavi, sta v smernicah OECD za določanje transfernih cen opisani dve metodi porazdelitve združenega dobička med povezana podjetja, in sicer analiza prispevkov in analiza preostanka. Kadar obe stranki zagotovita edinstvene in dragocene prispevke in ni manj kompleksnih transakcij, katerih cena bi morala biti določena ločeno, je pri pripisovanju združenega dobička ustrezneje uporabiti analizo prispevkov; analiza preostanka bi bila torej ustrezna, kadar obstajajo manj kompleksne transakcije (702). Pri analizi prispevkov se združeni dobiček razdeli glede na sorazmerno vrednost funkcij (ob upoštevanju uporabljenih sredstev in prevzetih tveganj) vsake stranke v transakciji znotraj skupine, katere cena se določa. Če se torej v obravnavanem primeru za družbi LuxSCS in LuxOpCo šteje, da obe izvajata edinstvene in dragocene funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, je treba tej metodi dati prednost pred analizo preostanka, pri kateri ena od strank prejme tudi plačilo za svoje redne funkcije poleg plačila, ki ga prejme za edinstvene in dragocene prispevke k transakciji.

    (568)

    V obravnavanem primeru bi bilo z analizo prispevkov družbe LuxOpCo dobljeno plačilo, ki bi ustrezalo vsem funkcijam, ki jih izvaja (kot so opisane v oddelkih 9.2.1.2.1 in 9.2.1.2.2), sredstvom, ki jih uporablja (kot so opisana v oddelku 9.2.1.2.3), in tveganjem, ki jih prevzema (kot so opisana v oddelku 9.2.1.2.4), to plačilo pa bi bilo višje od tistega, ki izhaja iz metode določanja transfernih cen, potrjene z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem, saj je ta metoda temeljila na napačni domnevi, da družba LuxOpCo opravlja samo „redne“ funkcije upravljanja. Zato se s potrditvijo te metode določanja transfernih cen v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču družbi LuxOpCo dodeljuje gospodarsko prednost, saj povzroči zmanjšanje obdavčljivega dohodka družbe LuxOpCo v primerjavi z družbami, katerih obdavčljivi dobiček izraža cene, dogovorjene pod običajnimi tržnimi pogoji.

    9.2.2.2    Izbira operativnih stroškov kot kazalnika ravni dobička ni ustrezna

    (569)

    Tudi če bi se luksemburška davčna uprava upravičeno strinjala z neutemeljeno in netočno domnevo, da je družba LuxSCS izvajala edinstvene in dragocene funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, in tudi če bi nato upravičeno štela, da je družba LuxOpCo izvajala zgolj redne funkcije upravljanja, izbira kazalnika ravni dobička, ki temelji na operativnih stroških, pri metodi določanja transfernih cen, potrjeni z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem, ni ustrezna.

    (570)

    Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 550, mora izbira ustreznega kazalnika ravni dobička pri uporabi TNMM odražati vrednost funkcij, ki jih izvaja testna stranka v povezani transakciji, ob upoštevanju sredstev, ki jih uporablja, in tveganj, ki jih prevzema, temeljiti mora na objektivnih podatkih ter biti merljiva dovolj zanesljivo in dosledno.

    (571)

    Medtem ko je v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču potrjena metoda določanja transfernih cen, pri kateri se kot kazalnik ravni dobička uporabi dodatek na operativne stroške, kot je skupina Amazon predlagala v dopisu z dne 23. oktobra 2003, je v poročilu o transfernih cenah dodatek na celotne stroške v resnici določen kot kazalnik ravni dobička za neodvisne družbe, ki se štejejo za primerljive pri uporabi metode porazdelitve preostalega dobička. Ko je bila skupina Amazon pozvana, naj pojasni to očitno nasprotje in še eno neskladje v poročilu o transfernih cenah, ker so bili rezultati preučitve elementov primerjave izraženi v deležu prodaje in ne v deležu celotnih stroškov (703), je potrdila, da je analiza elementov primerjave dejansko vodila do dodatka, ki je predstavljal delež celotnih stroškov, in ne dodatka, ki bi predstavljal delež prodaje ali operativnih stroškov. Trdila je, da je rezultat kljub temu neskladju v bistvu enak, saj družbe, uporabljene za primerjavo, niso knjižile visokih zneskov stroškov blaga, surovin in potrošnega materiala, operativni stroški pa so glavni element njihovih celotnih stroškov (704).

    (572)

    Ta trditev je že na prvi pogled v nasprotju z izbiro primerljivih družb iz poročila o transfernih cenah, saj družba LuxOpCo knjiži visoke zneske stroškov blaga, surovin in potrošnega materiala. V resnici je to, da so stroški blaga, surovin in potrošnega materiala najobsežnejša sestavina celotnih stroškov družbe LuxOpCo, neločljivo povezano z njenim poslovnim modelom kot podjetjem za prodajo na drobno (705). Tudi izbira družb, ki v nasprotju z družbo LuxOpCo ne knjižijo visokega zneska stroškov blaga, surovin in potrošnega materiala, kaže, da so bile primerljive družbe slabo izbrane, saj nimajo nekaterih značilnosti, ki so lastne profilu funkcij družbe LuxOpCo. Vsekakor več družb, uporabljenih pri analizi primerljivih družb v poročilu o transfernih cenah, dejansko knjiži visoke zneske stroškov blaga, surovin in potrošnega materiala (706).

    (573)

    Glede na to, da celotni stroški predstavljajo večjo osnovo kot operativni stroški, bi bil, če bi se rezultat iskanja primerljivih družb iz poročila o transfernih cenah uporabil za celotne stroške družbe LuxOpCo in ne za njene operativne stroške, letni obdavčljivi dohodek, ki bi iz tega izhajal, večji od plačila, upoštevanega v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču. Operativni stroški namreč ne vključujejo stroškov v zvezi s surovinami ter stroškov blaga, surovin in potrošnega materiala, ki so glavni variabilni element stroškov družbe LuxOpCo. Ta razlika je razvidna iz preglednice 20.

    Preglednica 20

    Primerjava dobička LuxOpCo, določenega v skladu z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem in izračunanega na enak način kot kazalnik ravni dobička, ki se je za primerljive subjekte uporabil v poročilu o transfernih cenah

    (v milijonih EUR)

     

    2006

    2007

    2008

    2009

    2010

    2011

    2012

    2013

    Skupaj

    Dobiček, pripisan družbi LuxOpCo v skladu z

    11

    20

    22

    27

    36

    55

    73

    [80-90]

    [300-400]

    Dobiček družbe LuxOpCo pri [4–6] % skupnih stroškov (brez zgornje in spodnje meje)

    84

    147

    177

    228

    315

    429

    573

    [600-700]

    [2 500 -3 000 ]

    (574)

    Iz iskanja primerljivih družb v poročilu o transfernih cenah izhaja, da bi dodatek na celotne stroške povzročil plačilo za družbo LuxOpCo, ki je v skladu z neodvisnim tržnim načelom. Zato se z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem, s tem ko je v njem potrjena metoda določanja transfernih cen na podlagi dodatka na operativne stroške, dodeljuje gospodarska prednost družbi LuxOpCo, ker se na neustrezen način zmanjša njen letni obdavčljivi dohodek.

    9.2.2.3    Vključitev zgornje meje v metodo določanja transfernih cen ni ustrezna

    (575)

    Komisija meni tudi, da se z vključitvijo zgornje meje v metodo določanja transfernih cen za določitev davčne osnove za družbo LuxOpCo dobi rezultat, ki odstopa od zanesljivega približka rezultatu na podlagi trga. Natančneje, v skladu s to ureditvijo tržno naravnano plačilo družbi LuxOpCo ne more preseči 0,55 % njene letne prodaje. V resnici je v davčnih letih 2006, 2007, 2011, 2012 in 2013 luksemburška davčna uprava dejansko sprejela davčne napovedi družbe LuxOpCo, v katerih je bil njen obdavčljivi dohodek določen z zgornjo mejo v višini 0,55 % njene letne prodaje, namesto da bi bil določen v višini [4–6] % njenih operativnih stroškov.

    (576)

    Komisija predvsem opozarja, da v poročilu o transfernih cenah vključitev te zgornje meje ni utemeljena. Prav tako v nobeni od naknadnih študij o transfernih cenah, ki jih je skupina Amazon predložila v okviru preiskave, taka vključitev ni utemeljena z vidika transfernih cen.

    (577)

    Luksemburg in skupina Amazon trdita, da je taka zgornja meja potrebna za spodbujanje družbe LuxOpCo k temu, da svoje dejavnosti upravlja dobičkonosno (707). Poleg tega po njunem mnenju njena uporaba ni nikoli povzročila tega, da bi bil obdavčljivi dohodek družbe LuxOpCo zunaj razpona tržno primerljivih cen (708). Komisija tudi te trditve ne more sprejeti. Poleg tega, da zgornja meja ni bila nikoli določena na podlagi kakršne koli analize primerljivosti, je bila davčna osnova družbe LuxOpCo neutemeljeno znižana zaradi napačne uporabe dodatka na operativne stroške, namesto na celotne stroške. Njeno dodatno znižanje v letih 2006, 2007, 2011, 2012 in 2013 torej ne more biti znotraj razpona tržno primerljivih rezultatov.

    (578)

    Zato se z vključitvijo zgornje meje v metodo določanja transfernih cen, potrjeno v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, družbi LuxOpCo dodeljuje gospodarska prednost, ker daje rezultat, ki odstopa od zanesljivega približka rezultatu v skladu z neodvisnim tržnim načelom, in vodi do zmanjšanja njenega obdavčljivega dohodka.

    9.2.2.4    Sklepna ugotovitev o podredni ugotovitvi obstoja gospodarske prednosti

    (579)

    Obstoj zgoraj navedenih metodoloških neskladij, na katerih temelji zadevno vnaprejšnje davčno stališče, pomeni, da tudi če bi se luksemburška davčna uprava upravičeno strinjala z neutemeljeno in netočno domnevo, da je družba LuxSCS izvajala edinstvene in dragocene funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, se z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem družbi LuxOpCo dodeljuje gospodarska prednost, saj vodi do rezultata, ki odstopa od zanesljivega približka rezultatu na podlagi trga, kar vodi do zmanjšanja obdavčljivega dohodka družbe LuxOpCo in s tem davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga mora plačati Luksemburgu, v primerjavi s podjetji, katerih obdavčljivi dobiček izraža cene, dogovorjene pod običajnimi tržnimi pogoji.

    9.3   SELEKTIVNOST

    (580)

    V skladu z ustaljeno sodno prakso „je treba pri presoji [pogoja v zvezi s selektivnostjo] ugotoviti, ali je v okviru dane pravne ureditve zadevni nacionalni ukrep take vrste, da omogoča prednost ‚posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga‘ v primerjavi z drugimi, ki so glede na cilj, ki se uresničuje z zadevno ureditvijo, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju in so tako deležni drugačnega obravnavanja, ki ga je v bistvu mogoče opredeliti kot diskriminacijo“ (709).

    (581)

    Razlikuje se med pogoji, povezanimi s prednostjo, in pogoji, ki se nanašajo na selektivnost, s čimer se zagotovi, da niso vsi državni ukrepi, s katerimi se dodeljuje prednost (tj. tisti, s katerimi se izboljša neto finančni položaj podjetja), državna pomoč, temveč samo tisti, s katerimi se taka prednost selektivno dodeljuje nekaterim podjetjem, nekaterim kategorijam podjetij ali nekaterim gospodarskim sektorjem. Iz tega izhaja, da povsem splošni ukrepi – s katerimi se dodeljuje prednost, vendar je ne dodeljujejo zgolj nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterih izdelkov – ne pomenijo državne pomoči, ker niso selektivni po naravi (710). Eden od ključnih vidikov za oceno selektivnosti je določitev, ali je zadevni ukrep splošen ali pa se, nasprotno, nanaša samo na nekatera podjetja ali nekatere gospodarske sektorje države članice.

    (582)

    Sodišče je v okviru tega razlikovalo med posameznimi ukrepi pomoči in sistemi pomoči ter navedlo, da se zahteva selektivnosti razlikuje glede na kategorijo zadevne pomoči. Po mnenju Sodišča „se zahteva selektivnosti razlikuje glede na to, ali je zadevni ukrep predviden kot splošen sistem pomoči ali pa kot individualna pomoč. V zadnjenavedenem primeru opredelitev gospodarske prednosti načeloma omogoča domnevo, da je ukrep selektiven. Nasprotno je okviru presoje splošnega sistema pomoči nujno ugotoviti, ali zadevni ukrep ne glede na to, da daje splošno prednost, daje prednost izključno nekaterim podjetjem ali nekaterim sektorjem dejavnosti.“ (711) Drugače povedano, opredelitev skupine podjetij ali določenih gospodarskih sektorjev, ki imajo v državi članici korist zaradi zadevnega ukrepa, z izključitvijo gospodarskih subjektov, ki so v primerljivem dejanskem ali pravnem položaju, je pomembna v okviru ocene selektivnosti sistemov, ki imajo lahko vsaj potencialno splošno uporabo.Nasprotno pa v primeru posameznih ukrepov pomoči, ki jo zaradi svojega posebnega položaja prejme eno samo podjetje, taka analiza ni potrebna.

    9.3.1   GLAVNA UGOTOVITEV GLEDE SELEKTIVNOSTI

    (583)

    Zadevno vnaprejšnje davčno stališče je posamezni ukrep. Edina upravičenka je skupina Amazon.com Inc., nanaša pa se samo na davčni položaj družb LuxOpCo in LuxSCS. Za določitev svojega obdavčljivega dohodka in obveznosti iz davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu ga lahko uporablja samo družba LuxOpCo, kakršno koli zmanjšanje njenega obdavčljivega dohodka pa posamično izhaja iz njenih rezultatov.

    (584)

    Ker je zadevno vnaprejšnje davčno stališče posamezni ukrep, lahko Komisija domneva, da je selektiven, saj je bilo v oddelku 9.2 dokazano, da se z zadevnim stališčem družbi LuxOpCo dodeljuje prednost, ker potrjuje metodo določanja transfernih cen, katere rezultat odstopa od zanesljivega približka rezultatu na podlagi trga, kar pomeni znižanje davčne osnove družbe LuxOpCo in s tem zneska davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga mora ta plačati v Luksemburgu.

    9.3.2   PODREDNE UGOTOVITVE GLEDE SELEKTIVNOSTI

    (585)

    Čeprav bi lahko Komisija sklepala o selektivnosti zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča, ker gre za posamezni ukrep, s katerim se dodeljuje prednost družbi LuxOpCo, je zaradi izčrpnosti preučila tudi, ali je vnaprejšnje davčno stališče selektivno tudi glede na analizo v treh fazah, ki se uporablja za sisteme pomoči in jo je opredelilo Sodišče (712).

    (586)

    Komisija mora za ugotovitev, ali je nacionalni davčni ukrep selektiven na podlagi te analize, najprej opredeliti skupno ali običajno davčno ureditev, ki se uporablja v zadevni državi članici („referenčni sistem“), nato pa dokazati, da zadevni davčni ukrep odstopa od navedene skupne ureditve, ker se z njim uvaja razlikovanje med subjekti, ki so glede na cilj, ki se uresničuje s to skupno ureditvijo, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju (713). Davčni ukrep, ki pomeni odstopanje od uporabe referenčnega sistema, je lahko kljub temu upravičen, če lahko zadevna država članica dokaže, da izhaja neposredno iz temeljnih ali usmerjevalnih načel njenega davčnega sistema (714). V takem primeru davčni ukrep ni selektiven. Dokazno breme pri tem zadnjem koraku nosi država članica.

    9.3.2.1    Ugodna obravnava v primerjavi z vsemi zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb

    (587)

    Zadevno vnaprejšnje davčno stališče je bilo izdano v korist skupine Amazon, da bi lahko njena luksemburška odvisna družba LuxOpCo ocenila svoj letni obdavčljivi dobiček in izračunala svoj obveznost iz davka na dohodke pravnih oseb v skladu z običajnimi pravili o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu. Komisija meni, da v obravnavanem primeru referenčni sistem sestavljajo navedena pravila, in sicer splošni sistem davka na dohodke pravnih oseb v Luksemburgu. Glede na ta sistem je treba torej določiti, ali vnaprejšnje davčno stališče pomeni odstopanje, ki omogoča ugodno obravnavo v primerjavi z drugimi podjetji, ki so v primerljivem dejanskem in pravnem položaju.

    (588)

    Iz sodne prakse izhaja, da je pri analizi selektivnosti odgovor na vprašanje, ali so podjetja v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, odvisen od cilja referenčnega sistema (715). Cilj splošnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu je obdavčitev vsega obdavčljivega dobička v Luksemburgu. V skladu s tem sistemom so vsi davčni zavezanci rezidenti obdavčeni na podlagi svojega svetovnega dobička (716), medtem ko so davčni zavezanci nerezidenti obdavčeni na podlagi svojega luksemburškega izvirnega dohodka. Za določitev obdavčljivega dobička v skladu z navedenim sistemom se za referenco uporabi dobiček, kot je naveden v poslovnih računovodskih izkazih davčnega zavezanca, ob upoštevanju prilagoditev in znižanj, določenih v luksemburški davčni zakonodaji. Nazadnje, navedeni sistem določa, da je obdavčljivi dobiček vseh davčnih zavezancev rezidentov in nerezidentov obdavčen po enakih davčnih stopnjah (717).

    (589)

    Ob upoštevanju tega cilja so vsi zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb, ne glede na to, ali poslujejo neodvisno na trgu ali pa so del mednarodne skupine družb, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, kar zadeva določitev davka, ki ga morajo plačati v Luksemburgu. V luksemburškem davčnem zakoniku je opredeljeno, kateri subjekti v Luksemburgu so zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb, vključno z „vsemi gospodarskimi subjekti, ki so lahko neposredno zavezani davku od dohodkov organizacij“. Odločilno merilo za plačevanje davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu nista niti pravna oblika podjetja niti njegova struktura. Na splošno se luksemburški davek od dohodkov pravnih oseb pobira po načelu ločenih pravnih oseb oziroma na ravni različnih subjektov in ne na ravni skupine, zadevno vnaprejšnje davčno stališče pa se nanaša izključno na obdavčljivi dobiček družbe LuxOpCo, tako da kakršno koli zmanjšanje obdavčljivega dohodka temelji individualno na rezultatih te družbe. Čeprav je res, da luksemburška davčna zakonodaja vsebuje posebne določbe, ki se uporabljajo za skupine (na primer določbe glede davčne enote, kot jih uporabljajo družbe LuxOpCo, ASE in AMEU) (718), so te namenjene zagotovitvi enakega obravnavanja nepovezanih družb in povezanih družb, ne pa zagotovitvi ugodnejšega obravnavanja skupinam (719). Če se torej dokaže, da davčna obravnava družbe LuxOpCo na podlagi zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča tej davčni zavezanki omogoča ugodno obravnavo, ki drugim družbam davčnim zavezankam ni na voljo, je mogoče na podlagi tega sklepati, da zadevno vnaprejšnje davčno stališče odstopa od tega sistema.

    (590)

    Luksemburg in skupina Amazon trdita, da je treba za določitev, ali je bila družbi LuxOpCo z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem dodeljena selektivna prednost, njeno davčno obravnavo s strani luksemburške davčne uprave primerjati izključno z obravnavo drugih zavezancev za luksemburški davek od dohodkov pravnih oseb, ki so del mednarodne skupine. Trdita, da se zadevno vnaprejšnje davčno stališče nanaša na transferne cene in da so družbe, ki pripadajo mednarodnim skupinam, v drugačnem dejanskem in pravnem položaju kot neodvisne družbe, saj morajo samo te skupine določiti cene čezmejnih transakcij znotraj skupine. Luksemburg in skupina Amazon tako zagovarjata referenčni sistem, omejen na člen 164(3) LIR, tj. določbo luksemburške davčne zakonodaje, za katero se je v obravnavanem obdobju štelo, da določa neodvisno tržno načelo za namene določanja cen čezmejnih transakcij znotraj skupine.

    (591)

    Komisija se ne strinja s tem, da bi moral biti referenčni sistem v obravnavanem primeru tako omejen.

    (592)

    Prvič, družbam, ki pripadajo mednarodni skupini, ni treba sistematično določati transfernih cen, da bi določile svoj obdavčljivi dobiček. Kadar družba, ki pripada skupini, izvaja transakcije z nepovezanimi družbami (samostojnimi neodvisnimi družbami ali družbami, ki so del druge mednarodne skupine), dobiček iz teh transakcij izraža cene, dogovorjene v skladu z neodvisnim tržnim načelom, tako kot v primeru neodvisnih družb, ki poslujejo med seboj. Družba, ki je del skupine, mora oceniti cene za zaračunavanje teh transakcij znotraj skupine, samo kadar izvaja transakcije s povezanimi družbami. Vendar to, da lahko družba, ki pripada skupini, izvaja transakcije s povezanimi družbami in da mora, če je to ustrezno, uporabiti določanje transfernih cen, ne pomeni, da so družbe, ki so del skupine, v drugačnem dejanskem in pravnem položaju kot drugi zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu.

    (593)

    Drugič, dobiček iz transakcij, sklenjenih med nepovezanimi družbami, in dobiček iz transakcij znotraj skupine, sklenjenih med povezanimi družbami, sta obdavčena na enak način in z enako stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu. To, da dobiček izhaja iz transakcije znotraj skupine v smislu člena 164(3) LIR, ne pomeni, da je predmet posebnih oprostitev ali da se zanj uporablja drugačna davčna stopnja. Zato nujno drugačen način izračuna obdavčljivega dobička v primeru povezanih transakcij in transakcij med nepovezanimi osebami v obravnavanem primeru ne vpliva na izbiro referenčnega sistema. Ker je v skladu z luksemburškim sistemom davka od dohodkov pravnih oseb dobiček vseh davčnih zavezancev ne glede na izvor obdavčen na enak način, je treba za vse davčne zavezance šteti, da so v podobnem dejanskem in pravnem položaju.

    (594)

    Tretjič, v skladu z luksemburškim sistemom davka od dohodkov pravnih oseb so vsi zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb, ne glede na to, ali so neodvisni na trgu ali pa so del mednarodne skupine, obdavčeni za enak obdavčljivi dogodek – in sicer ustvarjenje dobička – in z enakimi stopnjami. Z omejitvijo referenčnega sistema na družbe, ki so del mednarodne skupine, se med družbami, ki pripadajo skupini, in samostojnimi družbami vzpostavi umetno razlikovanje, ki temelji na njihovi strukturi, dejavniku, ki ga luksemburški sistem davka od dohodkov pravnih oseb na splošno ne upošteva pri obdavčitvi dobička družb, ki so v davčni pristojnosti Luksemburga.

    (595)

    Četrtič, v skladu s členom 164(3) LIR je dobiček iz transakcij znotraj skupine v resici določen na popolnoma enak način kot dohodek iz transakcij med nepovezanimi družbami: medtem ko je zadnji odvisen od cen, dogovorjenih na trgu, je prvi odvisen od tržnih cen, tako da je v obeh primerih obdavčeni dobiček na koncu (neposredno ali posredno) določen glede na trg. S tega vidika je člen 164(3) LIR zgolj način za zagotovitev, da družbe, ki so del skupine, z davčnega vidika ravnajo na enak način kot neodvisne družbe v podobnih okoliščinah, kar zadeva določanje cen ter opredelitev podrobnih ureditev in pogojev transakcij znotraj skupine, da se lahko del njihovega obdavčljivega dobička, ki izhaja iz teh transakcij, obdavči na enak način in z enako stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb v skladu z običajnim sistemom obdavčenja dobička družb. Namen člena 164(3) LIR je torej uskladiti davčno obravnavo transakcij, sklenjenih med povezanimi družbami v skupini, in transakcij, sklenjenih med neodvisnimi družbami, da se ne bi prve obravnavale ugodneje kot druge v okviru luksemburškega sistema davka od dohodkov pravnih oseb.

    (596)

    Petič, s sprejetjem trditve, da mora biti referenčni sistem omejen na družbe, ki so del mednarodne skupine, že zato, ker se člen 164(3) LIR uporablja samo za zadnje, bi države članice spodbudili k sprejemanju davčnih ukrepov, s katerimi se očitno dodeljuje prednost mednarodnim skupinam na škodo neodvisnih družb. Družbe, ki so del mednarodne skupine, lahko izvajajo – in dejansko izvajajo – enake dejavnosti kot neodvisne družbe in ti dve vrsti družb si lahko konkurirata – in dejansko si konkurirata. Ker sta v okviru luksemburškega sistema davka od dohodkov pravnih oseb obe vrsti družb obdavčeni na celotni obdavčljivi dobiček z enako stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, kakršen koli ukrep, s katerim se prvi kategoriji dovoli znižanje davčne osnove, za katero se uporablja navedena stopnja, tej kategoriji v primerjavi z drugo kategorijo omogoča ugodno davčno obravnavo v obliki zmanjšanja obveznosti iz davka od dohodkov pravnih oseb, kar izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami.

    (597)

    Nazadnje, Komisija se ne strinja z Luksemburgom in skupino Amazon, da je v svojih prejšnjih sklepih potrdila, da mora biti referenčni sistem omejen na povezane družbe. Najprej opozarja, da je njena praksa odločanja ne zavezuje in da je treba vsak morebitni ukrep pomoči oceniti na podlagi njegovih značilnosti glede na objektivna merila iz člena 107(1) PDEU, tako da tudi če bi bila dokazana nasprotna praksa odločanja, to ne more vplivati na veljavnost ugotovitev, navedenih v tem sklepu (720). Vsekakor so bili v navedenih sklepih nacionalni davčni sistemi, ki so pomenili pomoč, zasnovani tako, da so že razlikovali med različnimi kategorijami povezanih družb (721). Za ugotovitev selektivnosti navedenih sistemov je bilo povsem nepotrebno primerjati obravnavanje upravičencev in obravnavanje samostojnih neodvisnih družb. Vendar to ne pomeni, da ti sistemi niso bili selektivni tudi s tega vidika.

    (598)

    Skupina Amazon je trdila tudi, da mora Komisija za ugotovitev selektivnosti v obravnavanem primeru primerjati obravnavanje družbe LuxOpCo na podlagi vnaprejšnjega davčnega stališča in prakso luksemburške davčne uprave na področju vnaprejšnjih davčnih stališč na splošno ter zlasti 97 stališč, ki jih je navedla skupina Amazon in s katerimi se domnevno potrjuje metoda porazdelitve dobička (722). Komisija to trditev zavrača, saj bi pomenila, da referenčni sistem sestavlja zadevna praksa, omejena na podkategorijo vnaprejšnjih davčnih stališč, in ne določbe luksemburške davčne zakonodaje. Če bi bila ta trditev sprejeta, bi lahko davčna uprava države članice sistematično odstopala od svoje davčne zakonodaje, tako da bi določeni kategoriji davčnih zavezancev, in sicer tistim, ki so zahtevali in prejeli zadevno vrsto vnaprejšnjega davčnega stališča, sistematično zagotavljala ugodno davčno obravnavo (723). Komisija vsekakor opozarja, da v nobenem od 97 vnaprejšnjih davčnih stališč, ki jih navaja skupina Amazon, metoda porazdelitve dobička ali TNMM v resnici ni navedena kot metoda določanja transfernih cen, ki je odobrena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču. Od teh 97 stališč se jih je 78 nanašalo na davčno obravnavo posojil z udeležbo pri dobičku, šest pa na obravnavanje posojil z udeležbo pri dohodku, ki sta hibridna finančna instrumenta. Komisija meni tudi, da nobenega od 97 vnaprejšnjih davčnih stališč, ki jih je navedla skupina Amazon, ni mogoče primerjati z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem.

    (599)

    Glede na zgoraj navedeno Komisija ugotavlja, da je upoštevni referenčni sistem luksemburški sistem davka od dohodkov pravnih oseb, in ne člen 164(3) LIR. Kot je Komisija pokazala v oddelku 9.2, je z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem potrjena metoda določanja transfernih cen, katere rezultat je obdavčljivi dobiček družbe LuxOpCo, ki odstopa od zanesljivega približka rezultatu, ki temelji na trgu v skladu z neodvisnim tržnim načelom, ter ki povzroči znižanje njene davčne osnove za odmero davka od dohodkov pravnih oseb. Nasprotno pa so neodvisne družbe, tj. družbe, ki pripadajo mednarodni skupini in transakcije izvajajo izključno z nepovezanimi osebami, ter družbe, ki pripadajo mednarodni skupini in uporabljajo primerljive tržne cene v transakcijah znotraj skupine, vse obdavčene na višino dobička v Luksemburgu, ki načeloma izraža cene, dogovorjene pod običajnimi tržnimi pogoji. Potrditi je torej mogoče, da zadevno vnaprejšnje davčno stališče odstopa od splošnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu, ker družbi LuxOpCo omogoča ugodno davčno obravnavo, ki ni na voljo drugim zavezancem za luksemburški davek od dohodkov pravnih oseb, katerih obdavčljivi dobiček izraža cene, dogovorjene pod običajnimi tržnimi pogoji. Prav tako je mogoče šteti, da se z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem družbi LuxOpCo dodeljuje selektivna prednost v okviru splošnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu.

    9.3.2.2    Ugodna obravnava v primerjavi z zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb, ki pripadajo mednarodni skupini družb

    (600)

    Ne da bi to vplivalo na ugotovitev iz prejšnje uvodne izjave, Komisija prav tako meni, da tudi če je referenčni sistem omejen na člen 164(3) LIR in se lahko samo za družbe, ki pripadajo mednarodni skupini, šteje, da so v podobnem dejanskem in pravnem položaju, kot trdita Luksemburg in skupina Amazon, bi se moralo za zadevno vnaprejšnje davčno stališče šteti, da se z njim dodeljuje prednost družbi LuxOpCo tudi v primerjavi s temi davčnimi zavezanci.

    (601)

    V obdobju, v katerem je veljalo vnaprejšnje davčno stališče, se je štelo, da člen 164(3) LIR določa neodvisno tržno načelo v luksemburški davčni zakonodaji. V skladu s to določbo morajo družbe, ki pripadajo mednarodni skupini in izvajajo transakcije s povezanimi družbami, svoje transferne cene izračunati ob upoštevanju tega načela. Kot je Komisija pokazala v oddelku 9.2, z metodo določanja transfernih cen, potrjena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, dobimo obdavčljivi dohodek družbe LuxOpCo, ki ne izraža cen, dogovorjenih v skladu z neodvisnim tržnim načelom. Tako povzroči zmanjšanje obveznosti družbe LuxOpCo iz davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu v primerjavi z družbami, ki pripadajo mednarodni skupini in svoje transferne cene izračunavajo v skladu s členom 164(3) LIR.

    (602)

    Glede na zgoraj navedeno Komisija ugotavlja, da je prednost, opredeljena v oddelku 9.2, selektivna, ker je ugodnejša za skupino Amazon v primerjavi z drugimi družbami davčnimi zavezankami, ki pripadajo mednarodni skupini in izvajajo transakcije znotraj skupine ter ki morajo v skladu s členom 164(3) LIR cene svojih transakcij znotraj skupine oceniti tako, da izražajo cene, dogovorjene med neodvisnimi osebami pod običajnimi tržnimi pogoji.

    9.3.3   NEOBSTOJ UTEMELJITVE

    (603)

    Ne Luksemburg ne skupina Amazon nista predložila možne utemeljitve ugodne obravnave, odobrene družbi LuxOpCo na podlagi zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča. Komisija v zvezi s tem opozarja, da breme predložitve take utemeljitve nosi država članica.

    (604)

    Kakor koli že, Komisija ni našla razlogov, ki bi utemeljevali dajanje prednosti družbi LuxOpCo na podlagi zadevnega ukrepa, za katerega bi se lahko štelo, da izhaja neposredno iz notranjih temeljnih ali usmerjevalnih načel referenčnega sistema ali mehanizmov, ki so mu lastni, potrebnih za delovanje in učinkovitost sistema (724), ne glede na to, ali je referenčni sistem splošni sistem davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu, kot je ugotovila Komisija, ali člen 164(3) LIR, kot trdita Luksemburg in skupina Amazon.

    9.3.4   SKLEPNA UGOTOVITEV O SELEKTIVNOSTI

    (605)

    Iz zgornjih uvodnih izjav izhaja, da je prednost, ugotovljena v oddelku 9.2, dodeljena družbi LuxOpCo z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem, selektivna.

    9.4   SKLEPNA UGOTOVITEV O OBSTOJU POMOČI

    (606)

    Ker zadevno vnaprejšnje davčno stališče izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) PDEU, je treba šteti, da pomeni državno pomoč v smislu navedene določbe. Z zadevnim ukrepom se zmanjšujejo bremena, ki bi jih morala družba LuxOpCo običajno nositi pri izvajanju svoje dejavnosti, tako da ga je treba šteti za odobritev pomoči za tekoče poslovanje družbi LuxOpCo.

    9.5   UPRAVIČENEC DO POMOČI

    (607)

    Komisija meni, da se z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem družbi LuxOpCo dodeljuje selektivna prednost v smislu člena 107(1) PDEU, ker povzroči zmanjšanje njenega obdavčljivega dobička in s tem njene obveznosti iz davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu. Vendar Komisija ugotavlja, da je družba LuxOpCo del mednarodne skupine družb, in sicer skupine Amazon.

    (608)

    Pri uporabi pravil o državni pomoči se lahko več ločenih pravnih subjektov šteje za eno gospodarsko enoto. Ta gospodarska enota se nato obravnava kot zadevno podjetje, ki je upravičenec do ukrepa pomoči. Kot je že navedlo Sodišče, je treba „[p]ojem podjetja […] v okviru konkurenčnega prava razumeti, kot da označuje gospodarsko enoto […], čeprav s pravnega vidika to gospodarsko enoto sestavlja več fizičnih ali pravnih oseb“ (725). Da bi sodišče ugotovilo, ali več subjektov sestavlja gospodarsko enoto, preveri obstoj nadzorne vloge ali funkcijskih, gospodarskih in organskih povezav (726). V obravnavanem primeru je družbo LuxOpCo v obravnavanem obdobju v celoti obvladovala družba LuxSCS, to pa so obvladovale družbe iz skupine Amazon s sedežem v ZDA (727). Poleg tega, kot izhaja iz zahteve za vnaprejšnje davčno stališče, je odločitev o ustanovitvi družbe LuxOpCo v Luksemburgu sprejela skupina Amazon, ki jo obvladuje družba Amazon.com, Inc.

    (609)

    Poleg tega se določanje transfernih cen že po svoji naravi nanaša na vsaj dve družbi v skupini, saj se z zmanjšanjem dobička ene poveča dobiček druge stranke v transakciji.V obravnavanem primeru izračun obdavčljivega dobička družbe LuxOpCo v Luksemburgu vpliva na licenčnino, plačano družbi LuxSCS, saj je znesek licenčnine enak celotnemu dobičku družbe LuxOpCo, ki presega [4–6] % njenih operativnih stroškov ali 0,55 % njenega prometa, kot ga je luksemburška finančna uprava potrdila v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču. Zmanjšanje davčne obveznosti družbe LuxOpCo v Luksemburgu torej ne koristi samo tej družbi, temveč tudi družbi LuxSCS. Ker poleg tega dobiček, pripisan družbi LuxSCS, v Luksemburgu ni bil obdavčen, temveč je bil v najboljšem primeru predmet odložene obdavčitve, če oziroma ko je bil izplačan njenim partnerjem s sedežem v ZDA (728), pomeni zadevno vnaprejšnje davčno stališče pomoč skupini Amazon kot celoti.

    (610)

    Zato kakršna koli ugodna davčna obravnava družbe LuxOpCo, ki jo odobri luksemburška davčna uprava, koristi ne samo tej družbi, temveč tudi celotni skupini Amazon, saj ji zagotovi dodatna finančna sredstva. Zato je treba to skupino, ne glede na to, da je organizirana v različnih pravnih osebah in da se zadevno vnaprejšnje davčno stališče nanaša na davčno obravnavo družb LuxOpCo in LuxSCS, šteti za eno samo gospodarsko enoto, upravičenko do zadevnega ukrepa pomoči (729).

    9.6   NEZDRUŽLJIVOST POMOČI

    (611)

    Državna pomoč se šteje za skladno z notranjim trgom, če spada v katero izmed kategorij, navedenih v členu 107(2) PDEU (730), in se lahko šteje za združljivo z mednarodnim trgom, če bi Komisija ugotovila, da spada v katero izmed kategorij, navedenih v členu 107(3) PDEU. Vendar pa mora država članica, ki podeljuje pomoč, dokazati, da je ta pomoč združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(2) PDEU ali 107(3) PDEU.

    (612)

    Luksemburg se ni skliceval na nobenega od razlogov za združljivost iz teh določb v zvezi z državno pomočjo, ki jo je odobril z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem.

    (613)

    Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 606, pomoč, odobrena z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem, pomeni pomoč za tekoče poslovanje. Na splošno se taka pomoč ne more šteti za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3) PDEU, ker ne pospešuje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij in ker zadevne davčne ugodnosti niso časovno omejene, se postopoma ne zmanjšujejo in niso sorazmerne s tem, kar je potrebno za odpravo posebnega nedelovanja trga na zadevnih območjih.

    (614)

    Zato je državna pomoč, ki jo je Luksemburg dodelil družbi LuxOpCo in skupini Amazon, nezdružljiva z notranjim trgom.

    9.7   NEZAKONITOST POMOČI

    (615)

    Države članice morajo v skladu s členom 108(3) PDEU vse načrte za dodelitev pomoči priglasiti Komisiji in načrtovanih ukrepov ne smejo začeti izvajati, dokler Komisija ne sprejme končne odločitve o zadevnih načrtih.

    (616)

    Komisija ugotavlja, da ji Luksemburg ni priglasil načrta odobritve zadevnega ukrepa pomoči. Zato zadevno vnaprejšnje davčno stališče pomeni nezakonito pomoč, ki se izvaja v nasprotju s členom 108(3) PDEU.

    10.   VRAČILO

    10.1   OBVEZNOST ZAGOTOVITVE VRAČILA

    (617)

    Komisija mora v skladu s členom 16(1) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 odrediti vračilo vse nezakonite in nezdružljive pomoči. Prav tako mora v skladu z navedeno določbo zadevna država članica prejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev vračila nezakonite pomoči, ki se šteje za nezdružljivo. Člen 16(2) Uredbe (EU) 2015/1589 določa, da pomoč, ki jo je treba vrniti, vključuje obresti od datuma, ko je bila nezakonita pomoč na razpolago upravičencu, do datuma njenega dejanskega vračila. V Uredbi Komisije (ES) št. 794/2004 (731) je podrobno opredeljena metoda za izračun obresti pri vračilu državne pomoči. Nazadnje, člen 16(3) Uredbe (EU) 2015/1589 določa, da „se vračilo izvede nemudoma in skladno s postopki, določenimi v nacionalnem pravu zadevne države članice, če omogočajo takojšnje in učinkovito izvajanje sklepa Komisije“.

    10.2   NOVA POMOČ

    (618)

    V skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2015/1589 imajo pooblastila Komisije zahtevati vračilo pomoči desetletni zastaralni rok. Zastaralni rok začne teči na dan, ko je nezakonita pomoč dodeljena upravičencu kot individualna pomoč ali kot pomoč v okviru sheme pomoči. Kakršen koli ukrep glede nezakonite pomoči, ki ga sprejme Komisija ali država članica na zahtevo Komisije, prekine zastaralni rok. Po vsaki prekinitvi začne rok teči znova. Zastaranje se zadrži tako dolgo, dokler je sklep Komisije v postopku pred Sodiščem EU. Kakršna koli pomoč, pri kateri je zastaralni rok potekel, pa se šteje kot veljavna pomoč.

    (619)

    Skupina Amazon trdi, da je vsa pomoč, odobrena na podlagi zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča, veljavna pomoč, ker je zadevno vnaprejšnje davčno stališče posamezni ukrep, ki ji je bil odobren več kot deset let prej, preden je Komisija v zvezi z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem začela preiskavo na področju državne pomoči. Res je, da je bilo vnaprejšnje davčno stališče sprejeto več kot deset let prej, preden je Komisija začela preiskavo, in sicer 6. novembra 2003. Vendar v nasprotju s trditvijo skupine Amazon to ne pomeni, da je vsa pomoč, odobrena na podlagi zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča, veljavna pomoč, ki ne more biti vrnjena.

    (620)

    V obravnavanem primeru je bila pomoč, ki izhaja iz vnaprejšnjega davčnega stališča, odobrena letno, na datum, ko je morala družba LuxOpCo plačati davek od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu. Namen zadevnega davčnega stališča je bil namreč družbi LuxOpCo omogočiti, da za neko obdobje določi svojo letno obveznost iz davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu. Z njim se potrjuje metoda določanja transfernih cen, na podlagi katere lahko družba LuxOpCo izračuna svoj transferne cene, od katerih je nato odvisen njen letni obdavčljivi dobiček. Nato svoj dobiček prijavi v letni napovedi za odmero davka od dohodkov pravnih oseb, ki jo je Luksemburg sprejel vsako leto v obravnavanem obdobju. Pomoč se torej na podlagi zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča odobri vsako leto, ko luksemburška davčna uprava sprejme navedeno napoved (732).

    (621)

    V obravnavanem primeru to pomeni, da je veljavna samo pomoč, odobrena pred 24. junijem 2004, saj je bil zastaralni rok iz člena 17 Uredbe (EU) 2015/1589 prekinjen 24. junija 2014, ko je Komisija Luksemburgu poslala dopis, v katerem je zahtevala informacije o vseh vnaprejšnjih davčnih stališčih, izdanih skupini Amazon (733). Kot je navedla skupina Amazon, je bilo zadevno vnaprejšnje davčno stališče pridobljeno leta 2003, vendar družba LuxOpCo v njem potrjene metode določanja transfernih cen pred letom 2006 ni uporabila za določitev svoje letne obveznosti iz davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu. Zato v davčnih letih pred 24. junijem 2004 vnaprejšnje davčno stališče ni bilo uporabljeno za izračun letnega obdavčljivega dobička družbe LuxOpCo, luksemburška davčna uprava pa davčne napovedi ni sprejela na podlagi takega izračuna. Komisija vsekakor opozarja, da je luksemburška davčna uprava v dopisu z dne 23. decembra 2004 potrdila podaljšanje veljavnosti metode določanja transfernih cen, potrjene v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, zaradi zamude pri izvedbi reorganizacije evropskih dejavnosti skupine Amazon, za katero je bilo zadevno vnaprejšnje davčno stališče prvotno zahtevano.

    (622)

    Vsa pomoč, ki je bila družbi LuxOpCo in skupini Amazon odobrena na podlagi zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča, torej pomeni novo pomoč.

    10.3   VRAČILO NI V NASPROTJU Z NOBENIM SPLOŠNIM PRAVNIM NAČELOM

    (623)

    Člen 16(1) Uredbe (EU) 2015/1589 določa, da Komisija ne zahteva vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Unije.

    (624)

    Luksemburg trdi, da načeli pravne varnosti in legitimnega pričakovanja v obravnavanem primeru nasprotujeta vračilu, prvič, ker Komisija za nazaj uporablja domnevno nov pristop na področju transfernih cen in, drugič, ker sta mu Skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) (734) in Forum OECD o škodljivih davčnih praksah (735) zagotovila, da je njegova praksa na področju vnaprejšnjih davčnih stališč na podlagi člena 164(3) LIR in okrožnice v skladu s kodeksom ravnanja OECD in smernicami OECD za določanje transfernih cen.

    (625)

    Načelo pravne varnosti je splošno načelo prava Unije, v skladu s katerim morajo biti pravila in njihovi pravni učinki predvidljivi. V skladu s sodno prakso načelo pravne varnosti nasprotuje temu, da bi Komisija lahko neomejeno odlašala z izvajanjem svojih pooblastil (736). Sodišče je navedlo tudi, da sta edina razloga, na podlagi katerih se je mogoče v izjemnih primerih sklicevati na to načelo, očitna opustitev ukrepanja Komisije in očitna kršitev njene obveznosti skrbnega ravnanja pri izvajanju nadzornih pooblastil (737). Kadar pa je ukrep odobren brez priglasitve, zgolj zamuda Komisije pri odreditvi vračila pomoči sama po sebi ne zadostuje za to, da je sklep o vračilu nezakonit glede na načelo pravne varnosti (738). Ker v obravnavanem primeru Luksemburg Komisiji zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča ni nikoli priglasil in ker to niti kako drugače ni bilo javno dostopno, je lahko Komisija izvedela za njegov obstoj šele, ko je Luksemburg 4. avgusta 2014 odgovoril na njeno zahtevo za informacije.

    (626)

    Na načelo legitimnega pričakovanja se lahko sklicuje vsaka zadevna oseba, „pri kateri je institucija [Unije] ustvarila upravičena pričakovanja“ (739). Kot je odločilo Sodišče, pa za sklicevanje na to načelo veljajo pomembne omejitve. Prvič, Sodišče je določilo, da se ne sme nihče sklicevati na to načelo „brez natančnih zagotovil, ki mu jih je zagotovila uprava“ (740). Drugič, države članice se ne morejo sklicevati na to načelo, če so opustile priglasitev ukrepa pomoči Komisiji (741). Tretjič, domnevna opustitev ukrepanja Komisije ni upoštevna, če ji ukrep pomoči ni bil priglašen (742), tako da njenega molka ni mogoče razlagati kot implicitno odobritev ukrepa, ki lahko ustvari upravičena pričakovanja (743). Ker torej Komisija Luksemburgu ni nikoli dala natančnih zagotovil, da zadevno vnaprejšnje davčno stališče ne pomeni pomoči, in ker Luksemburg zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča ni nikoli priglasil Komisiji, se Luksemburg ne more sklicevati na načelo legitimnega pričakovanja.

    (627)

    Komisija zavrača naknadno trditev Luksemburga, da je v obravnavanem primeru uporabila nov pristop za ugotavljanje obstoja pomoči.

    (628)

    Prvič, Sodišče je v odgovor na trditev države članice, da neposredno obdavčenje spada na področje njene davčne suverenosti, v sodbi iz leta 1974 (744) izrecno odobrilo uporabo pravil o državni pomoči na področju neposrednega obdavčenja. Ker vnaprejšnje davčno stališče ni nič drugega kot razlaga davčnih pravil v določenem položaju, na katero se lahko davčni zavezanec zanese pri določitvi svojega davčnega bremena v državi članici, se pravila o državni pomoči nujno uporabljajo tudi za vnaprejšnja davčna stališča, kot je Komisija izrecno navedla v Obvestilu o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (v nadaljnjem besedilu: Obvestilo iz leta 1998) (745).

    (629)

    Drugič, Komisija je med letoma 2002 in 2004 sprejela vrsto odločb, v katerih je ugotovila, da več davčnih sistemov različnih držav članic pomeni državno pomoč, ker se je z njimi odobrila metoda določanja obdavčljivega dohodka nekaterih kategorij podjetij, ki je odstopala od zanesljivega približka tržno naravnanemu rezultatu ali je koristila določenim podjetjem iz mednarodnih skupin na podlagi splošnih pravil o obdavčenju podjetij (746). Sodišče je v sodbi iz leta 2006 izrecno potrdilo tezo, da metoda določanja obdavčljivega dohodka, katere rezultat odstopa od neodvisnega tržnega načela, pomeni odobritev državne pomoči upravičencu ali upravičencem (747).

    (630)

    Luksemburg nato trdi, da je Svet ECOFIN na srečanju dne 27. maja 2011 izrecno potrdil, da po sprejetju okrožnic ni bilo treba oceniti luksemburške prakse v zvezi z vnaprejšnjimi davčnimi stališči po merilih iz kodeksa ravnanja (748) in da dogovor, dosežen na srečanju Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij), da „[luksemburškega davčnega ukrepa v zvezi z družbami, ki v okviru svoje skupine izvajajo dejavnosti financiranja,] ni treba oceniti po merilih iz kodeksa ravnanja“, pomeni natančno zagotovilo glede zakonitosti splošne prakse Luksemburga v zvezi z izdajanjem vnaprejšnjih davčnih stališč. Vendar teh trditev ni mogoče sprejeti kot utemeljitve domnevne kršitve načel pravne varnosti in legitimnega pričakovanja.

    (631)

    Prvič, kodeks ravnanja in pravila o državni pomoči imajo različne cilje: cilj prvega je boj proti škodljivi davčni konkurenci med državami članicami, cilj drugih pa je odpraviti izkrivljanje konkurence, ki izvira iz ugodnega obravnavanja določenih podjetij s strani držav članic, zlasti v obliki znižanja davkov.

    (632)

    Drugič, kodeks ravnanja ni pravno zavezujoč instrument. Gre za forum, v katerem lahko države članice razpravljajo o ukrepih, ki imajo ali bi lahko imeli znaten vpliv na geografsko umestitev podjetij v Uniji. Medtem ko ima skupina za kodeks ravnanja določeno polje proste presoje, pa Komisija nima nikakršne diskrecijske pravice pri ugotavljanju, ali je treba davčni ukrep šteti za državno pomoč, saj je pojem državne pomoči objektiven.

    (633)

    Tretjič, kodeks ravnanja je sprejel Svet ECOFIN (749) in ne Komisija, tako da Komisije ne more zavezovati pri izvajanju pristojnosti na področju državne pomoči.

    (634)

    Četrtič, s kodeksom ravnanja so bile okrožnice o financiranju znotraj skupine obravnavane na splošno, medtem ko se ta sklep nanaša na točno določeno vnaprejšnje davčno stališče v korist konkretne družbe, ki ni povezano s financiranjem znotraj skupine. Tudi če bi se lahko štelo, da navedene okrožnice ne povzročajo škodljive davčne konkurence, to ne bi pomenilo, da enako velja za posamezno vnaprejšnje davčno stališče na področju transfernih cen, odobreno skupini Amazon.

    (635)

    Zato dogovor, dosežen na srečanju Skupine za kodeks ravnanja, ne more zavezovati Komisije niti omejevati njenega ukrepanja pri izvajanju pooblastil, ki jih ima na podlagi Pogodbe na področju državne pomoči (750). Enako velja za dogovore, dosežene 6. decembra 2011 v okviru Foruma OECD, v skladu s katerimi „[…] nadaljnja presoja naslednjih desetih shem ni potrebna […] Luksemburg – podrobna davčna analiza financiranja znotraj skupine“. OECD ni institucija Unije, niti ni Unija članica te organizacije (751), in njene ugotovitve, ki niso zavezujoče, ne morejo zavezovati institucij Unije. Poleg tega Forum OECD ni podrobno preučil davčne analize financiranja znotraj skupine, ki jo je opravil Luksemburg, kar je daleč od tega, da bi predložil natančno zagotovilo. Prav tako je iz te izjave nemogoče kar koli ugotoviti ali sklepati v zvezi z uporabo pravil o državni pomoči pri zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, ki je posamezno vnaprejšnje davčno stališče v zvezi s transfernimi cenami in ni povezano s financiranjem znotraj skupine.

    (636)

    Skupina Amazon se sklicuje tudi na načelo legitimnega pričakovanja in trdi, da je preiskava Komisije temeljila na novi razlagi pravil o državni pomoči (752). Komisija je že v uvodni izjavi 626 dokazala, zakaj ta trditev ni utemeljena. Da bi bila domnevna kršitev načela legitimnega pričakovanja potrjena, mora to pričakovanje izhajati iz predhodnega ukrepa Komisije v obliki natančnih zagotovil (753). Legitimno pričakovanje mora torej temeljiti na predhodnem ravnanju Komisije, ki je na primer že sprejela odločbo o istem ali podobnem sistemu pomoči. Skupina Amazon ni izhajala iz nobenega takega akta, ki bi ga sprejela Komisija, in je celo trdila, da „se Komisija še nikoli ni izrekla o uporabi pravil o državni pomoči za posamezna vnaprejšnja davčna stališča na področju transfernih cen“ (754). Komisija v zvezi s tem opozarja, da je pojem državne pomoči objektiven pojem, tako da tudi če pred letom 2015 ne obstajajo odločbe o tem, da posamezna vnaprejšnja davčna stališča pomenijo državno pomoč, iz tega ni mogoče sklepati, da ta ne pomenijo državne pomoči. Komisija je vsekakor sprejela več odločb o tem, da sistemi, ki odstopajo od neodvisnega tržnega načela, pomenijo državno pomoč (755), in več odločb o tem, da posamezni davčni ukrepi pomenijo državno pomoč (756).

    (637)

    Skupina Amazon se sklicuje tudi na načelo enakega obravnavanja, pri čemer trdi, da je med številnimi podjetji, ki so enako davčno obravnavana, edina, ki mora vrniti nezakonito pomoč (757). Vendar je sodišče Unije že odločilo, da to, da druga podjetja, vključno s konkurenti, prejmejo državno pomoč, ne vpliva na označitev ukrepa kot pomoči (758). Ker je vračilo logična posledica obstoja nezakonite pomoči, mora to še toliko bolj veljati za vračilo nezakonite državne pomoči.

    (638)

    Skratka, vračilo v obravnavanem primeru ni v nasprotju z nobenim splošnim pravnim načelom.

    10.4   METODA VRAČILA

    (639)

    Cilj obveznosti države, da odpravi nezakonito pomoč, ki jo Komisija šteje za nezdružljivo z notranjim trgom, je ponovno vzpostaviti prejšnji konkurenčni položaj na trgu. Sodišče EU je v zvezi s tem navedlo, da je ta cilj dosežen, ko upravičenec vrne zneske, dodeljene z nezakonito pomočjo, in se tako odpove prednosti, ki jo je imel v primerjavi s konkurenti na trgu, ter ko se ponovno vzpostavi stanje pred izplačilom pomoči.

    (640)

    Z nobeno določbo prava Evropske unije se ne zahteva, da Komisija ob odreditvi vračila pomoči, razglašene za nezdružljivo z notranjim trgom, opredeli natančen znesek pomoči, ki jo je treba vrniti (759). Nasprotno, zadostuje, da so v sklepu Komisije podatki, ki njegovemu naslovniku omogočajo, da ta znesek brez večjih težav opredeli sam (760). Pravo Unije zahteva le, da se nezakonito dodeljena pomoč vrne, da se ponovno vzpostavi prejšnje stanje in da se vračilo izvede v skladu s pravili nacionalnega prava (761). Zato se Komisija lahko omeji samo na ugotovitev obveznosti vračila zadevnih pomoči, nacionalnim organom pa prepusti izračun natančnih zneskov pomoči, ki jih je treba vrniti (762).

    (641)

    V primeru nezakonite državne pomoči v obliki davčnih ukrepov je treba znesek za vračilo izračunati na podlagi primerjave med dejansko plačanim davkom in zneskom, ki bi moral biti plačan v skladu s splošno veljavnim pravilom. Kot je navedeno v uvodni izjavi 542, bi moralo biti plačilo družbe LuxOpCo družbi LuxSCS določeno na podlagi TNMM, pri kateri se družba LuxSCS šteje za manj kompleksno stranko licenčne pogodbe, pri plačilu, ki ga mora družba LuxOpCo plačati družbi LuxSCS, pa bi se moralo upoštevati, da je družba LuxSCS testna stranka (763).

    (642)

    Pri plačilu družbi LuxSCS bi bilo treba upoštevati dejstvo, da izvaja posredniško funkcijo v zvezi z neopredmetenimi sredstvi: je samo imetnica pravnega lastništva in dajalka licence za navedena sredstva, ki jih imata v lasti družbi ATI in A9, medtem ko pravice do razvoja, izboljševanja, upravljanja in uporabe neopredmetenih sredstev prenese na družbo LuxOpCo, da lahko ta družba upravlja dejavnost prodaje na drobno skupine Amazon v Evropi. Upoštevati bi bilo treba tudi dejstvo, da družba LuxSCS sama v resnici izvaja samo omejene funkcije v obliki splošnih administrativnih funkcij, namenjenih ohranjanju pravnega lastništva neopredmetenih sredstev, ki jih dejansko v njenem imenu zagotavljajo zunanji izvajalci (glej uvodno izjavo 429).

    (643)

    Kar zadeva določitev ustrezne stroškovne osnove, ki se ji prišteje dodatek, Komisija ugotavlja, da družba LuxSCS ne knjiži nobene prodaje in ne prevzema tveganja v zvezi z neopredmetenimi sredstvi. Zato bi bilo treba za določitev plačila družbi LuxSCS uporabiti plačilo, ki temelji na stroških, pri čemer se dodatek prišteje samo zunanjim stroškom za njene dejanske funkcije, vendar brez dodatka na stroške pristopa in stroške na podlagi dogovora o delitvi stroškov, ki jih družba LuxSCS dejansko samo prenese na družbi A9 in ATI (764).

    (644)

    Kar zadeva dodatek, ki ga je treba prišteti stroškom družbe LuxSCS in ki naj bi izražal funkcije v zvezi s potrebnim ohranjanjem lastništva neopredmetenih sredstev, ki jih obvladuje družba LuxOpCo, Komisija na podlagi izkušenj, na katerih temelji poročilo JTPF iz leta 2010, meni, da je dodatek v višini 5 % ustrezen za storitve z nizko dodano vrednostjo, kot jih družba LuxSCS opravlja v zvezi z neopredmetenimi sredstvi (765). Kadar pa dejstva in okoliščine določene transakcije upravičujejo drugačen dodatek, je treba to upoštevati (766). Luksemburški davčni organi so torej pozvani, naj v roku dveh mesecev od uradnega obvestila o tem sklepu predložijo in obrazložijo končno višino dodatka, tako da ga primerjajo s primerljivimi transakcijami, sklenjenimi z neodvisnimi ponudniki storitev. Če se Luksemburg na ta poziv ne bo odzval, bo Komisija sprejela dodatek v višini 5 % na zunanje stroške, ki jih ima družba LuxSCS neposredno z ohranjanjem lastništva neopredmetenih sredstev, kolikor ti stroški izražajo funkcije, ki se izvajajo za račun družbe LuxSCS.

    (645)

    Ob upoštevanju zgoraj navedenega bi bilo treba znesek za vračilo določiti tako: (i) da se vzame računovodski dobiček družbe LuxOpCo za vsako poslovno leto, v katerem se je zadevno vnaprejšnje davčno stališče uporabilo za določitev njene obveznosti iz davka od dohodkov pravnih oseb; (ii) da se od tega zneska odštejejo vsota stroškov pristopa in stroškov na podlagi dogovora o delitvi stroškov, stroški zunanjih storitev, opravljenih za družbo LuxSCS, in ustrezen dodatek na stroške teh storitev, kolikor ti stroški izražajo funkcije, ki jih je dejansko izvedla družba LuxSCS (767); (iii) da se za dobljeni znesek uporabi običajni sistem obdavčenja dobička pravnih oseb v Luksemburgu, kar vključuje običajni davek od dohodkov pravnih oseb, občinski davek, dodatne dajatve in davek od premoženja; (iv) da se od tako dobljenega zneska odšteje znesek davka, ki ga je družba LuxOpCo dejansko plačala za vsako poslovno leto, v katerem je veljalo zadevno vnaprejšnje davčno stališče.

    (646)

    Razlika med točkama (iii) in (iv) je znesek pomoči, ki ga je treba vrniti za odpravo selektivne prednosti, ki jo je Luksemburg odobril z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem.

    10.5   SUBJEKT, ZA KATEREGA VELJA OBVEZNOST VRAČILA

    (647)

    Komisija glede na ugotovitve iz uvodnih izjav 607 do 610 meni, da mora Luksemburg najprej od družbe LuxOpCo izterjati vračilo nezakonite in nezdružljive pomoči, odobrene z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem. Če se izkaže, da družba LuxOpCo ni sposobna vrniti celotnega zneska pomoči, prejete na podlagi zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča, bi moral Luksemburg celotni preostali znesek vračila izterjati od skupine Amazon in/ali njenih naslednikov ali od družb iz navedene skupine, saj gre za subjekt, ki obvladuje skupino Amazon, ta pa je ena sama gospodarska enota, ki je prejela pomoč (glej oddelek 9.5). Tako se neupravičena prednost, odobrena z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem, odpravi in z vračilom se ponovno vzpostavi prejšnji položaj na trgu (768).

    11.   DOKAZI, KI JIH JE KOMISIJA UPORABILA ZA UGOTOVITEV OBSTOJA POMOČI

    (648)

    Luksemburg je trdil, da del informacij, na katere se je Komisija oprla med formalnim postopkom preiskave, luksemburški davčni upravi na dan sprejetja zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča ni bil na voljo, tako da je Komisija imela vpogled v dejstva za nazaj, ko je preiskovala zadevno vnaprejšnje davčno stališče.

    (649)

    Komisija opozarja, da so bili razlogi, na katerih temelji njena ugotovitev obstoja prednosti, takrat na voljo. To se zlasti nanaša na funkcijsko analizo iz zahteve za vnaprejšnje davčno stališče in poročilo o transfernih cenah. V teh dokumentih je družba LuxSCS izrecno opisana kot družba, ki nima ne zaposlenih ne fizične prisotnosti, njene glavne dejavnosti pa so opisane kot dejavnosti, omejene na dejavnosti holdinške družbe s portfeljem neopredmetenih sredstev in stranke dogovora o delitvi stroškov, h kateremu naj bi prispevala samo finančno. Družba LuxOpCo pa je nasprotno opisana kot družba, ki izvaja funkcije evropskega sedeža, prevzema tveganja ter upravlja strateško odločanje in ključne fizične komponente maloprodajne dejavnosti skupine Amazon v Evropi. Ob teh opisih bi morala luksemburška davčna uprava podvomiti o netočni in neutemeljeni domnevi, da družba LuxSCS izvaja edinstvene in dragocene funkcije v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, na katerih temelji metoda določanja transfernih cen, potrjena z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem.

    (650)

    Kakor koli že, kot je navedeno v uvodni izjavi 620, datum, ko je pomoč dodeljena davčnemu zavezancu v položaju, ko je z vnaprejšnjim davčnim stališčem potrjena metoda določanja njegovega obdavčljivega dohodka, ustreza vsakemu poslovnemu letu, v katerem navedeni davčni zavezanec uporabi navedeno vnaprejšnje davčno stališče za določitev svoje letne obveznosti iz davka od dohodkov pravnih oseb in v katerem davčna uprava sprejme napoved, v kateri je obdavčljivi dohodek določen z navedeno metodo. Zato bi morala biti na podlagi kakršnih koli informacij, s katerimi so bile pozneje postavljene pod vprašaj odločilne domneve, na katerih je temeljilo zadevno vnaprejšnje davčno stališče, bodisi izvedena revizija vnaprejšnjega davčnega stališča bodisi bi morala luksemburška davčna uprava zavrniti davčno napoved, ki je temeljila na metodi določanja transfernih cen, potrjeni v vnaprejšnjem davčnem stališču, v več kot osemletnem obdobju, v katerem jo je družba LuxOpCo uporabljala za določanje svoje obveznosti iz davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu.

    12.   SKLEPNA UGOTOVITEV

    (651)

    Komisija ugotavlja, da je Luksemburg s kršenjem člena 107(1) PDEU in člena 108(3) PDEU z zadevnim vnaprejšnjim davčnim stališčem družbi LuxOpCo in skupini Amazon nezakonito dodelil državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom, ter da je vsako leto sprejel napoved za odmero davka od dohodkov pravnih oseb, ki je temeljila na navedenem vnaprejšnjem davčnem stališču. Luksemburg mora navedeno pomoč v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2015/1589 izterjati od družbe LuxOpCo, če ta ne vrne celotnega zneska pomoči, pa mora preostali znesek izterjati od skupine Amazon ali enega od njenih naslednikov ali od družb iz te skupine –

    SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    Vnaprejšnje davčno stališče z dne 6. novembra 2003, s katerim je Veliko vojvodstvo Luksemburg potrdilo metodo določanja transfernih cen, ki jo je predlagala družba Amazon.com, Inc., in ki je na eni strani družbi Amazon EU S.à.r.l. omogočilo, da določi svojo obveznost iz davka od dohodkov pravnih oseb v Luksemburgu v obdobju 2006–2014, na drugi strani pa je omogočilo poznejše sprejetje letnih napovedi za odmero davka od dohodkov pravnih oseb na podlagi navedenega stališča, pomeni državno pomoč, ki jo je s kršitvijo člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije nezakonito dodelil Luksemburg in ki je nezdružljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(1) navedene pogodbe.

    Člen 2

    1.   Luksemburg mora od družbe Amazon EU S.à.r.l. izterjati nezdružljivo in nezakonito pomoč iz člena 1.

    2.   Zneski, ki jih z izterjavo iz odstavka 1 ni mogoče izterjati od družbe Amazon EU S.à.r.l., se izterjajo od skupine Amazon ali enega od njenih naslednikov.

    3.   Zneski, ki jih je treba izterjati, vključujejo obresti od datuma, ko so bili dani na voljo upravičencem, do datuma njihove dejanske izterjave.

    4.   Obresti se izračunajo na podlagi obrestnoobrestnega računa v skladu s poglavjem V Uredbe (ES) št. 794/2004.

    Člen 3

    1.   Izterjava pomoči iz člena 1 je takojšnja in učinkovita.

    2.   Luksemburg zagotovi, da se ta sklep izvede v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu.

    Člen 4

    1.   Luksemburg v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila o tem sklepu Komisiji predloži informacije o metodi, uporabljeni za izračun točnega zneska pomoči.

    2.   Luksemburg Komisijo sproti obvešča o napredku nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa, do dokončne izterjave pomoči iz člena 1. Na zahtevo Komisije takoj predloži vse informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom.

    Člen 5

    Ta sklep je naslovljen na Veliko vojvodstvo Luksemburg.

    V Bruslju, 4. oktobra 2017

    Za Komisijo

    Margrethe VESTAGER

    Članica Komisije


    (1)  UL C 44, 6.2.2015, str. 13.

    (2)  Če ni navedeno drugače, je Komisija ugodila vsem prošnjam Luksemburga in skupine Amazon za podaljšanje roka.

    (*1)  Zaupne informacije.

    (3)  Ime LuxOpCo uporablja skupina Amazon v svojih zahtevah za vnaprejšnje davčno stališče z dne 23. oktobra 2003 in 31. oktobra 2003.

    (4)  Ime LuxSCS uporablja skupina Amazon v svojih zahtevah za vnaprejšnje davčno stališče z dne 23. oktobra 2003 in 31. oktobra 2003.

    (5)  Bilo je več izmenjav dopisov o zaupnih elementih, ki pa v tem oddelku niso posebej navedeni.

    (6)  UL C 44, 6.2.2015, str. 30.

    (7)  UL C 44, 6.2.2015, str. 13.

    (8)  Notranji akti skupine Amazon: Amended and Restated Agreement to share Costs and Risks of Intangible Development (spremenjen in preoblikovan dogovor o delitvi stroškov in tveganj, povezanih z razvojem neopredmetenih sredstev), ki je bil sklenjen in začel veljati 1. januarja 2005, spremenjen in preoblikovan dogovor o delitvi stroškov in tveganj, povezanih z razvojem neopredmetenih sredstev, ki je bil sklenjen 2. julija 2009 in je začel veljati 5. januarja 2009, ter prva sprememba spremenjenega in preoblikovanega dogovora o delitvi stroškov in tveganj, povezanih z razvojem neopredmetenih sredstev, ki je bil sklenjen februarja 2014 in je začel veljati 1. januarja 2014.

    (9)  Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 83, 27.3.1999, str. 1). Uredba (ES) št. 659/1999 je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9), ki je začela veljati 14. oktobra 2015. Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 659/1999 se razumejo kot sklicevanja na Uredbo (EU) 2015/1589 in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II k zadnjenavedeni uredbi.

    (10)  Glej uvodno izjavo 13.

    (11)  Skupina Amazon je licenčno pogodbo predložila 5. marca 2015, Priloga 4 (hkrati z zadnjo spremembo licenčne pogodbe o intelektualni lastnini, ki je veljala od 1. januarja 2009).

    (12)  Letno poročilo družbe Amazon.com, Inc. za leto 2016, str. 18.

    (13)  Letno poročilo družbe Amazon.com, Inc. za leto 2016, str. 3.

    (14)  Letno poročilo družbe Amazon.com, Inc. za leto 2003, str. 5.

    (15)  Obdelava naročil je proces, ki ga podjetje začne, ko prejme naročilo izdelka. Vključuje skladiščenje, iskanje naročenega izdelka, njegovo pakiranje in odpremo (neposredno ali prek tretje osebe).

    (16)  https://services.amazon.com/fulfillment-by-amazon/[D]s.htm/ref=asus_fba_hnav.

    (17)  Letno poročilo družbe Amazon.com, Inc. za leto 2002, str. 2. Glej tudi poročilo o transfernih cenah, str. 6 in 7.

    (18)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 81, točka 253.

    (19)  Izraz „evropska spletišča“, uporabljen v tem sklepu, izključuje www.amazon.nl, saj je to spletišče začelo delovati po obdobju, obravnavanem v tem sklepu.

    (20)  Letno poročilo družbe Amazon.com, Inc. za leto 2016, str. 3.

    (21)  Letno poročilo družbe Amazon.com, Inc. za leto 2016, str. 4 in 67.

    (22)  Izraz „evropske povezane družbe“, uporabljen v tem sklepu, vključuje družbe Amazon.co.uk Ltd., Amazon.fr SARL, Amazon.fr Logistique SAS, Amazon.de GmbH in Amazon Logistik GmbH, ki so bile 1. maja 2006 vse lokalne evropske povezane družbe.

    (23)  Poročilo o transfernih cenah, str. 12.

    (24)  Sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, priloga 6.

    (25)  Sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, priloga 6.

    (26)  Poročilo o transfernih cenah, str. 13: „As of the Restructuring Date, LuxSCS' principal activities will be limited to those of an intangible holding company and a participant in the ongoing development of the Intangibles through the CSA. Additionally, LuxSCS will license the Intangibles to LuxOpCo, subject to the Intangibles License, and will receive royalty payments pursuant to this license.“

    (27)  Dopis skupine Amazon z dne 20. aprila 2006, naslovljen na luksemburško davčno upravo (ki ga je sestavil davčni svetovalec skupine Amazon [Advisor 1]), str. 2: „EHT [LuxSCS], a wholly owned indirect subsidiary of Amazon.com Inc was created for the purpose of holding and developing intellectual property (by way of financial contribution only). […] EHT [LuxSCS] has an activity limited to the mere holding of Amazon's EU intellectual property, the shares in AEU and has concluded a limited number of legal agreements necessary for the Luxembourg structure to operate (as described under point 1.2 below). EHT [LuxSCS] will only receive passive income from its subsidiaries (interest and royalties).“ V točki 1.2 tega dopisa so opisane pogodbe, omenjene v uvodni izjavi 105.

    (28)  Letna računovodska poročila družbe LuxSCS za obdobje 2005–2013. Obseg posojila znotraj skupine, ki ga je družba LuxSCS odobrila družbi LuxOpCo, je v obravnavanem obdobju narasel in je leta 2013 znašal [2–2,5] milijarde EUR. Še eno podjetje iz skupine, ki ga je družba LuxSCS večkrat financirala v omejenem obsegu, je bila družba Amazon Eurasia Holding Sarl ([20–30] milijonov EUR leta 2013).

    (29)  License Agreement For Pre-existing Intellectual Property in Assignment Agreement For Pre-existing Intellectual Property (licenčna pogodba za predhodno obstoječe pravice intelektualne lastnine in cesijska pogodba za predhodno obstoječe pravice intelektualne lastnine), ki sta ju družbi LuxSCS in ATI sklenili 1. januarja 2005.

    (30)  Amended and Restated Agreement to share Costs and Risks of Intangible Development (spremenjen in preoblikovan dogovor o delitvi stroškov in tveganj, povezanih z razvojem neopredmetenih sredstev), ki so ga družbe LuxSCS, ATI in A9 sklenile 1. januarja 2005. Dogovor o delitvi stroškov pred dogovorom iz leta 2005 je bil sklenjen med družbama LuxSCS in A9 ter je začel veljati 7. junija 2004. Dogovor o delitvi stroškov je bil spremenjen in preoblikovan z začetkom veljavnosti od 5. januarja 2009 ter ponovno spremenjen in preoblikovan z začetkom veljavnosti 1. januarja 2014.

    (31)  Intellectual Property Assignment and License Agreement (licenčna in cesijska pogodba za pravice intelektualne lastnine), ki so jo družbe LuxSCS, Amazon.fr SARL, Amazon.de GmbH in Amazon.co.uk Ltd. sklenile 30. aprila 2006.

    (32)  V skladu s točko 1.8 dogovora o delitvi stroškov se za „predelana avtorska dela“ („Derivative works“) štejejo vsa nova dela, ki jih ustvari stranka dogovora o delitvi stroškov ali ki se zanjo ustvarijo na podlagi predhodno obstoječega materiala, ki je del intelektualne lastnine druge stranke, ali na podlagi dostopa do navedene intelektualne lastnine ali njene uporabe („any and all new works created by or for one Party [to the CSA] from preexisting material contained within, or as a result of access to or use of another Party's intellectual property, […]“).

    (33)  Dogovor o delitvi stroškov, oddelek 6, „License and Ownership“. Kot je pojasnjeno v točki 6.4 dogovora o delitvi stroškov, je družba LuxSCS poleg licenc za neopredmetena sredstva, ki sta ji jih družbi A9 in ATI podelili v skladu z dogovorom, ohranila lastninsko pravico na vseh neopredmetenih sredstvih, h katerim je prispevala.

    (34)  Dogovor o delitvi stroškov, točka 1.13, ki se nanaša na „namen licence“ („Licensed Purpose“).

    (35)  Dogovor o delitvi stroškov, oddelek 4, „Development Cost Allocation“ (Delitev stroškov razvoja), in oddelek 5, „Payments“ (Plačila).

    (36)  Dogovor o delitvi stroškov, točka 9.12.

    (37)  Dogovor o delitvi stroškov, ki je veljal 5. januarja 2009, točka 2.3.

    (38)  Kot je pojasnjeno v oddelku 1.1 dogovora o delitvi stroškov, so pravice intelektualne lastnine družbe A9, na katere se nanaša dogovor, omejene na pravice intelektualne lastnine v zvezi s tehnologijami iskanja in navigacije pri spletnem trgovanju, ki jih ima družba A9 v lasti ali kako drugače v posesti.

    (39)  Med drugim gre za tehnologijo programske platforme skupine Amazon, videz evropskih spletišč, kataloge, funkcije iskanja in navigacije, logistični proces, obdelavo naročil, storitve za stranke in funkcije personalizacije. Za več podrobnosti glej uvodno izjavo 174 in naslednje.

    (40)  Gre za zbrane podatke o izdelkih in strankah, med drugim mnenja strank, mnenja založnikov, informacije o izdelkih, imena strank, pretekli nakupi in drugi podatki. Kot je pojasnjeno v sporočilu skupine Amazon z dne 21. avgusta 2015, je družba LuxSCS v okviru prestrukturiranja evropskih dejavnosti pridobila pravno lastništvo nad podatki o evropskih strankah, ki sta jih zbrali družbi Amazon Int'l Sales, Inc. in Amazon Int'l Marketplace, Inc. Nato je zbirko podatkov o strankah nadalje razvijala in vzdrževala družba LuxOpCo.

    (41)  In sicer registrirana blagovna znamka, trgovsko ime, slog, logotipi, predstavitev skupine Amazon in s tem povezana neopredmetena sredstva.

    (42)  Točke 1.1, 1.4 in 1.11 dogovora o delitvi stroškov določajo: „Notwithstanding the foregoing, the parties expressly agree that the […][Intangibles] does not include any World Wide Web domain names.“

    (43)  Kot je bilo pojasnjeno v sporočilu skupine Amazon z dne 12. junija 2015, je družba LuxSCS 16. decembra 2013 svojo udeležbo v družbi LuxOpCo prenesla na družbo Amazon Europe Core S.à r.l.

    (44)  Poročilo o transfernih cenah, str. 12.

    (45)  Poročilo o transfernih cenah, str. 30.

    (46)  Sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, točka 6, in notranji akt skupine Amazon: dopis skupine Amazon luksemburški davčni upravi z dne 14. aprila 2006, str. 2.

    (47)  Poročilo o transfernih cenah, str. 30.

    (48)  Poročilo o transfernih cenah, str. 13.

    (49)  Uradni prodajalec je subjekt, ki ima v lasti blago in ga ponuja v prodajo ter je odgovoren za pobiranje in plačilo davka na dodano vrednost.

    (50)  Spodnji dom (House of Commons) parlamenta Združenega kraljestva, Report on HMRC's 2011-2012 Accounts (poročilo o računovodskih izkazih za obdobje 2011–2012 davčne in carinske uprave Združenega kraljestva, HMRC) – Pisna dokazila družbe Amazon EU Sarl, ki jih je predložil Andrew Cecil (direktor za javne politike Unije, LuxOpCo, Luksemburg), 13. november 2012: „Amazon EU Sarl owns the inventory, earns the profits associated with the selling these products to end customers and bears the risk of any loss. From Luxembourg, Amazon EU Sarl processes and settles payments from its European customers.“ Na voljo na naslovu https://publications.parliament.uk/pa/cm201213/cmselect/cmpubacc/writev/716/m03.htm.

    (51)  Sporočilo skupine Amazon z dne 22. marca 2016, str. 1 in 2 ter priloga E.

    (52)  Družba LuxOpCo je bila odgovorna za združevanje denarnih sredstev in upravljanje likvidnosti v okviru evropskih dejavnosti skupine Amazon; glej notranji akt skupine Amazon: Luxembourg Headquarters – Overview, str. od 11 do 17, in notranji akt skupine Amazon: Pre & Post Goldcrest Balance Sheet Analysis, str. 1, in notranji akt skupine Amazon: Advance Tax Agreement (vnaprejšnje davčno stališče), dopis skupine Amazon, naslovljen na […], 2. april 2014, točka 11, notranji akt skupine Amazon: „EU Policies and Procedures Manual“ z dne 1. maja 2006, str. 3.

    (53)  Dopis skupine Amazon z dne 14. aprila 2006, naslovljen na luksemburško davčno upravo, str. 2.

    (54)  V davčni enoti je lahko matična družba zavezana davku kot skupina z eno ali več odvisnimi družbami. Za namene davka od dohodkov pravnih oseb to pomeni, da se za odvisne družbe šteje, da sestavljajo davčno enoto z matično družbo. Da je matična družba upravičena do sistema davčne enote, mora imeti neposredno ali posredno vsaj 95-odstotni delež v osnovnem kapitalu odvisne družbe, matična družba enote in njene odvisne družbe pa morajo biti kapitalske družbe rezidentke v Luksemburgu, ki so v celoti zavezane davku od dohodkov pravnih oseb. Enota mora zajemati vsaj pet obračunskih let (glej člen 164a LIR).

    (55)  Poročilo o transfernih cenah, str. 12.

    (56)  Sporočilo skupine Amazon z dne 6. marca 2017, priloga 28a.

    (57)  Poročilo o transfernih cenah, str. 12.

    (58)  Glej oddelek 2.3.3.3.

    (59)  Notranji akti skupine Amazon: Amended and Restated Service Agreement med družbama LuxOpCo in Amazon.fr SARL, Amended and Restated Service Agreement med družbama LuxOpCo in Amazon.fr Logistique SAS, Amended and Restated Service Agreement med družbama LuxOpCo in Amazon.co.uk Ltd., Amended and Restated Service Agreement med družbama LuxOpCo in Amazon Logistik GmbH ter Amended and Restated Service Agreement med družbama LuxOpCo in Amazon.de GmbH, vse z dne 1. maja 2006.

    (60)  Glej uvodno izjavo (109).

    (61)  Pogodbe o izvajanju storitev, točka 4.1 (Fees): „In consideration of [EU Local Affiliate]'s performance of the Services, [LuxOpCo] shall pay [EU Local Affiliate] fees (the ‚Service Fees‘) equal to the Applicable Costs (as defined in Exhibit 1) incurred by [EU Local Affiliate] in providing the corresponding Services, plus the Applicable Markup set forth in Exhibit 1. […].“ V skladu z določbami priloge 1 (Exhibit 1) so „upoštevni stroški“ vsota vseh operativnih stroškov, kot so določeni v skladu z računovodskimi načeli, splošno sprejetimi v ZDA, in so neposredno ali posredno povezani s storitvami, razen obrestnih odhodkov, dividend, ki jih izplačujejo lokalne evropske povezane družbe, stroškov menjave valute oz. vseh drugih stroškov, izključenih na podlagi skupnega dogovora, če se to šteje za potrebno. „Upoštevni dodatek“ je delež upoštevnih stroškov, ki znaša med 3 % in 8 % glede na značilnosti zagotovljene storitve in lokalne evropske povezane družbe.

    (62)  Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah pogodb o izvajanju storitev, se dodatek na stroške določi na podlagi „globalne ekonomske analize“ stopnje tržno naravnanega plačila za storitve, ki jih lokalne evropske povezane družbe zagotavljajo družbi LuxOpCo.

    (63)  Licenčna pogodba, točka 2.1(a) in točka 1.5, ki se nanašata na namen licence (Licensed Purpose). Točka 2.1(a) določa: „(a) ‚Exclusive Intellectual Property License Grant‘. Amazon EHT [LuxSCS] irrevocably grants AEU [LuxOpCo], under all Amazon EHT [LuxSCS] intellectual property rights in or comprising the Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property, whether existing now or in the future, the following sole and exclusive right and license to the Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property during the Term, solely for the Licensed Purpose, to: (i) make, use, reproduce, copy, modify, translate, integrate into or extract from a database and create derivative works of Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property; (ii) publicly perform or display, import, broadcast, transmit, distribute and communicate to the public by any means whatsoever, including but not limited to wire or wireless transmission process, using broadcasting, satellite, cable or network, license, offer to sell, and sell, rent, lease or lend originals and copies of, and otherwise commercially or non-commercially exploit any Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property (and derivative works thereof); and (iii) sublicense to Affiliates or third parties the foregoing rights, including the right to sublicense to further third parties.“

    (64)  Licenčna pogodba, točka 1.4: „‚European Country‘ means (a) the economic, scientific, and political organization known as the European Union consisting, as of the Effective Time [30 April 2006], of Belgium, France, Italy, Luxembourg, Netherlands, Germany, Denmark, Greece, Ireland, United Kingdom, Spain, Portugal, Austria, Finland, Sweden, Cyprus, Czech Republic, Estonia, Hungary, Latvia, Lithuania, Malta, Poland, Slovakia, and Slovenia, and including any and all other countries that may become members of such organization during the Term, and (b) any countries listed as ‚Applicant countries‘ or ‚Other European countries‘ on the Web page located at http://europa.eu.int/abc/governments/index_en.htm#, or any successors thereto or replacements thereof.“

    (65)  Notranji akt skupine Amazon: licenčna pogodba, točka 2.5 (License Fee) in Exhibit A.

    (66)  Ta neopredmetena sredstva so v licenčni pogodbi poimenovana z izrazom „Derivative Works“ („predelana avtorska dela“); v skladu s točko 1.3 navedene pogodbe ta izraz pomeni vsa nova dela, ki jih ustvari družba AEU [LuxOpCo] ali so [zanjo] ustvarjena na podlagi predhodno obstoječega materiala, ki je del intelektualne lastnine družbe Amazon EHT [LuxSCS] [vključno z neopredmetenimi sredstvi], ali na podlagi dostopa do navedene intelektualne lastnine ali njene uporabe („any and all new works created by or for AEU [LuxOpCo] from pre-existing material contained within, or as a result of access to or use of the Amazon EHT [Lux SCS] Intellectual Property [including the Intangibles][…]“).

    (67)  Notranji akt skupine Amazon: licenčna pogodba, točka 2.1(b): „AEU [LuxOpCo] irrevocably and exclusively assigns and agrees to assign to Amazon EHT [LuxSCS], its successors, and assigns, all right, title, interest and ownership in and to any and all Derivative Works of the Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property created by or for AEU [LuxOpCo] as provided under Section 2.1(a).“

    (68)  Licenčna pogodba, točka 9.2: „(a) AEU [LuxOpCo] shall, at its sole expense, use its best efforts to prevent, investigate, and prosecute any unauthorised use of any Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property. AEU [LuxOpCo] agrees to promptly inform Amazon EHT [LuxSCS] of any such unauthorised use that comes to the AEU [LuxOpCo]'s attention. To facilitate coordination of enforcement activities, AEU [LuxOpCo] shall consult with Amazon EHT [LuxSCS] before undertaking any actions to prevent such unauthorised use of Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property. (b) AEU [LuxOpCo] may, at its sole expense, institute and conduct suits to protect its rights under this Agreement against infringement any may retain all recoveries from any such suits.“ Glej tudi licenčno pogodbo, točka 2.3 (Maintenance) in točka 9.5 (Compliance, Data Protection).

    (69)  Notranji akt skupine Amazon: licenčna pogodba, točka 3.1.

    (70)  Licenčna pogodba, točka 7 (No Warranties). „Each party provides its materials and services to the other pursuant to this agreement ‚as is‘, ‚with all faults‘ and without warranties of any kind, express, implied, statutory or otherwise, including any implied warranties of merchantability, fitness for a particular purpose, reasonable care, workmanlike effort, results, lack of viruses, [Advisor 3] or completeness, all of which each party expressly disclaims, and each party assumes the entire risk as to the results and performance of those services and the materials. There is no warranty of title or noninfringement of any intellectual property rights or any warranty against interference with either party's or any other entity's enjoyment of information provided to it relating to this agreement.“

    (71)  Imenovani „third party materials“. Družba LuxOpCo je na primer februarja 2011 pridobila celotno lastništvo nad skupino LoveFilm, vključno z intelektualno lastnino te skupine (glej sporočilo skupine Amazon z dne 4. maja 2015). Skupina Amazon se je v okviru združevanja po prevzemu skupine (prevzem Q) odločila, da bo v družbi LuxOpCo centralizirala vse „pravice digitalnih vsebin“ („digital content rights“) […]. Licenčna pogodba, točka 3.2, določa: „Third Party Materials, From time to time during the Term, AEU [LuxOpCo] may license or otherwise acquire rights to or ownership of third party materials, which AEU [LuxOpCo] may use in connection with the Licensed Purpose (‚Third Party Materials‘). If in connection with obtaining a license to Third Party Materials, AEU [LuxOpCo] acquires the right to sublicense such Third Party Materials to Amazon EHT [LuxSCS], then AEU [LuxOpCo] hereby grants to Amazon EHT [LuxSCS] a royalty free and non-exclusive right and license to use such Third Party Materials during the Term in the same manner as and for the same purposes that such Third Party Materials have been licensed to AEU [LuxOpCo]. If AEU [LuxOpCo] acquires ownership of any Third Party Materials, then AEU [LuxOpCo] hereby grants Amazon EHT [LuxSCS] a royalty free and non-exclusive tight and license to use such Third Party Materials during the Term to the full extent that AEU [LuxOpCo] can use such Third Party Materials as the owner of the Third Party Material.“

    (72)  Sporočilo skupine Amazon z dne 18. januarja 2016: „Both LuxOpCo and ASE rely on the Intangibles in operating their businesses. Inventory risk management, pricing, fulfilment, management and third party registration on Amazon's marketplaces, to name a few, are automated to a very large extent and the required technology is licensed from LuxSCS. As a result of this automation, these functions require limited involvement from LuxOpCo and ASE's employees beyond monitoring and management.“

    (73)  Licenčna pogodba, točka 2.1(a), Exclusive Intellectual Property License Grant. Glej opombo 63.

    (74)  Pogodbe o izvajanju storitev, točka 3.1, Use by Provider.

    (75)  Pogodbe o izvajanju storitev, točka 3.2, Ownership by Company.

    (76)  Licenčna pogodba, točka 4.1, Term.

    (77)  Licenčna pogodba, točka 4.2, Immediate Termination upon Notice for Change of Control or Substantial Encumbrance.

    (78)  Licenčna pogodba, točka 4.3, Termination After Failure to Cure of Performance.

    (79)  Sporočilo Luksemburga z dne 21. novembra 2014, priloga 4.

    (80)  Glej uvodno izjavo 128 za opredelitve izrazov, uporabljenih pri izračunu licenčnine. Po spremembi se za „dobiček iz poslovanja, ustvarjen v EU“, šteje promet, ustvarjen v EU, zmanjšan za stroške blaga, surovin in potrošnega materiala za EU, operativne stroške za EU ter, v skladu z občasnim dogovorom med strankami, nekatere stroške po neto ceni, ki niso vključeni v operativne stroške družbe AEU.

    (81)  Glej opombo 84.

    (82)  Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 102, je bila evropska struktura skupine Amazon, kot je opisana v zahtevi za vnaprejšnje davčno stališče in potrjena v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, vzpostavljena med majem 2006 in junijem 2014. Junija 2014 je bila ta struktura spremenjena.

    (83)  Kot je pojasnjeno v dopisu skupine Amazon z dne 31. oktobra 2003, str. 4: „Notwithstanding the tax transparency of LuxSCS, it would have been subject to municipal business tax (Article 2 MBTL) on its profits if these profits are derived by a permanent establishment situated in Luxembourg from the carrying out of a ‚commercial activity‘ as defined by Article 14-1 ITL.“

    (84)  Ta dopis in dopis z dne 31. oktobra 2003 sta bila dopolnjena z dodatnimi informacijami o prestrukturiranju, predloženimi v dopisih skupine Amazon, naslovljenih na luksemburško davčno upravo 5. decembra 2004, 14. aprila 2006 in 20. aprila 2006. Luksemburška davčna uprava je v dopisih z dne 23. decembra 2004 in 27. aprila 2006 skupini Amazon potrdila naslednje: „As the changes discussed in your letter of April 14, 2006 and in the letter of April 20, 2006 by Mr. […] from [Advisor 1] will have no effect on the taxation of your group's companies, my letter of November 6, 2003 will remain in force. So, I have no objections to the content of the letters of April 14, 2006 and April 20, 2006 respectively.“

    (85)  Dopis skupine Amazon z dne 23. oktobra 2003, str. 5.

    (86)  Dopis skupine Amazon z dne 23. oktobra 2003, str. 6.

    (87)  Poročilo o transfernih cenah, glej uvodno izjavo 4.

    (88)  Glej poročilo o transfernih cenah, oddelek 4.1, Overview of Methods.

    (89)  V dopisu skupine Amazon z dne 31. oktobra 2003 je poleg tega pojasnjeno, da bo „družba LuxSCS ohranila vsa morebitna tveganja, povezana z lastništvom pravic intelektualne lastnine.“

    (90)  Poročilo o transfernih cenah, str. 13.

    (91)  Dopis skupine Amazon z dne 23. oktobra 2003, str. 3 in 4. Vodstveni položaji naj bi predstavljali od 8 do 10 ekvivalentov polnega delovnega časa, ustrezajo pa naslednjim funkcijam: generalni direktor za Evropo, nacionalni direktor za Luksemburg, vseevropski direktor za dobavno verigo, vseevropski direktor za poslovno odličnost, vseevropski direktor za poslovni inženiring, direktor za informacijsko tehnologijo, finančni direktor za Evropo.

    (*2)  Confidential information.

    (92)  Poročilo o transfernih cenah, str. 30.

    (93)  Poročilo o transfernih cenah, str. 13.

    (94)  Poročilo o transfernih cenah, str. 13.

    (95)  Poročilo o transfernih cenah, str. 13.

    (96)  Poročilo o transfernih cenah, str. 13.

    (97)  Dopis skupine Amazon z dne 23. oktobra 2003, str. 4.

    (98)  Poročilo o transfernih cenah, str. 14.

    (99)  Poročilo o transfernih cenah, str. 29.

    (100)  Poročilo o transfernih cenah, str. 30.

    (101)  Poročilo o transfernih cenah, str. 20 in 21.

    (102)  Glej […].

    (103)  Sporočilo skupine Amazon z dne 28. oktobra 2015: „Meeting with the Case Team“, str. 8.

    (104)  V prvem letu pogodbe 7 milijonov USD in v drugem letu 8 milijonov USD; v: notranji akt skupine Amazon: pogodba med skupino Amazon in [A], str. 155.

    (105)  Od 7 milijonov USD v drugem letu pogodbe do 35 milijonov USD v petem letu pogodbe; v: notranji akt skupine Amazon: pogodba med skupino Amazon in [A], str. 155.

    (106)  Najprej 5 %, nato 4 % v četrtem letu in naslednjih letih; v: notranji akt skupine Amazon: pogodba med skupino Amazon in [A], str. 157.

    (107)  Poročilo o transfernih cenah, str. 30.

    (108)  Poročilo o transfernih cenah, str. 28.

    (109)  Podatkovna zbirka Amadeus je podatkovna zbirka, ki vsebuje finančne informacije o javnih in zasebnih družbah iz vse Evrope. Upravlja jo Bureau van Dijk ali BvD, ki zagotavlja informacije o podjetjih in poslovne informacije.

    (110)  Davčni svetovalec je iskanje omejil na naslednje države: Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, Dansko, Španijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Italijo, Luksemburg, Norveško, Nizozemsko, Portugalsko, Švedsko in Švico.

    (111)  Uporabljene so bile naslednje ključne besede: Computational, Design, Marketing, Merchandising, Programming, Promotion, Services, Web Design.

    (112)  Algoriel, Askell, Decade, Seresco SA, Société de Gestion de Terminaux Informatiques, Solutec in Sydelis.

    (113)  Poročilo o transfernih cenah, priloga V.

    (114)  Poročilo o transfernih cenah, priloga V, str. 46.

    (115)  Poročilo o transfernih cenah, str. 31.

    (116)  Poročilo o transfernih cenah, str. 31.

    (117)  Poročilo o transfernih cenah, str. 32.

    (118)  Poročilo o transfernih cenah, str. 34.

    (119)  Zaradi obravnave družbe LuxSCS kot davčno preglednega subjekta v Luksemburgu se licenčnine, ki jih družbi LuxSCS plača družba LuxOpCo, ne štejejo za obdavčljivi dohodek družbe LuxSCS v Luksemburgu, temveč za obdavčljivi dohodek njenih družbenikov v ZDA. Poleg tega Luksemburg od 1. januarja 2004 ni odtegnil nobenega davka pri viru na licenčnine za neopredmetena sredstva, plačane prejemnikom nerezidentom. Zato Luksemburg ne obračunava nobenega davka na dobiček družbe LuxSCS. Nasprotno pa, ker ZDA družbe LuxSCS ne štejejo za davčno pregledno, temveč jo obravnavajo kot ločen subjekt s sedežem v Luksemburgu, se lahko obdavčitev družbenikov družbe LuxSCS v ZDA odloži za nedoločen čas, dokler se noben del dobička družbe LuxSCS ne vrne v ZDA. Za različno davčno obravnavanje družbe LuxSCS v Luksemburgu (davčno pregledna) in ZDA (davčno nepregledna) je torej krivo tako imenovano „hibridno neskladje“ oziroma razlika v davčnih predpisih Luksemburga in ZDA na področju opredelitve subjekta.

    (120)  Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 127.

    (121)  Te podporne storitve so med drugim vključevale splošno administracijo, odnose z javnostmi in znotraj skupine, računovodstvo in revizijo, oblikovanje finančnega načrta, pravno in davčno pomoč ter izobraževanje in usposabljanje osebja.

    (122)  Sporočilo skupine Amazon z dne 21. avgusta 2015, str. 7 in 8.

    (123)  Poročilo [Advisor 3]: „E-commerce in Europe between 2006 and 2013: dynamics and economics“, 11. maj 2017. Kot je navedeno na str. 7: „Online retail is a segment of the e-commerce sector. Online retail focusses on online sales of physical goods by online retailers, i.e., operators purchasing goods, holding them in their inventory and selling these goods online.“

    (124)  Poročilo [Advisor 3], 11. maj 2017, preambula, str. 7.

    (125)  Poročilo [Advisor 3], 11. maj 2017, točki 18 in 67, str. 8 in 30.

    (126)  Poročilo [Advisor 3], točka 18. Kot je pojasnjeno v točki 20 poročila [Advisor 3], „[t]he main difference between traditional retailers and online retailers lies in the product distribution channel used: Online retailers sell their products through a website and deliver them to customers using advanced information systems and complex logistics infrastructure without physical stores. Their cost structure reflects the investments in the IT and in shipping and logistics infrastructure and technology; Traditional physical retailers distribute their products in stores, and bear the costs of renting the physical outlets, which are not borne by online retailers.“

    (127)  Poročilo [Advisor 3], 11. maj 2017, točki 24 in 25, str. 11.

    (128)  Poročilo [Advisor 3], 11. maj 2017, točka 29, str. 13.

    (129)  V poročilu je navedeno, da naj bi šlo za Združeno kraljestvo, Nemčijo, Francijo, Španijo in Italijo.

    (130)  Poročilo [Advisor 3], 11. maj 2017, točka 11, str. 5.

    (131)  Poročilo [Advisor 3], 11. maj 2017, točka 12, str. 5.

    (132)  Poročilo [Advisor 3], 11. maj 2017, točka 77, str. 33 in 34.

    (133)  Glej letno poročilo družbe Amazon.com, Inc. za leto 2016, str. 3: „We serve consumers through our retail websites and focus on selection, price, and convenience.“

    (134)  Skupina Amazon ponuja široko izbiro potrošnega in trajnega blaga, vključno z elektronskimi izdelki in splošnim blagom ter avdiovizualnimi izdelki, ki so na voljo v fizični obliki ali digitalni, kot so knjige, glasba, filmi, igre in programska oprema; letno poročilo družbe Amazon.com, Inc. za leto 2016, str. 68.

    (135)  Enostavna uporaba temelji na stalnih inovacijah pri razvoju programske opreme, prodajnih metodah in upravljanju; glej letno poročilo družbe Amazon.com, Inc. za leto 2006, str. 4. To potrjujejo tudi izjave zaposlenih v skupini Amazon, glej elektronsko pošto [podpredsednika divizije Product Management – Retail v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA] z dne 16. junija 2008 v pričanju [podpredsednika divizije International Retail v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA, nekdanjega direktorja enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovornega za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg] – dokaz 25: „We need to continue to focus on the retail basics: driving down COGS, driving fast track in-stock, category expansion, selection expansion within categories“ ter Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg] [podpredsednik divizije Sales International v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA, nekdanji direktor divizije Poslovanje s tretjimi osebami v Evropi (kot je Marketplace), v družbi LuxOpCo, Luksemburg], 4. november 2014, točka 826:17-18: „You know, we are a very physical business at the end of the day.“

    (136)  Amazon Final Transcripts: [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 3. november 2014, točka 427:18-23.

    (137)  Amazon Final Transcripts: [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 4. november 2014, točka 588:25, točka 589:1-4.

    (138)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 18, točka 35, in Amazon Final Transcripts: [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 3. november 2014, točka 427:18-23. Amazon Final Transcripts: [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 3. november 2014, točka 427:18-23.

    (139)  Povzetek končanem po sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 19, točke 39–41.

    (140)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 28, točka 71.

    (141)  Izbira vključuje tudi ustrezne pritikline. Ponujanje pravih dodatkov je za skupino Amazon zelo pomembno, zlasti za doseganje pozitivne marže pri prodaji elektronskih izdelkov. Glej pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 200, točki 24 in 25, str. 201, točke 1 do 7: „I mean, in general, it is life critical for a successful electronic retailer to sell accessories with the device for the simple reason you make no margin on the device or low margin, and you make higher margin on the accessories, with the exception of few others that have managed to make high margin on devices, but the usual stuff is, the money is made on the accessory and it's critical.“ Ponujanje izdelka s primerno izbiro ustreznih pritiklin ne more temeljiti zgolj na algoritmu, temveč je potrebno (lokalno) posredovanje človeka, glej pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 201, str. 203, točke 8 do 11, točke 9 do 17, str. 204, točke 3 do 14: […].

    (142)  Glej pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 21, točki 11 in 12: „You need to have something to sell, right?“; glej tudi Amazon Final Transcripts: [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 918:10-18: „One would say that if you don't have a product, you can't sell it. […] The more you add selection, the more your capacity to generate revenue increases.“

    (143)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 18, točka 36.

    (144)  Amazon Final Transcripts: [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 3. november 2014, točka 420:3-4.

    (145)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 30, točka 78.

    (146)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 42, točke 15 do 20.

    (147)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 73, točke 20 do 25, str. 74, točke 2 do 6. Velik pomen lokalizacije je bil poudarjen v izjavah zaposlenih v skupini Amazon: pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 95, točki 5 in 6: „Retail is a very local thing, […]“; Amazon Final Transcripts: [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 909:10-17: „[…] important for us to understand is not what is selling somewhere else; it's what local customer needs and wants.“

    (148)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 43, točke 19 do 21. Amazon Final Transcripts: [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 5. november 2014, točka 961:17-23.

    (149)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 25, točki 19 in 20.

    (150)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 761:19-24.

    (151)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 762:1-7, točka 763:9-10; pričanje [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 17. januar 2013, str. 23, točke 23 do 25, str. 24, točke 1 do 7: […].

    (152)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 800: 19-23.

    (153)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 19, točka 38.

    (154)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 61, točka 182: leta 2005 tehnologija oblikovanja cen skupine Amazon ni zadostovala njenim operativnim potrebam po ponujanju konkurenčnih cen, zato je bila močno odvisna od človekovega posredovanja.

    (155)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 18 in 19, točka 37.

    (156)  Glej Amazon Final Transcripts: [podpredsednik in finančni direktor v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA], 17. november 2014, točka 2883:6-18, str. 78: „Yes. It's — I think the emphasis, though, should be on, you know, when we do marketing, this is back during this time frame, and until very recently, that the biggest portion of our marketing was to drive very specific customer transactions. And so it says increase customer traffic to our websites, that would certainly be the largest piece and the way we do that is, you know, specifically by we have an associates program, we also use various online marketing and it's to drive — if someone searches on a Samsung TV, it's to try to drive them to our, you know, detail page to buy on that transaction. That's what we're attempting to do.“

    (157)  Ta program je bil za skupino Amazon bistvenega pomena. Glej Amazon Final Transcripts: [podpredsednik divizije Product Management-Retail in nekdanji podpredsednik/generalni direktor divizije Worldwide Operations v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA], 14. november 2014, točka 2755:1-7: […]. Skupina Amazon temu programu namenja velike zneske, glej preglednico 7.

    (158)  Glej pričanje [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 17. januar 2013, str. 175, točke 1 do 3. Organizacija trženja je bila osrednja funkcija pri usmerjanju prometa na spletišča skupine Amazon. Glej tudi pričanje [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 17. januar 2013, str. 174, točke 10 do 12; pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 36, točke 1 do 3; Amazon Final Transcripts, [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 907:1-2: […]; in Amazon Final Transcripts: [podpredsednik divizije Technology-Software Development v družbi Amazon Web Services, Inc., ZDA] 7. november 2014, točka 1532:7-8: Partnerski program je skupini Amazon zagotovil „lep pritok strank […]“.

    (159)  Pričanje [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 17. januar 2013, str. 69, točki 24 in 25, str. 70, točke 1 do 6.

    (160)  Pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 117, točke 6 do 12: […].

    (161)  Pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 73, točka 25, str. 74, točke 1 do 7.

    (162)  Pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 182, točke 1 do 4.

    (163)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 105, točka 25, str. 106, točke 1 do 15: […], pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 107, točke 2 do 5: […].

    (164)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 102, točke 4 do 14. Glej tudi pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 41, točke 22 do 25: […].

    (165)  Sporočilo skupine Amazon z dne 22. julija 2016, str. 1.

    (166)  Glej sporočilo skupine Amazon z dne 22. julija 2016 z naslovom „Amazon's Technology-Centric E-tailing-Business“, str. 4. Skupina Amazon navaja naslednji primer: „By way of illustration, a very large brick-and-mortar retailer might have tens of thousands products for sale: in contrast, Amazon's European websites offered nearly 3.7 million distinct products for sale in 2005 and around [20-30] million in 2013. A very successful brick-and-mortar retailer might process tens of thousands transactions each year: in 2005, Amazon's European websites processed nearly 71 million distinct orders, and that number grew to over [1-1.5] billion in 2013.It would simply not be possible to employ a sufficient number of individuals, for example, to determine the price on millions of unique products – let alone to decide what the in-stock levels should be for those products or individually to process every customer order.“

    (167)  Glej sporočilo skupine Amazon z dne 22. julija 2016 z naslovom „Amazon's Technology-Centric E-tailing-Business“, str. 4.

    (168)  Glej sporočilo skupine Amazon z dne 22. julija 2016 z naslovom „Amazon's Technology-Centric E-tailing-Business“, str. 3. Naveden je ta primer: „While some functionality, such as, for example, identity, which allows customers to log on the website, or Item Master Service, which maintains a catalogue of all products sold on Amazon, has been provided since the very first days of Amazon's operations, the underlying technology would have been rewritten entirely (and continuously) over the years. […] the identity technology used by Amazon in 2010 had little to do with the identity technology used prior to 2005 – the 2005 service has been disassembled and rewritten as a number of smaller, more manageable services that together provide the identity functionality, to adapt the technology to the evolution of the scope of Amazon's operations.“

    (169)  Glej sporočilo skupine Amazon z dne 22. julija 2016 z naslovom „Amazon's Technology-Centric E-tailing-Business“, str. 4.

    (170)  Glej sporočilo skupine Amazon z dne 22. julija 2016 z naslovom „Amazon's Technology-Centric E-tailing-Business“, str. 1.

    (171)  Tehnologijo strojne opreme sestavlja fizična oprema, zlasti strežniki.

    (172)  Glej sporočilo skupine Amazon z dne 22. julija 2016 z naslovom „Amazon's Technology-Centric E-tailing-Business“, str. 2 in 3.

    (173)  En ekvivalent polnega delovnega časa ustreza uram, ki jih opravi en zaposleni s polnim delovnim časom.

    (174)  Sporočilo skupine Amazon z dne 20. januarja 2017, str. 2 do 4; notranji akt skupine Amazon: „EU Policies and Procedures Manual“ z dne 1. maja 2006.

    (175)  Sporočilo skupine Amazon z dne 6. marca 2017, priloga 28a.

    (176)  Sporočilo skupine Amazon z dne 8. februarja 2017, str. 1 in 2, in pričanje [direktorja/direktorice divizije International Tax and Tax Policy, Amazon Corporate LLC, ZDA], 24. aprila 2014, str. 200, točke 23 do 201, točka 3: […].

    (177)  V skladu s sporočilom skupine Amazon z dne 8. februarja 2017, str. od 1 do 3, sta družbi LuxSCS in LuxOpCo 29. decembra 2006 sklenili sporazum o odprtju kreditne linije za namene upravljanja denarnih sredstev. Ta sporazum je bil nato spremenjen in preoblikovan 1. marca 2007, 1. januarja 2009, 1. aprila 2011 in 1. januarja 2012.

    (178)  „Back-to-back-activity: EHT [LuxSCS] will lend its funds to AEU [LuxOpCo] on an interest-bearing basis, and AEU [LuxOpCo] will invest the funds,“ in „[…] all of the financing transactions existing between EHT [LuxSCS] and AEU [LuxOpCo] will be merged into one single debt instrument, which will have the characteristics of a Credit Facility.“ Glej sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, priloga 22, str. 7.

    (179)  Sporočilo skupine Amazon z dne 8. februarja 2017, str. 2.

    (180)  Letni računovodski izkazi družbe LuxOpCo za obdobje 2006–2013.

    (181)  Opredelitev upoštevnih stroškov je navedena v opombi 61.

    (182)  Vse pogodbe o izvajanju storitev vsebujejo enake določbe o uporabi neopredmetenih sredstev (oddelek 3), nadomestilu (oddelek 4), statusu in odgovornostih pogodbenih strank (oddelek 5), zaupnosti (oddelek 6), pogojih in prenehanju pogodbe (oddelek 7) in višji sili (oddelek 8) ter splošne določbe (oddelek 9). Opredelitev upoštevnih stroškov iz Exhibit 1 je popolnoma enaka v vseh pogodbah o izvajanju storitev.

    (183)  Pogodbe o izvajanju storitev, točka 2.1 (General).

    (184)  Pogodba o izvajanju storitev med Amazon.fr Sarl in LuxOpCo, točki 2.2 (Fulfillment Services) in 2.3 (Customer and Merchant Services).

    (185)  Pogodba o izvajanju storitev med Amazon.de GmbH in LuxOpCo, točki 2.2 (Customer and Merchant Services) in 2.3 (Support Services).

    (186)  Pogodba o izvajanju storitev med Amazon.fr Logistique SAS in LuxOpCo, točka 2.2 (Fulfillment Services).

    (187)  Pogodba o izvajanju storitev med Amazon Logistik GmbH in LuxOpCo, točka 2.2 (Fulfillment Services).

    (188)  Pogodba o izvajanju storitev med Amazon.co.uk Ltd. in LuxOpCo, točke 2.2 (Fulfillment Services), 2.3 (Customer and Merchant Services) in 2.4 (Support Services).

    (189)  Pogodbe o izvajanju storitev, točka 5.1 (No Agency).

    (190)  Pogodbe o izvajanju storitev, točka 5.2 (Provider Obligations).

    (191)  Pogodbe o izvajanju storitev, točka 5 (Status and Liabilities of the Parties).

    (192)  Kot je pojasnjeno v oddelku 2.3.2.1, je skupina Amazon navedla izbiro, ceno in enostavnost uporabe kot ključne gonilne sile njene spletne maloprodajne dejavnosti.

    (193)  Upoštevni dodatek za Amazon.fr Sarl znaša [3–3,5] % za storitve za stranke in trgovce ter [5–10] % za storitve podpore. Upoštevni dodatek za Amazon.de GmbH znaša [3–3,5] % za storitve za stranke in trgovce ter [4–4,5] % za storitve podpore. Upoštevni dodatek za Amazon.fr Logistique SAS znaša [5–10] % za storitve obdelave naročil. Upoštevni dodatek za Amazon Logistik GmbH znaša [5–10] % za storitve obdelave naročil. Upoštevni dodatek za Amazon.co.uk Ltd. znaša [3–3,5] % za storitve obdelave naročil, [3–3,5] % za storitve za stranke in trgovce ter [4–4,5] % za storitve podpore.

    (194)  Sporočilo skupine Amazon z dne 7. junija 2017, str. 3: „These fees relate to (i) the share of Luxembourg costs allocated to LuxSCS and to (ii) disbursements in relation to the legal protection of the Intangibles owned by LuxSCS such as patent application fees and related disbursements, trademark application fees and related disbursements and fees and disbursements in relation to domain names and IP searches.“

    (195)  Pristopnina je bila plačana v sedmih obrokih. Prvi obrok je bil plačan leta 2005 in je znašal 73,22 millijona USD (52,35 millijona EUR).

    (196)  V dogovoru o delitvi stroškov se v točki 1.10 za „Development Program“ štejejo „the activities of a Party within the scope and principles set forth under Section 2“. Kot je navedeno v dogovoru o delitvi stroškov, oddelek 2, točka 2.1, sta se pogodbeni stranki dogovorili: „all research, development, marketing and other activities relating to the Licensed Purpose after the Effective Date are included within the scope of the Development Program. Such activities may include, but are not limited to, all development activities related to maintaining, improving, enhancing, or extending the Amazon Intellectual Property, A9 Intellectual Property and EHT Intellectual Property [together the Intangibles]. All such activities shall be included in the Development Program except to the extent specifically excluded by mutual, written agreement of the Parties.“

    (197)  V dogovoru o delitvi stroškov se v točki 1.9 za „Development Costs“ štejejo „the costs incurred pursuant to Section 3 related to the performance of activities by a Party under the Development Program, including but not limited to any and all costs incurred by a Party in the course of developing Derivative Works“. Stroški razvoja so opredeljeni v skladu s točko 3.3.

    (198)  Kot je navedeno v dogovoru o delitvi stroškov, in sicer v točki 3.2 o „Subcontractor's Development Costs“: „Development Costs incurred by a person that participates at a Party's request in the development or improvement of the Amazon Intellectual Property, A 9 Intellectual Property and EHT Intellectual Property [together the Intangibles] (a ‚Subcontractor‘) shall be considered Development Costs of that Party if the Party contracting for such work with such Subcontractor (a) materially participates in the management or control of the Subcontractor, and (b) retains ownership, or receives material rights to use, any intangible property developed by the Subcontractor.“

    (199)  Kot so registrirane blagovne znamke, trgovska imena, imena domen, slog, logotipi in predstavitev skupine Amazon.

    (200)  Sporočilo skupine Amazon z dne 21. avgusta 2015, priloga 12: CSA Annual Summary Reports.

    (201)  Dogovor o delitvi stroškov, oddelek 4 in Exhibit D (ki je veljal 5. januarja 2009).

    (202)  Sporočilo skupine Amazon z dne 21. avgusta 2015, priloga 12: CSA Annual Summary Reports.

    (203)  V skladu z oddelkom 4 dogovora o delitvi stroškov (Development Cost Allocation) je bilo treba pripraviti letno poročilo o delitvi stroškov („Annual Cost Sharing Report“), da bi se določila letna plačila za delitev stroškov, ki jih je morala izvesti vsaka stranka dogovora. Letna poročila o delitvi stroškov za leta od 2005 do 2014 je skupina Amazon predložila v svojem sporočilu z dne 21. avgusta 2015.

    (204)  Kot so bila izračunana v skladu oddelkoma 4 (Development Cost Allocation) in 5 (Payments) dogovora o delitvi stroškov.

    (205)  Dogovor o delitvi stroškov, oddelek 4.1: „As soon as practical after each Year End, the Parties shall each prepare necessary financial statements and forecasts, and shall jointly reconcile and consolidate such statements and forecasts into an ‚Annual Cost Sharing Report,‘ containing the information required by this Section 4 and signed by the Parties […].“V oddelku 4 je določena razporeditev stroškov razvoja.

    (206)  Sporočilo skupine Amazon z dne 27. februarja 2017, str. 4–5.

    (207)  Dogovor o delitvi stroškov, točka 8.1 (Initital Period).

    (208)  Dogovor o delitvi stroškov, točka 8.2 (Immediate Termination upon Notice for Change in Control or Substantial Encumbrance).

    (209)  Dogovor o delitvi stroškov, točka 8.3 (Termination After Failure to Cure for Failure of Performance).

    (210)  Sporočilo skupine Amazon z dne 4. maja 2015, priloga 2.

    (211)  Dogovor o delitvi stroškov, ki je veljal 5. januarja 2009, točka 2.3: „In connection with this Agreement, each Party shall undertake the functions and risks specified in Exhibit B hereto.“

    (212)  Dogovor o delitvi stroškov, ki je veljal 5. januarja 2009, Exhibit B, Functions and Risks. Exhibit B v zvezi s tem določa: „[t]his list is representative of the functions and risks to be undertaken by the Parties. The Parties do not represent that this is the exclusive statement of functions and risks, and the omission of any function or risk does not imply that the Party does not perform such function or bear such risk.“

    (213)  V dogovoru o delitvi stroškov se za „European Territory“ štejejo „all the countries included within the meaning of the term ‚European Country‘ as defined in Section 1.12 hereof“. V oddelku 1.12 se za „European Country“ šteje „(a) the economic, scientific, and political organization known as the European Union consisting, as of the Effective Date, of Belgium, France, Italy, Luxembourg, Netherlands, Germany, Denmark, Greece, Ireland, United Kingdom, Spain, Portugal, Austria, Finland, Sweden, Cyprus, Czech Republic, Estonia, Hungary, Latvia, Lithuania, Malta, Poland, Slovakia, and Slovenia, and including any and all other countries that may become members of such organization during the Term, and (b) any countries listed as ‚Applicant countries‘ or ‚Other European countries‘ on the Web page located at http://europa.eu.intlabc/governments/indexen.htm#, or any successors thereto or replacements thereof.“

    (214)  Zdi se, da izraz „raziskovalni program“ v dogovoru o delitvi stroškov ni bil opredeljen. Ta izraz se razume, kot da se nanaša tudi na razvojni program.

    (215)  Sporočilo skupine Amazon z dne 27. februarja 2017.

    (216)  Sporočilo skupine Amazon z dne 12. aprila 2017.

    (217)  Obvestilo o premalo plačanem davku je uraden dopis, s katerim IRS obvesti davčnega zavezanca o zaostalem plačilu davka ter o morebitnih kaznih in obrestih. Obvestilo vsebuje pojasnilo o davčnih prilagoditvah, načinu njihovega izračuna in možnostih, ki jih ima davčni zavezanec. Če davčni zavezanec izpodbija odmero, lahko vloži pritožbo na zveznem davčnem sodišču ZDA.

    (218)  Procesni memorandum IRS (tožena stranka), str. 1 [doc 661-1957].

    (219)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 6–7.

    (220)  IRS lahko izda vabilo vsem osebam z informacijami, ki „bi lahko bile pomembne“ za njeno preiskavo. Na podlagi te pristojnosti lahko od osebe zahteva, naj se zglasi na imenovanem kraju ter predloži knjige in dokumente ali priča pod prisego; glej: https://www.irs.gov/pub/irs-wd/0950044.pdf.

    (221)  Sodba zveznega davčnega sodišča ZDA ne vsebuje zadnje količinske opredelitve prilagoditev pristopnin in plačil na podlagi dogovora o delitvi stroškov, ki jih mora družba LuxSCS plačati ZDA.

    (222)  Metoda primerljivih transakcij med nepovezanimi osebami je metoda transfernih cen, ki se uporablja v ZDA in je podobna metodi primerljivih prostih cen (metoda CUP), določeni v smernicah OECD.

    (223)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik Technology – Software Development, Amazon Corporate LLC, ZDA, nekdanji podpredsednik Kindle, Amazon Corporate LLC, ZDA], 18. november 2014, točka 3549: 10–25; točka 3550: 1–10, „Volume impacted deal pricing pretty significantly. You can look at the — you can go through the various contracts across the M.coms and you will find that the larger ones, such as [C] and [A], they have a lower commission rate than the smaller ones such as [D] and [E] and [F], and so that was a reality of what the market forces would require, […] And so the expectation that became predominant across all of the players in this market segment was that the bigger the sales volume, the lower the commission rate would be, and that found its way into, for example, [A] Amendment 3 is where we went from a single commission structure to a tiered base structure because [A] saw that their sales were doing very well and they predicted them to do very well over the course of the remainder of the agreement and they didn't want to be spending that much because they thought it wasn't competitive with their alternatives. And you saw the same thing in the [C] deal […].“

    (224)  Dogovor o delitvi stroškov, točka 1.4 (Amazon Intellectual Property).

    (225)  Sporočilo skupine Amazon z dne 19. februarja 2016.

    (226)  33 435 000 EUR, neposredno porabljenih v letu 2010.

    (227)  Od skupnega zneska, ki ga je družba LuxSCS plačala za tehnologijo [prevzema Q] (42 928 054 USD), je bilo 22 928 054 USD kapitaliziranih kot neopredmetena sredstva.

    (228)  Znesek 23 010 000 EUR, ki ga je družba LuxSCS plačala za [prevzem T], je bil knjižen kot neopredmetena sredstva.

    (229)  Od skupnega zneska, ki ga je družba LuxSCS plačala za [prevzem U] (70 milijonov USD), je bilo 84 milijonov USD kapitaliziranih kot dobro ime in 0,7 milijona EUR kot neopredmetena sredstva za trženje.

    (230)  [0–10 milijonov] EUR.

    (231)  Sporočilo skupine Amazon z dne 12. januarja 2016.

    (232)  Sporočilo skupine Amazon z dne 19. marca 2015, dodatek.

    (233)  Sporočilo skupine Amazon s petka, 12. junija 2015.

    (234)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik Technology – Software Development, Amazon Corporate LLC, ZDA, nekdanji podpredsednik Kindle, Amazon Corporate LLC, ZDA], 18. november 2014, točka 3602: 3–25; točka 3603:1, „Q. M.com or enterprise solutions, in that program Amazon took all of the technologies that it had developed for its own website business […] and made them available to third-party retailers? […] Is that correct? A. That's a reasonable description. Q: Okay. And these third parties […] then used this technology to build and operate their own eCommerce system and website; is that correct? A: That's not quite correct. It was Amazon, my team specifically that took those technologies and assembled them, extended them, customised them and operated the technology day to day on behalf of that retailer. What the retailer would be doing is they would be managing their pricing, their promotions, their merchandising, their marketing, these elements […] we would be their IT and eCommerce department, but they would be what gets referred to as the merchandising and pricing and marketing department.“

    (235)  Sporočilo skupine Amazon s petka, 12. junija 2015.

    (236)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik Technology – Software Development, Amazon Corporate LLC, ZDA, nekdanji podpredsednik Kindle, Amazon Corporate LLC, ZDA], 18. november 2014, točka 3540: 24 in 25, točka 3541: 1–25, točka 3542: 1–25: „Q: […] And given that these deals involved services and technology, how did Amazon price them? A: Well, the way we priced these deals was essentially looking at them as a wholistic bundle […].“

    (237)  Sporočili skupine Amazon z dne 31. julija 2015 in 15. januarja 2016.

    (238)  Sporočili skupine Amazon z dne 12. junija 2015 in 15. januarja 2016.

    (239)  Pogodba [A], oddelek 4.4 (Pricing).

    (240)  Pogodba [A], točka 14.4.1.1 (Trademarks), določa: „ACI hereby grants to [A], during the Term, a limited, non-exclusive, non-transferable (except in accordance with Section 22.7) license, which [A] may sublicense only to its Affiliates to use within the Territory such ACI Content and Trademarks supplied by ACI hereunder: (a) only within the Territory; (b) only as is reasonably necessary to perform its obligations under this Agreement; and (c) only for the purposes contemplated under this Agreement.“ Pogodba [A], točka 14.4.1.2 (Limited License), določa:„ACI grants to [A], for a term ending on the earlier of: (a) August 31, 2006; or (b) twelve (12) months following any termination of the Term by [A] pursuant to Section 13.2, or six (6) months following any termination of the Term by [A] pursuant to Section 13.3.2, a limited, temporary, non-exclusive, non-transferable (except in accordance with Section 22.7) license to use the ACI Intellectual Property (excluding Trademarks, URLs and domain names of ACI and its Affiliates), solely as necessary to permit [A] to continue the operation, maintenance and support of the [A] Site (or any successor Web Site, whether hosted by [A] directly or by a Third Party) in the form such exists as of the effective date of any termination of this Agreement as provided above.“

    (241)  Pogodba [A], oddelek 14.4.2 ([A]).

    (242)  Pogodba [A], oddelek 11 (Customer Information and Other Data).

    (243)  Exhibit S k pogodbi [A].

    (244)  Sporočilo skupine Amazon s petka, 15. januarja 2016.

    (245)  Pogodba [G], oddelka 5.5 (Pricing of Selected Product Units) in 9.1 (Sale of Selected Product Units to Customers Through the ACT Site: Procedure).

    (246)  Pogodba [G], oddelek 16 (Proprietary Rights and Licenses, Restrictions).

    (247)  Pogodba [G], oddelek 13 (Compensation).

    (248)  Pogodba [H], oddelek 2.1 (Mirror Site: Development), in pogodba [B], oddelek 2.1 (Mirror Site: Development).

    (249)  Pogodba [H], oddelek 5.2 (Existing Customer Information Delivery), in pogodba [B], oddelek 5.2 (Existing Customer Information Delivery).

    (250)  Pogodba [H], oddelek 9.2 (Licenses), in pogodba [B], oddelek 10.2 (Licenses).

    (251)  Sporočilo skupine Amazon s petka, 12. junija 2015.

    (252)  Sporočilo skupine Amazon s petka, 15. januarja 2016.

    (253)  Sporočilo skupine Amazon s petka, 22. januarja 2016.

    (254)  […] bo plačeval licenčnino […]. Vendar če bo po plačilu licenčnine plačilo […], bo licenčnina prilagojena […].

    (255)  Kot je določeno v licenčni pogodbi v točki 9.7 (Binding effect. Assignment), je imela vsaka pogodbena stranka pravico, da prenese svoje pravice in obveznosti iz te pogodbe brez soglasja druge pogodbene stranke, če je prejemnik povezana družba prenositelja.

    (256)  Licenčnina […].

    (257)  Licenčnina […], ki jo plača […].

    (258)  […] bo prejemal povračilo za svoje stroške v višini od [1–10] % do [1–10] % za zagotavljanje skupnih storitev.

    (259)  V skladu z uvodno izjavo 39a zahteve za vnaprejšnji cenovni sporazum iz leta 2014 […].

    (260)  Zahteva za vnaprejšnje davčno stališče iz leta 2014, 2. april 2014, točka 39a, str. 11.

    (261)  Zahteva za vnaprejšnje davčno stališče iz leta 2014, 2. april 2014, točka 39c, str. 11.

    (262)  Člen 159(1) LIR določa: „Za davčne zavezance rezidente, ki so zavezani davku od dohodkov organizacij, se štejejo spodaj navedeni kolektivni subjekti, če je njihov sedež ali glavna uprava na ozemlju Velikega vojvodstva.“ Člen 159(2) LIR določa: „Davek od dohodkov organizacij se odmeri od vseh dohodkov davčnega zavezanca.“

    (263)  Člen 160 LIR določa: „Davku od dohodkov organizacij so za svoj izvirni dohodek v smislu člena 156 zavezani kolektivni subjekti iz člena 159, ki nimajo ne sedeža ne glavne uprave na ozemlju Velikega vojvodstva.“

    (264)  Člen 156 LIR določa: „Za izvirne dohodke davčnih zavezancev nerezidentov se šteje: 1. poslovni dobiček v smislu členov 14 in 15: (a) ki ga neposredno ali posredno ustvari stalna poslovna enota ali stalni predstavnik v Velikem vojvodstvu, razen če je stalni predstavnik veletrgovec, posrednik ali neodvisni trgovski zastopnik.“

    (265)  Luksemburški davek od dohodkov pravnih oseb je sestavljen iz davka od dohodkov organizacij (IRC) v višini 21 % in, za družbe s sedežem v mestu Luxembourg, občinskega davka od dohodkov v višini 6,75 %. Poleg tega je 21-odstotna davčna stopnja povečana za 5-odstotni prispevek v sklad za zaposlovanje, katerega izračun temelji na IRC. Leta 2012 se je solidarnostni davek povečal s 5 % na 7 %, kar je začelo veljati z davčnim letom 2013. S spremembami, uvedenimi za davčno leto 2013, se povprečna stopnja davka od odhodkov za mesto Luxembourg poveča z 28,80 % na 29,22 %. Poleg tega so luksemburške družbe zavezane letnemu davku od premoženja, ki se pobere 1. januarja vsako leto in predstavlja 0,5 % njihovega čistega premoženja po vsem svetu.

    (266)  Luksemburška davčna uprava je uporabo člena 164(3) LIR za finančne družbe pojasnila v okrožnicah št. 164/2 z dne 28. januarja 2011 in št. 164/2 bis z dne 8. aprila 2011, ki sta bili nadomeščeni z okrožnico direktorja za prispevke LIR št. 56/1 – 56 bis/1 z dne 27. decembra 2016, o davčni obravnavi družb, ki izvajajo transakcije financiranja znotraj skupine.

    (267)  Glej uvodno izjavo 294.

    (268)  Okrožnica LIR št. 164/2 z dne 28. januarja 2011, str. 2.

    (269)  Luksemburg je član OECD od 7. decembra 1961.

    (270)  Glej na primer smernice OECD iz leta 1995, predgovor, odstavek 16: „Države članice se spodbujajo, naj sledijo tem smernicam pri nacionalni praksi določanja transfernih cen, davčni zavezanci pa naj se po njih ravnajo, kadar za davčne namene presojajo, ali je določanje transfernih cen skladno z neodvisnim tržnim načelom […]“.

    (271)  Najnovejšo različico te vzorčne konvencije je OECD objavil 15. julija 2014.

    (272)  V tem okviru so „transferne cene“ tiste, po katerih podjetje prenaša opredmetena sredstva in neopredmetena sredstva ali izvaja storitve za povezana podjetja. Smernice OECD iz leta 1995, leta 2010 in leta 2017, predgovor, odstavek 11.

    (273)  Glej smernice OECD iz leta 1995, odstavek 1.13. Glej tudi smernice OECD iz leta 2010 in leta 2017, odstavek 1.14.

    (274)  Načelo ločenih pravnih oseb je pojasnjeno v predgovoru k smernicam OECD v odstavku 6: „Da bi načelo ločenih pravnih oseb lahko uporabili za transakcije v skupini, morajo biti posamezni člani skupine obdavčeni tako, kot da med seboj poslujejo kot nepovezane osebe pod tržnimi pogoji. Razmerja med člani mednarodne skupine podjetij pa članom skupine lahko dovoljujejo v medsebojnih razmerjih vzpostavljati posebne pogoje, ki se razlikujejo od pogojev, ki bi bili dogovorjeni, če bi člani skupine delovali kot neodvisna podjetja, ki poslujejo na prostem trgu. Da bi zagotovile pravilno uporabo načela ločenih pravnih oseb, so države članice OECD sprejele neodvisno tržno načelo, po katerem naj bi bili izločeni vplivi posebnih pogojev na velikost dobičkov.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2010, odstavek 1.6.

    (275)  Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, 2017, objavljene 10. julija 2017. Za poznejše spremembe in dopolnila opomb in smernic v zvezi z vzorčno davčno konvencijo OECD, ki ne spreminjajo njenega besedila, se šteje, da so upoštevni za razlago njenih členov. Razlog za to je dejstvo, da se za opombe in smernice OECD za določanje transfernih cen iz leta 1995 in leta 2010 šteje, da izražajo mednarodno soglasje glede uporabe načel, določenih v vzorčni davčni konvenciji OECD. Glej tudi opombe glede vzorčne davčne konvencije OECD, 2010, odstavek 35.

    (276)  Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, 22. julij 2010.

    (277)  Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, 13. julij 1995. Te smernice so bile oblikovane na podlagi poročila OECD iz leta 1979 z naslovom „Transferne cene in mednarodna podjetja“.

    (278)  V smernicah OECD iz leta 2017 se upoštevajo spremembe in pojasnila, sprejete v poročilih BEPS iz leta 2015 o ukrepih 8–10 (Uskladitev izračunanih transfernih cen z ustvarjanjem vrednosti) in ukrepu 13 (Dokumentiranje transfernih cen in poročanje po državah). Vključujejo tudi navodila glede varnih pristanov, sprejeta leta 2013, v katerih se priznava, da je mogoče z ustrezno zasnovanimi varnimi pristani zmanjšati breme na področju davčne skladnosti in davčnim zavezancem zagotoviti večjo pravno varnost. Nazadnje, ta izdaja vključuje tudi spremembe zaradi doslednosti, izvedene drugje v smernicah OECD.

    (279)  Poročilo je bilo objavljeno 5. oktobra 2015, Svet OECD pa ga je odobril 23. julija 2016.

    (280)  OECD (2015), Uskladitev izračunanih transfernih cen z ustvarjanjem vrednosti, ukrepi 8–10: končna poročila iz leta 2015, projekt BEPS, revizija poglavja VI smernic za določanje transfernih cen.

    (281)  OECD (2015), Uskladitev izračunanih transfernih cen z ustvarjanjem vrednosti, ukrepi 8–10: končna poročila iz leta 2015, projekt BEPS, revizija poglavja VIII smernic za določanje transfernih cen.

    (282)  Smernice OECD iz leta 1995, poglavje II; smernice OECD iz leta 2010 in leta 2017, del II.

    (283)  Odstavek 1.69 smernic OECD iz leta 1995 določa, da „[si je treba v] takšnih primerih […] prizadevati, da se doseže sklep, ki je skladen z neodvisnim tržnim načelom, ki je iz praktičnega vidika zadovoljiv za vse udeležene stranke ob upoštevanju dejstev in okoliščin primera, mešanice razpoložljivih dokazov in relativno zanesljivost različnih upoštevanih metod“.

    (284)  Smernice OECD iz leta 1995, odstavek 1.68; smernice OECD iz leta 2010 in leta 2017, odstavek 2.9. V zvezi s tem smernice OECD iz leta 2010 in leta 2017 v odstavku 2.9 določajo, da „se takšnih drugih metod ne sme uporabljati kot nadomestilo za metode, ki jih priznava OECD, ko so slednje primernejše glede na dejstva in okoliščine primera“.

    (285)  Smernice OECD iz leta 1995, poglavji II in III; smernice OECD iz leta 2010 in leta 2017, dela II in III.

    (286)  Smernice OECD iz leta 1995 v odstavku 3.49 določajo: „Tradicionalne transakcijske metode imajo prednost pred metodami transakcijskega dobička pri določanju, ali je transferna cena tržno primerljiva cena oziroma ali obstajajo ali ne posebne okoliščine, ki vplivajo na razdelitev dobička med povezanimi podjetji. Dosedanje izkušnje kažejo, da je v večini primerov mogoče uporabiti tradicionalne transakcijske metode.“ Smernice OECD iz leta 2010 in leta 2017 v odstavku 2.3 določajo: „[Kadar] se lahko ob upoštevanju meril, opisanih v odstavku 2.2, enako zanesljivo uporabljajo metoda primerljivih prostih cen in druge metode za določanje transfernih cen, [ima prednost] uporaba metode primerljivih prostih cen.“

    (287)  Smernice OECD iz leta 1995, odstavek 2.7. „Ko je mogoče najti primerljive transakcije med nepovezanimi osebami, je metoda primerljivih prostih cen najbolj neposreden in zanesljiv način uporabe neodvisnega tržnega načela. Zato ima v takšnih primerih metoda primerljivih prostih cen prednost pred vsemi drugimi metodami.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2010, odstavek 2.14, in smernice OECD iz leta 2017, odstavek 2.15.

    (288)  Smernice OECD iz leta 1995, odstavek 2.7. „Po načelih iz I. poglavja je za namene metode primerljivih prostih cen transakcija med nepovezanimi osebami primerljiva s povezano transakcijo (in je torej primerljiva transakcija med nepovezanimi osebami), če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: a) nobena od (morebitnih) razlik med primerjanimi transakcijami ali med podjetji, ki te transakcije izvajajo, ne bi mogla pomembno vplivati na ceno na prostem trgu, ali b) pomembne učinke takih razlik je mogoče odpraviti s sprejemljivo natančnimi prilagoditvami.“Glej tudi smernice OECD iz leta 2010, odstavek 2.14, in smernice OECD iz leta 2017, odstavek 2.15.

    (289)  Smernice OECD iz leta 1995, odstavek 3.2; smernice OECD iz leta 2010, odstavek 2.58, in smernice OECD iz leta 2017, odstavek 2.64.

    (290)  Kot je pojasnjeno v odstavku 2.80 smernic OECD iz leta 2010, bi bilo treba neposlovne postavke, kot so prihodki in odhodki od obresti in davek na dohodek, izločiti iz izračuna kazalnika na ravni dobička. Običajno bi bilo treba izločiti tudi izredne in posebne postavke neponovljive narave.

    (291)  Smernice OECD iz leta 1995, leta 2010 in leta 2017, glosar.

    (292)  V smernicah OECD iz leta 2010 je v odstavku 3.18 navedeno naslednje priporočilo: „Pri uporabi metode dodatka na stroške, metode preprodajne cene ali metode stopnje čistega dobička, kot so opisane v II. poglavju, je treba izbrati stranko v transakciji, za katero se preverja finančni kazalnik (dodatek na stroške, kosmata marža ali stopnja čistega dobička). Izbira testne stranke bi morala biti skladna s funkcijsko analizo transakcije. Splošno pravilo se glasi, da je testna stranka tista stranka, pri kateri se lahko metoda za določanje transfernih cen uporabi na najzanesljivejši način, in za katero se lahko ugotovijo najzanesljivejše primerljivke; to pomeni, da bo to tista stranka, pri kateri je funkcijska analiza manj zapletena.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2017, odstavek 6.198: „Kadar je pri analizi transfernih cen najprimernejša metoda določanja transfernih cen metoda preprodajnih cen, metoda dodatka na stroške ali metoda stopnje čistega dobička, se kot testna stranka pogosto izbere tista stranka v transakciji, ki je manj zapletena za obravnavo. V številnih primerih se lahko tržno primerljive cene ali del dobička, dodeljenega testni stranki, določi, ne da bi bilo treba ovrednotiti neopredmetena sredstva, uporabljena v zvezi s transakcijo. Do takega primera na splošno pride, kadar samo netestirana stranka uporablja neopredmetena sredstva.“

    (293)  Kot je navedeno v smernicah OECD iz leta 1995, odstavek 6.26: „Pri neopredmetenih sredstvih velike vrednosti bo morda težko najti primerljive transakcije med nepovezanimi osebami. Zato bo morda težko uporabiti tradicionalne transakcijske metode in metodo stopnje čistega dobička, zlasti kadar sta obe stranki v transakciji lastnici dragih neopredmetenih sredstev ali edinstvenih sredstev, vloženih v transakcijo, zaradi česar se taka transakcija razlikuje od transakcij možnih tekmecev na trgu. V takih primerih bo morda primerna metoda porazdelitve dobička, čeprav se v praksi pri uporabi te metode lahko pojavijo težave.“ Kot je podrobneje pojasnjeno v smernicah OECD iz leta 2010, odstavek 2.59: „Manj verjetno je, da bi bila metoda stopnje čistega dobička zanesljiva, če bi vsaka stranka v transakciji prispevala dragocene in edinstvene prispevke […]. V takšnem primeru je načeloma najbolj primerna metoda metoda porazdelitve dobička […]. Vendar pa se v primerih, ko ena izmed strank vloži vse edinstvene prispevke, vključene v povezani transakciji, medtem ko druga stranka ne vlaga edinstvenih prispevkov, lahko uporabi enostranska metoda (tradicionalna transakcijska metoda ali metoda stopnje čistega dobička).“

    (294)  Smernice OECD iz leta 1995, leta 2010 in leta 2017, glosar.

    (295)  Smernice OECD iz leta 1995, odstavek 3.7; smernice OECD iz leta 2010, odstavka 2.109 in 2.115.

    (296)  Smernice OECD iz leta 1995, odstavki od 1.45 do 1.48; smernice OECD iz leta 2010 in leta 2017, odstavki od 3.55 do 3.62.

    (297)  V podatkovnem nizu so kvartili tri vrednosti, razvrščene v naraščajočem vrstnem redu, ki delijo niz na štiri enake dele. Drugače povedano, 25 % podatkov se nahaja v 25. percentilu (imenovanem tudi „spodnji kvartil“); 50 % jih je manjših ali enakih drugemu kvartilu (oz. mediani niza), 75 % pa jih je manjših ali enakih 75. percentilu (imenovanem tudi zgornji kvartil).

    (298)  Smernice OECD iz leta 1995, odstavek 1.48; smernice OECD iz leta 2010 in leta 2017, odstavek 3.62.

    (299)  Smernice OECD iz leta 2017, poglavje VI, in končno poročilo BEPS o ukrepih 8–10, str. od 67 do 128.

    (300)  Smernice OECD iz leta 1995 in leta 2010, odstavek 6.14; smernice OECD iz leta 2017, odstavek 6.112.

    (301)  Ta element je potrjen v smernicah OECD iz leta 2017, odstavek 6.42: „Opredelitev pravnega lastništva in pogodbenih ureditev glede obravnavanih sredstev je pomembna prva faza analize, vendar te opredelitve niso povezane z vprašanjem plačila po neodvisnem tržnem načelu. Za namene določanja transfernih cen pravno lastništvo neopredmetenega sredstva samo po sebi ne daje nobene pravice, da se na koncu obdrži dohodek, ki ga obravnavana skupina mednarodnih podjetij ustvari z uporabo tega sredstva, čeprav lahko te dohodke na začetku prejme njegov pravni lastnik, ker ima zakonsko ali pogodbeno pravico do uporabe zadevnega neopredmetenega sredstva. Dohodek, ki ga na koncu obdrži pravni lastnik ali ki mu je dodeljen, je odvisen od funkcij, ki jih opravlja, sredstev, ki jih uporablja, in tveganj, ki jih prevzema, ter od prispevkov drugih članov obravnavane skupine mednarodnih podjetij, ob upoštevanju funkcij, ki jih opravljajo, sredstev, ki jih uporabljajo, in tveganj, ki jih prevzemajo.“

    (302)  Smernice OECD iz leta 2017, poglavje VII, in končno poročilo BEPS o ukrepih 8–10, str. 155 do 176.

    (303)  Smernice OECD iz leta 1995, leta 2010 in leta 2017, odstavek 7.2.

    (304)  Smernice OECD iz leta 1995, leta 2010 in leta 2017, odstavek 7.29.

    (305)  Smernice OECD iz leta 1995, leta 2010 in leta 2017, odstavka 7.9 in 7.10.

    (306)  Skupni forum EU za transferne cene, poročilo JTPF: smernice o storitvah znotraj skupine, ki prispevajo nizko dodano vrednost, srečanje 4. februarja 2010, na voljo na naslovu https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/docs/body/jtpf_020_rev3_2009.pdf.

    (307)  Poročilo JTPF iz leta 2010, točki 59 in 60.

    (308)  Poročilo JTPF iz leta 2010, točka 62.

    (309)  Zaradi izčrpnosti je treba opozoriti, da je lahko del stroškov dela, kadar se nanaša neposredno na proizvodnjo, vključen v stroške blaga, surovin in potrošnega materiala.

    (310)  Glej uvodno izjavo 38 sklepa o začetku postopka.

    (311)  V preglednici 17 je uporabljena kratica EBITDA za „earnings before interest, taxes, depreciation and amortisation“ (dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo).

    (312)  Sklep Komisije z dne 7. oktobra 2014 o začetku postopka iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), C(2014) 7156 final.

    (313)  V višini 0,45 % oziroma 0,55 % evropskega prometa, kot je prikazano na sliki 1.

    (314)  Prejšnji člen 10(2) Uredbe (ES) št. 659/1999.

    (315)  Luksemburg je v točki 43 sporočila z dne 21. novembra 2014 omenil poročilo Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij), ki je bilo Svetu predloženo 27. maja 2011: „V zvezi z luksemburškim davčnim ukrepom glede družb, ki so znotraj skupine udeležene v dejavnostih financiranja, je Skupina za kodeks ravnanja dogovorjeni opis obravnavala na sestanku 17. februarja 2011. Veliko vojvodstvo Luksemburg je Skupino obvestilo, da so v okrožnici 164/2 z dne 28. januarja 2011 opredeljeni pogoji za ododbritev vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, ki potrjujejo plačilo transakcij. […] Skupina se je ob upoštevanju teh informacij strinjala, da ni več potrebna ocena tega ukrepa v skladu z merili iz kodeksa ravnanja.“

    (316)  Sporočilo Luksemburga z dne 21. novembra 2014, točka 44: „Forum OECD o škodljivih davčnih praksah se je na sestanku 6. decembra 2011‚strinjal, da naslednjih deset sistemov ni treba nadalje preučevati, kar vključuje vnaprejšnjo davčno analizo financiranja znotraj skupine v Luksemburgu.‘“

    (317)  Luksemburg v točki 73 sporočila z dne 21. novembra 2014 omenja Sklep Komisije z dne 2. oktobra 2013 v zadevi SA.32225: Odškodnina za razlastitev družbe Nedalco, Bergen op Zoom.

    (318)  Sodba Autogrill España/Komisija, T-219/10, ECLI:EU:T:2014:939, točki 44 in 45.

    (319)  Skupina Amazon je z dopisom z dne 5. decembra 2004 Luksemburg obvestila, da bo prestrukturiranje v celoti končano leta 2006, in zato prosila, da bi zadevno vnaprejšnje davčno stališče veljalo v prvih petih letih dejavnosti od tega datuma. Luksemburg je 23. decembra 2004 potrdil, da navedeni odlog ne vpliva na dogovor z dne 6. novembra 2003, če se ohranijo ostali pogoji iz zahteve z dne 23. oktobra 2003.

    (320)  Skupina Amazon se sklicuje na naslednje zadeve na področju državne pomoči, v katerih je bila po njenem mnenju posebna davčna določba uporabljena kot referenčni okvir: Sklep Komisije 2011/282/EU z dne 12. januarja 2011 o davčni amortizaciji finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzeme tujih deležev št. C 45/07 (ex NN 51/07, ex CP 9/07) Španije (UL L 135, 21.5.2011, str. 1.); Odločba Komisije 2007/256/ES z dne 20. decembra 2006 o shemi pomoči, ki jo je izvajala Francija na podlagi člena 39 CA Splošnega zakonika o davkih – Državna pomoč C46/2004 (prej NN65/2004) (UL L 112, 30.4.2007, str. 41), uvodna izjava 86; sodba P Oy, C-6/12, točke 22 do 31; sodba Paint Graphos, združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, točka 50.

    (321)  Sklicuje se na Sklep Komisije 2011/282/EU in na Sklep Komisije 2011/276/EU z dne 26. maja 2010 o državni pomoči v obliki sporazuma o davčni poravnavi, ki jo je Belgija odobrila družbi Umicore S.A. (prej „Union Miniere S.A.“) (državna pomoč C 76/03 (ex NN 69/03)) (UL L 122, 11.5.2011, str. 76), zlasti uvodni izjavi 204 in 223.

    (322)  Sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, priloga 2.

    (323)  Zlasti sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, točke 43 do 45 in 49: skupina Amazon se sklicuje na sodbo Komisija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo, združeni zadevi C-106/09 P in C-107/99 P, točki 72 in 73 ter navedena sodna praksa; sodbo P Oy, C-6/12, točke 17 do 19; sodbo Autogrill, T-219/10, točka 29, in sodbo Portugalska/Komisija, C-88/03, točka 54 in navedena sodna praksa.

    (324)  Skupina Amazon to trditev ponazori s sklicevanjem na vnaprejšnja davčna stališča, ki jih je izdal Luksemburg in objavil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ). Med temi stališči jih je skupina Amazon navedla 97, ki po njenem mnenju temeljijo na metodi porazdelitve preostalega dobička in s katerimi se v okviru pogodb o financiranju luksemburškemu subjektu dodeljuje needinstven donos, in sicer fiksna finančna marža, preostali dobiček pa je dodeljen imetniku instrumenta financiranja.

    (325)  Sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, točka 97.

    (326)  Sporočilo skupine Amazon z dne 18. januarja 2016, str. 6.

    (327)  Sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, točka 9.

    (328)  [Advisor 4], „Benchmark Company Search for European Management Companies for 2010–2012“, 5. februar 2014. Pripombe skupine Amazon na sklep o začetku postopka, priloga 11.

    (329)  Davčni svetovalec je iskanje omejil na naslednje države: Avstrijo, Belgijo, Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo, Švedsko in Združeno kraljestvo.

    (330)  Uporabljene so bile naslednje ključne besede: management services, business management consultancy services, strategic consulting services, organisational planning services and other related services. Hkrati je davčni svetovalec izključil podjetja, ki zagotavljajo nepovezane storitve (revizija, aktuarstvo, oglaševanje, posredništvo, komunikacije, gradbeništvo, zasnova in razvoj, proizvodnja, informacijska tehnologija, nepremičnine in prevozništvo), podjetja, ki poslujejo kot partnerstva, podjetja, ki poslujejo v drugem sektorju (komunalne storitve in energetika), in podjetja, za katera ni bilo dovolj kvalitativnih podatkov.

    (331)  Adix, Axholmen Ab, Becitizen, Consilia Business Management Spa, Icm Intercultural Management Associates, Implement Mp Ab, Nike Consulting Spa, Nsa S.P.A., Pambianco Strategie Di Impresa Srl, Rhapsodies Conseil, X-Pm Transition Partners.

    (332)  Skupni prihodki, zmanjšani za skupne stroške, pri čemer skupni stroški ustrezajo skupnim stroškom prodanega blaga, povečanim za skupne operativne stroške.

    (333)  Sporočilo skupine Amazon z dne 18. januarja 2016, str. 6.

    (334)  Sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, priloga 14: [Advisor 2], „[Advisor 2] roll-forward analysis“.

    (335)  Skupina Amazon se sklicuje na zadevo France Telecom (Odločba Komisije 2006/621/ES z dne 2. avgusta 2004 o državni pomoči, ki jo izvaja Francija v korist podjetja France Télécom (UL L 257, 20.9.2006, str. 11), uvodna izjava 263, v kateri se je Komisija odpovedala zahtevi po izterjavi zaradi novosti ukrepa.

    (336)  EPICENTER sebe opisuje kot neodvisno pobudo, ki združuje šest vodilnih možganskih trustov v Evropski uniji. Cilj tega centra je prispevati informacije za razpravo o evropskih politikah in spodbujati načela svobodne družbe z združevanjem ekonomskega strokovnega znanja svojih članov.

    (337)  Sporočilo skupine Amazon z dne 18. januarja 2016, str. 8. Kot je navedla v tem sporočilu, „[..] it is highlyhighly unlikely that Lux SCS would have been able to find an independent entity capable or willing enter into a licensing agreement if doing so entailed that the business risk would be supported by that independent entity. Accordingly, Lux SCS was ready to take the risks in relation to the Intangibles, so as to enable LuxOpCo to gain more easily market shares: in the longer term growing revenue for LuxOpCo would mean more revenue for Lux SCS, as licensor. In practical terms, this meant entering into a contractual agreement where the royalty methodology is based on the licensee's being profitable and earning a return on its costs, rather than an arrangement that would create a risk of the licensee being loss making.“

    (338)  Sporočilo skupine Amazon z dne 18. januarja 2016, str. 11.

    (339)  Sporočilo skupine Amazon z dne 18. januarja 2016. Kot je skupina Amazon tudi pojasnila: „Considering those circumstances, it was indeed rational for both parties to agree on a remuneration on the basis that the risks were borne by the licensor and the licensee received a return on costs, as this would incentivize the licensee to grow as quickly as possible, both in terms of geographies and product lines, and to maximize selection (rather than concentrate only on higher margin product lines).“

    (340)  Poročilo o transfernih cenah, str. 50.

    (341)  Sporočilo skupine Amazon z dne 15. februarja 2016, Priloga H.

    (342)  Sporočilo skupine Amazon z dne 15. februarja 2016, str. 4.

    (343)  Podjetja Algoriel, Decade, Seresco SA in Société de Gestion de Terminaux Informatiques.

    (344)  Podjetje Solutec.

    (345)  Poročilo o transfernih cenah, str. 32.

    (346)  Skupina Amazon je v sporočilu z dne 18. januarja 2016, str. 11, pojasnila tudi, da „[..] it was logical that the royalty contained a floor based on a percentage of royalties, which incentivized the licensee to maximize revenues (and share in the upside of doing so). The corollary to that was a cap on the licensee's remuneration (based on a higher percentage of revenues) to ensure that the costs of the licensee were efficiently managed and did not increase too far out of line with revenue growth.“

    (347)  Glej: http://www.amazon.com/Careers-Homepage/b?ie=UTF8&node=239364011.

    (348)  Sporočilo skupine Amazon z dne 22. julija 2016: Amazon's Technology-Centric E-tailing-Business, str. 1.

    (349)  Kot je navedeno na strani 5 tega sporočila, je ta izračun opravil [Advisor 1] v naknadnem poročilu o transfernih cenah iz leta 2017. Za kosmato prodajo blaga se šteje skupna prodaja, realizirana prek spletišč skupine Amazon, tj. prodaja, ki jo je skupina Amazon ustvarila v svojem imenu, in prodaja, ki so jo tretje osebe ustvarile prek platforme Marketplace.

    (350)  Sporočilo skupine Amazon z dne 29. maja 2017: [Advisor 1] in [Advisor 1]: „Economic analysis of the Transfer Pricing approach adopted in the 2003 ATC“, 25. maj 2017.

    (351)  Poročilo o transfernih cenah, str. od 25 do 28: licenčnina v razponu med [10–15] % in [10–15] % se je štela za tržno naravnano. Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 12: „LuxOpCo's aggregate royalty payments to LuxSCS over the period under review are approximately [5-10] % of net sales (or [3-3.5] % of GMS). This figure is well below the range of royalty rates indicated by the CUP analysis in the [Advisor 2] Report, which are based on the agreement between Amazon and [A] and include adjustments to account for other intangibles (customer referrals) licensed by LuxSCS to LuxOpCo but not made available by Amazon to [A].“

    (352)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 13: „The tax court relied on Amazon's uncontrolled transactions with its M.com business partners for website technology, external trademark comparables for marketing intangibles, and Amazon's uncontrolled transactions for customer referral fees under the Associates and Syndicated Stores programs for customer information.“

    (353)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 12–13: v skladu s preglednico 1 je stopnja licenčnine združena vrednost naslednjih stopenj licenčnine: tehnologija [3–3,5] %, neopredmetena sredstva za trženje [1–1,5] % in podatki o strankah [0,5–1] % kosmate prodaje blaga. [Advisor 1] je pristopnino za podatke o strankah, ki jo je določilo zvezno davčno sodišče ZDA, pretvoril v stopnjo licenčnine sorazmerno z vrednostjo tehnologije in neopredmetenih sredstev za trženje.

    (354)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 12–13.

    (355)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 15–16.

    (356)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 13: „The license of the Intangibles from LuxSCS to LuxOpCo is different, as the license comes with a commitment by LuxSCS to maintain, update, and enhance those intangibles through ongoing investments under the CSA. Although it is recognized that there is a decay of intangibles over time, these intangibles are replaced by new intangibles from the ongoing investments under the CSA and therefore, no downward adjustment to the royalty paid by LuxOpCo to LuxSCS is necessary.“

    (357)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 16. Nasprotno pa se zdi, da je v naknadnem poročilu o transfernih cenah iz leta 2017 spregledana funkcijska analiza v okviru uporabe metode primerljivih prostih cen, čeprav se ta analiza šteje za odločilni dejavnik pri analizi primerljivosti; glej smernice OECD iz leta 1995, odstavek 1.20.

    (358)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 32.

    (359)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 30.

    (360)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 33.

    (361)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 33.

    (362)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 33.

    (363)  Sodba Komisija/World Duty Free, združene zadeve C-20/15 P, ECLI:EU:C:2016:981, točka 53 in navedena sodna praksa.

    (364)  Glej sodbo Komisija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo, združeni zadevi C-106/09 P in C-107/09 P, ECLI:EU:C:2011:732, točka 72 in navedena sodna praksa.

    (365)  Sodba Komisija/Italija in Wam, C-494/06 P, ECLI:EU:C:2009:272, točka 54 in navedena sodna praksa. Glej tudi sodbo Italija/Komisija, C-66/02, ECLI:EU:C:2005:768, točka 112.

    (366)  Sodba GEMO SA, C-126/01, ECLI:EU:C:2003:622, točka 41 in navedena sodna praksa.

    (367)  Sodba Phillip Morris, 730/79, ECLI:EU:C:1980:209, točka 11. Sodba Alzetta, združene zadeve T-298/97, T-312/97 itd., ECLI:EU:T:2000:151, točka 80.

    (368)  Sodba Heiser, C-172/03, ECLI:EU:C:2005:130, točka 55. Glej tudi sodbe Rousse Industry/Komisija, C-271/13 P, ECLI:EU:C:2014:175, točka 44; Comitato „Venezia vuole vivere“/Komisija, združene zadeve C-71/09 P, C-73/09 P in C-76/09 P, ECLI:EU:C:2011:368, točka 136; Nemčija/Komisija, C-156/98, ECLI:EU:C:2000:467, točka 30 in navedena sodna praksa.

    (369)  Sodba Komisija/MOL, C-15/14 P, ECLI:EU:C:2015:362, točka 60. Glej tudi sodbi Komisija/World Duty Free, združeni zadevi C-20/15 P in C-21/15 P, ECLI:EU:C:2016:981, točka 55, in Belgija/Komisija, C-270/15 P, ECLI:EU:C:2016:489, točka 49.

    (370)  Sodba Orange/Komisija, C-211/15 P, ECLI:EU:C:2016:798, točki 53 in 54.

    (371)  Sodba Adria-Wien Pipeline in Wietersdorfer & Peggauer Zementwerke, C-143/99, ECLI:EU:C:2001:598, točka 41.

    (372)  Sodba Italija/Komisija, 173/73, ECLI:EU:C:1974:71, točka 13.

    (373)  Glej sodbe Italija/Komisija, C-66/02, ECLI:EU:C:2005:768, točka 78; Cassa di Risparmio di Firenze in drugi, C-222/04, ECLI:EU:C:2006:8, točka 132, in Ministerio de Defensa in Navantia, C-522/13, ECLI:EU:C:2014:2262, točke 21 do 31.

    (374)  Glej sodbi Belgija in Forum 187 ASBL/Komisija, združeni zadevi C-182/03 in C-217/03, ECLI:EU:C:2005:266, točka 95.

    (375)  Dejstvo, da je pri določanju transfernih cen poudarjeno določanje cen transakcij znotraj skupine, je jasno razvidno iz odstavka 1.6 smernic OECD iz leta 2010 za določanje transfernih cen: „neodvisno tržno načelo [obravnava] člane mednarodne skupine podjetij kot ločene pravne osebe, in ne kot neločljive sestavne dele enega samega celovitega podjetja. Ker torej načelo ločenih pravnih oseb obravnava člane mednarodne skupine kot neodvisne subjekte, je pozornost usmerjena v samo naravo transakcij med temi člani ter na to, ali se pogoji zaradi tega razlikujejo od pogojev, ki bi jih pridobili v primerljivih transakcijah med nepovezanimi osebami. Takšna analiza povezanih transakcij in transakcij med nepovezanimi osebami, ki jo imenujemo ‚primerjalna analiza‘, je glavna podlaga za uporabo principa neodvisnega tržnega načela.“ Ta poudarek na določanju cen transakcij znotraj skupine je ponovno potrjen v odstavku 1.33 smernic OECD za določanje transfernih cen, kjer je navedeno, da je „[p]odlaga za uporabo neodvisnega tržnega načela […] običajno primerjava pogojev povezane transakcije s pogoji transakcij med neodvisnimi podjetji. […]“.

    (376)  Glej sodbi Belgija in Forum 187 ASBL/Komisija, združeni zadevi C-182/03 in C-217/03, ECLI:EU:C:2005:266, točka 95.

    (377)  Sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, točka 27.

    (378)  Smernice OECD iz leta 2010, odstavek 1.13.

    (379)  Sporočilo Luksemburga z dne 21. novembra 2014, točke 38 do 40.

    (380)  Zadeva Italija/Komisija, 173/73, ECLI:EU:C:1974:71.

    (381)  Glej združeni zadevi Belgija in Forum 187 ASBL/Komisija, C-182/03 in C-217/03, ECLI:EU:C:2006:416, točka 81; združeni zadevi Komisija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo, C-106/09 P in C-107/09 P, ECLI:EU:C:2011:732; zadevo 3M Italia, C-417/10, ECLI:EU:C:2012:184, točka 25, ter sklep v zadevi Safilo, C-529/10, ECLI:EU:C:2012:188, točka 18.

    (382)  Glej uvodno izjavo 429.

    (383)  Glej smernice OECD iz leta 1995, odstavek 1.20. Glej tudi smernice OECD iz leta 2010, odstavek 1.42, in smernice OECD iz leta 2017, odstavek 1.51.

    (384)  V poročilu o transfernih cenah je zgolj netočno navedeno, da preostali dobiček „may be considered to be attributable to the Intangibles licensed by LuxOpCo from LuxSCS“.

    (385)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 21 in 32.

    (386)  Sporočilo skupine Amazon z dne 7. junija 2017.

    (387)  Zato skupina Amazon napačno trdi, da nadzor nad uporabo neopredmetenih sredstev dejansko pripada družbi LuxSCS, ker bi bilo mogoče licenco za ta sredstva podeliti drugemu podjetju, če bi družba LuxOpCo poslovala z izgubo. Glej uvodno izjavo 321.

    (388)  Licenčna pogodba, točke 1.5 (Licensed Purpose), 2.1(a) (Exclusive Intellectual Property License Grant), 2.1(b) (Derivative Works), 2.3 (Maintenance), 4.1 (Term) in 9.2 (Preventing Infringement).

    (389)  Licenčna pogodba, točka 2.1(a) (Exclusive Intellectual Property License Grant).

    (390)  Licenčna pogodba, točka 9.2 (Preventing Infringement). Skupina Amazon je to razlago točke 9.2 potrdila v sporočilu z dne 7. junija 2017, glej str. 2.

    (391)  Licenčna pogodba, točka 9.5 (Compliance, Data Protection).

    (392)  Cilj licence iz licenčne pogodbe je enak cilju dogovora o delitvi stroškov, kar zadeva licence, ki jih je pridobila družba LuxSCS. Glej dogovor o delitvi stroškov, točka 1.13(a).

    (393)  Kolikor predelana avtorska dela niso bila dodeljena družbi LuxSCS v skladu s pogodbo, je družba LuxSCS pridobila nepreklicno, izključno in brezplačno svetovno licenco za ta predelana avtorska dela, vključno s pravico do podelitve podlicence zanje, za celotno življenjsko dobo neopredmetenih sredstev. Vendar je bila za kakršno koli dodelitev predelanih avtorskih del ali kakršno koli licenco zanje hkrati podeljena licenca družbi LuxOpCo, ki ji je bila z licenčno pogodbo podeljena nepreklicna in izključna licenco za neopredmetena sredstva in vse druge pravice intelektualne lastnine, ki jih je imela družba LuxSCS na evropskem ozemlju. Licenčna pogodba, točke 1.5 (Licensed Purpose), 2.1(a) (Exclusive Intellectual Property License Grant), 2.1(b) (Derivative Works).

    (394)  Glej uvodno izjavo 124.

    (395)  Uvodna izjava 124. Glej sporočilo skupine Amazon z dne 31. oktobra 2003. Glej tudi računovodske izkaze družbe LuxSCS in EU Policies and Procedures Manual, ki določa, da družba LuxSCS „must never have any employees“. Skupina Amazon je v sporočilu z dne 19. marca 2015 navedla, da njeni zaposleni, ki sodelujejo pri razvoju in vzdrževanju neopredmetenih sredstev, niso zaposleni ne v družbi LuxSCS ne v subjektih, ki so del te družbe.

    (396)  V obravnavanem obdobju je imela družba LuxSCS tudi delež v družbi Amazon Eurasia Holdings Sarl.

    (397)  Glej uvodno izjavo 104 in opombo 27.

    (398)  Glej uvodni izjavi 454 in 455.

    (399)  Skupina Amazon je dejansko potrdila, da „neither [LuxSCS], not its general partner, Amazon Europe Holding Inc., had an active role in the IP Steering Committee“. Glej sporočilo skupine Amazon z dne 7. junija 2017, str. 1. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 103, je družba Amazon Europe Holding Inc. v obravnavanem obdobju delovala tudi kot edini upravitelj družbe LuxSCS.

    (400)  Pisni sklep edinega upravitelja družbe LuxSCS z dne 28. aprila 2006, glej preglednico 14.

    (401)  Glej uvodni izjavi 104 in 218.

    (402)  Dogovor o delitvi stroškov, točke 1.13 (Licensed Purpose), 2.3 in Exhibit B ter točka 9.12 (Preventing Infringement). Glej tudi dogovor o delitvi stroškov, str. 1: „the Parties desire to pool their respective resources from the Effective Date forward, for the purpose of further developing and otherwise enhancing the value of the Amazon Intellectual Property [Intangibles owned by ATI], A9 Intellectual Property [Intangibles owned by A9] and EHT Intellectual Property [Intangibles owned by LuxSCS] (as defined below), and to share the costs and risks of developing and using all such intellectual property rights developed by any Party on the basis of [D]s anticipated to be derived from such intellectual property rights.“

    (403)  Glej uvodno izjavo 213 v zvezi s prevzemom [prevzem U, Q, R in T].

    (404)  Glej uvodne izjave 212 do 214 in 218.

    (405)  Glej opombo 199.

    (406)  Glej uvodno izjavo 200.

    (407)  Glej uvodno izjavo 201.

    (408)  Kot je pojasnjeno v opombi 403, so stranke sklenile dogovor o delitvi stroškov, da bi si razdelile individualne stroške in tveganja ter bi tako lahko imele korist od skupnega razvoja neopredmetenih sredstev.

    (409)  Kot je razvidno iz računovodskih izkazov družbe LuxSCS, ni nikjer navedeno, da so bile družbe A9, ATI in druge družbe iz skupine Amazon plačane za raziskave in razvoj ter upravljanje neopredmetenih sredstev ali druge storitve zunaj okvira dogovora o delitvi stroškov (glej preglednico 9). Predpostavlja se torej, da je bilo v dogovoru o delitvi stroškov določeno pavšalno plačilo družbama A9 in ATI za vse funkcije, izvajane v korist družbe LuxSCS.

    (410)  Glej opombo 199.

    (411)  Smernice OECD iz leta 2010, odstavek 9.24: „Čeprav ni treba, da se naloge spremljanja, nadzorovanja in upravljanja s tveganji izvajajo vsak dan (ker je za te funkcije mogoče najeti zunanje izvajalce), mora biti podjetje za to, da nadzoruje tveganje, sposobno oceniti rezultate vsakodnevnih funkcij spremljanja in upravljanja, ki jih izvaja ponudnik storitev (raven potrebnega nadzora ter obvladovanja in vrsta ocenjevanja uspešnosti storitve bi bili odvisni od narave tveganja).“ Kot je navedeno v končnem poročilu BEPS o ukrepih 8–10, str. 63: „Če povezano podjetje, ki pogodbeno prevzame tveganje, ne izvaja obvladovanja tveganja in ni finančno sposobno prevzeti tveganja, okvir iz poglavja ‚Smernice v zvezi z uporabo neodvisnega tržnega načela‘ določa, da se tveganje pripiše drugemu članu skupine mednarodnih podjetij, ki tako obvladovanje izvaja in je finančno sposobno prevzeti tveganje. Ta zahteva po obvladovanju se v tem poglavju uporablja za določitev oseb, ki prevzamejo tveganja v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, in tudi za določitev, kateri član skupine mednarodnih podjetij v resnici nadzoruje izvajanje funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, v okviru razvoja, izboljševanja, vzdrževanja, zaščite in uporabe zadevnih neopredmetenih sredstev.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2017, odstavek 1.65: „Obvladovanje tveganja vključuje prva dva elementa upravljanja tveganj, opredeljena v odstavku 1.61, in sicer (i) sposobnost odločanja o izkoriščanju, izogibanju ali zavrnitvi priložnosti, ki pomeni tveganje, skupaj z dejanskim izvajanjem te funkcije odločanja, (ii) sposobnost odločanja o obravnavi tveganj v zvezi s to priložnostjo in načinu njihove obravnave ter dejansko izvajanje te funkcije odločanja. Za obvladovanje tveganj ni treba, da oseba dnevno zmanjšuje tveganja, kot je navedeno v točki (iii). Tako vsakodnevno zmanjševanje tveganj je lahko oddano v zunanje izvajanje, kot ponazarja primer v odstavku 1.63. Kadar pa so te vsakodnevne dejavnosti zmanjševanja tveganj oddane v zunanje izvajanje, mora obvladovanje tveganja vključevati sposobnost določiti cilje dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, odločiti o najetju izvajalca za izvajanje funkcij zmanjševanja tveganj, oceniti, ali se cilji ustrezno izpolnjujejo, in po potrebi odločiti o prilagoditvi ali prekinitvi pogodbe z zadevnim izvajalcem ter izvesti to oceno in odločanje. V skladu s to opredelitvijo obvladovanja mora oseba hkrati imeti sposobnost in dejansko izvajati funkcijo, kot je navedeno zgoraj, za obvladovanje tveganja.“

    (412)  Smernice OECD iz leta 2017, odstavek 6.53: „Pri transakcijah zunanjega izvajanja med neodvisnimi podjetji se običajno ugotovi, da subjekt, ki izvaja funkcije v imenu pravnega lastnika neopredmetenega sredstva v zvezi z razvojem, izboljševanjem, vzdrževanjem, zaščito ali uporabo tega sredstva, deluje pod nadzorom tega lastnika (glej odstavek 1.65). […]“.

    (413)  Glej odstavek 6.14 smernic OECD iz leta 1995 in leta 2010: „Pri določanju primerljive tržne cene za neopredmetena sredstva je treba zaradi primerljivosti upoštevati stališči prenosnika in prejemnika teh sredstev. […] Če bi na primer prejemnik licence moral dodatno vlagati ali bi imel še kakšne druge odhodke za uporabo licence, je treba ugotoviti, ali bi bilo neodvisno podjetje pripravljeno plačati tak znesek licenčnine glede na pričakovane koristi od dodatnih vlaganj in drugih stroškov, ki jih bo s tem verjetno imelo.“ Odstavek 6.18 poleg tega določa: „Pomembno je upoštevati tudi vrednost storitev, kot so strokovna pomoč in usposabljanje zaposlenih, ki jih razvijalec lahko ponudi v zvezi s prenosom. Podobno je treba upoštevati tudi koristi, ki jih prejemnik licence daje dajalcu licence z izboljšavami izdelkov ali procesov.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2017, odstavek 6.112.

    (414)  Glej uvodno izjavo 206.

    (415)  Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 429.

    (416)  Kot je navedeno v licenčni pogodbi v točkah 2.3 (Maintenance), 9.2 (Preventing Infringement) in 9.5 (Compliance, Data Protection), je bila družba LuxOpCo edina odgovorna za vzdrževanje in zaščito neopredmetenih sredstev.

    (417)  Glej sporočilo skupine Amazon z dne 21. avgusta 2015, Priloga 5.

    (418)  Sporočilo skupine Amazon z dne 7. junija 2017.

    (419)  To, da je poudarek na uporabi neopredmetenega sredstva, je jasno razvidno iz odstavka 6.71 smernic OECD iz leta 2017, ki določa: „Če pravni lastnik neopredmetenega sredstva v bistvu:

    izvaja in nadzira vse funkcije […] v zvezi z razvojem, izboljševanjem, vzdrževanjem, zaščito in uporabo tega neopredmetenega sredstva,

    zagotavlja vsa sredstva, vključno s finančnimi, potrebna za razvoj, izboljševanje, vzdrževanje, zaščito in uporabo zadevnega neopredmetenega sredstva, ter

    prevzema vsa tveganja v zvezi z razvojem, izboljševanjem, vzdrževanjem, zaščito in uporabo zadevnega neopredmetenega sredstva,

    je upravičen do prejetja celotnega pričakovanega, vnaprej določenega dohodka, ki naj bi ga zadevna skupina mednarodnih podjetij ustvarila z uporabo tega neopredmetenega sredstva. Kolikor eden ali več članov te skupine mednarodnih podjetij, ki niso pravni lastniki, izvaja funkcije, uporablja sredstva ali prevzema tveganja v zvezi z razvojem, izboljševanjem, vzdrževanjem, zaščito ali uporabo zadevnega neopredmetenega sredstva, morajo ta povezana podjetja za svoj prispevek prejeti nadomestilo v obliki tržno naravnanega plačila. To plačilo lahko, odvisno od dejstev in okoliščin, predstavlja celoto ali velik del pričakovanih dohodkov iz uporabe zadevnega neopredmetenega sredstva.„Glej tudi smernice OECD iz leta 1995, odstavka 1.20 in 1.22, in smernice OECD iz leta 2010, odstavka 1.42 in 1.44, v katerih je jasno poudarjena „uporaba“ sredstva.

    (420)  Kot je pojasnjeno v smernicah OECD iz leta 1995, odstavek 2.26: „Če ni mogoče dokazati, da [ta] družba prevzema dejansko tveganje ali v verigi opravlja neko ekonomsko funkcijo, s katero se je povečala vrednost blaga, bi bilo treba vsako sestavino cene, ki je po trditvah strank pripisana dejavnostim posredniške družbe, primerno pripisati nekomu drugemu v mednarodni skupini podjetij, saj neodvisna podjetja običajno ne bi dovolila, da bi bila taka družba udeležena v dobičku transakcije.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2010, odstavek 2.33, in smernice OECD iz leta 2017, odstavek 2.39. Kot je podrobno pojasnjeno v smernicah OECD iz leta 2017, odstavek 6.59: „Člani skupine mednarodnih podjetij, ki uporabljajo sredstva v okviru razvoja, izboljševanja, vzdrževanja, zaščite ali uporabe neopredmetenega sredstva, morajo za to prejeti ustrezno plačilo. Ta sredstva lahko med drugim vključujejo neopredmetena sredstva, uporabljena v okviru raziskav, razvoja ali trženja (npr. strokovno znanje, odnose s strankami itd.), opredmetena sredstva ali finančna sredstva. Član skupine mednarodnih podjetij lahko financira vse funkcije ali del funkcij razvoja, izboljševanja, vzdrževanja in zaščite neopredmetenega sredstva, medtem ko drug član ali člani izvajajo vse zadevne funkcije. Pri ocenjevanju ustrezne pričakovane donosnosti tega financiranja v takih okoliščinah je treba upoštevati dejstvo, da v okviru tržno naravnanih transakcij stranka, ki zagotovi financiranje, vendar ne obvladuje tveganj niti ne opravlja drugih funkcij v zvezi s financirano dejavnostjo ali zadevnim sredstvom, praviloma ne prejme pričakovanega donosa, enakega donosu vlagatelja, katerega položaj je podoben, vendar izvaja in nadzoruje tudi pomembne funkcije ter obvladuje pomembna tveganja v zvezi s financirano dejavnostjo. […]“.

    (421)  Glej smernice OECD iz leta 1995 in leta 2010, odstavek 6.27: „Pri ocenjevanju, ali so pogoji pri transakciji z neopredmetenimi sredstvi podobni, kot bi bili pri transakcijah med nepovezanimi podjetji, je pri ugotavljanju primerljivosti ali morebitne sorazmerne vrednosti prispevkov vsake od strank v pomoč pregled velikosti, vrste in pogostnosti stroškov, ki nastanejo pri razvijanju ali vzdrževanju neopredmetenega sredstva […]“

    (422)  Glej preglednico 9.

    (423)  Glej preglednico 9.

    (424)  Glej preglednico 9 in uvodno izjavo 474.

    (425)  Leta 2006 je družba LuxSCS posodila finančna sredstva samo v višini vpisanega kapitala, zneski, posojeni družbam iz skupine, pa so se nato povišali glede na dobiček, ustvarjen iz licenčnin, prejetih od družbe LuxOpCo.

    (426)  Neporavnani znesek kredita se je v obdobju 2006–2013 povečal za [1 500–2 000] milijonov EUR (glej uvodno izjavo 183), medtem ko so plačila licenčnin, ki jih je družba LuxOpCo dolgovala družbi LuxSCS, presegla plačila, ki jih je družba LuxSCS v istem obdobju dolgovala družbi Amazon US, za [1 500–2 000] milijonov EUR ([3 000–3 500] milijonov EUR – [1 500–2 000] milijonov EUR, glej preglednico 2 oz. 10).

    (427)  Glej opombi 177 in 179 za pojasnilo medsebojne odvisnosti licenčnin in odprtje kreditne linije.

    (428)  Smernice OECD iz leta 2010, odstavka 9.23 in 9.26. Glej tudi smernice OECD iz leta 1995, odstavki od 1.25 do 1.27, in smernice OECD iz leta 2017, odstavki 1.61, 1.65 in 1.70.

    (429)  Smernice OECD iz leta 2010, odstavek 9.29. Glej tudi smernice OECD iz leta 1995, odstavek 1.26, in smernice OECD iz leta 2017, odstavek 1.64.

    (430)  Smernice OECD iz leta 2010, odstavek 9.23. Glej tudi smernice OECD iz leta 1995, odstavek 1.25, in smernice OECD iz leta 2017, odstavka 1.61 in 1.65.

    (431)  V smernicah OECD iz leta 2010, odstavek 1.49, je določeno: „Še en dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri preučevanju ekonomske vsebine navedene razporeditve tveganja, so posledice take razporeditve pri transakcijah med nepovezanimi osebami. Pri slednjih je na splošno smiselno, da vsaka stranka prevzame večji del tistih tveganj, ki jih lahko sorazmerno bolje obvladuje.“ Ista zahteva je navedena v smernicah OECD iz leta 1995, odstavek 1.27, in izražena tako: „Predpostavimo […], da družba A sklene pogodbo za proizvodnjo in odpremo blaga družbi B, o obsegu proizvodnje in odpreme tega blaga pa po svoji presoji odloča družba B. V takem primeru družba A verjetno ne bi privolila v to, da je odgovorna za pomembno tveganje zaloge, saj sama ne more vplivati na velikost zalog, družba B pa lahko. Seveda je veliko tudi drugih tveganj, kakršna so na primer splošna konjukturna tveganja, na katera očitno ne more pomembno vplivati nobena od strank in ki bi bila lahko pri transakcijah med nepovezanimi osebami naložena eni ali drugi stranki v transakciji. Z analizo je treba ugotoviti, koliko takih tveganj v praksi dejansko prevzema vsaka stran.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2017, odstavka 1.59 in 1.60.

    (432)  Smernice OECD iz leta 1995 vsebujejo ta preudarek v odstavku 1.26, ki določa: „[V zvezi s pogodbenimi pogoji] bi kazalo razmisliti, ali je navedena razporeditev tveganja skladna z ekonomsko vsebino transakcije. V tej zvezi bi bilo na splošno treba upoštevati dejansko ravnanje strank kot najboljši dokaz prave razporeditve tveganja.“ Odstavek 1.39 poleg tega določa: „[P]ogodbe v mednarodnem podjetju [se] zelo lahko spremenijo, začasno prekinejo, podaljšajo ali odpovedo v skladu s splošnimi strategijami mednarodnega podjetja kot celote in take spremembe so možne celo z veljavnostjo za nazaj. V takih primerih bi morali davčni organi z uporabo neodvisnega tržnega načela ugotoviti, kakšna realnost je bila dejanska podlaga za tak pogodbeni dogovor.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2010, odstavka 1.67 in 9.14. Smernice OECD iz leta 2017, odstavek 1.88.

    (433)  Glej uvodno izjavo 321.

    (434)  Licenčna pogodba, točke 1.5 (Licensed Purpose), 2.1(a) (Exclusive Intellectual Property License Grant), 2.1(b) (Derivative Works), 2.3 (Maintenance), 4.1 (Term) in 9.2 (Preventing Infringement).

    (435)  Glej uvodno izjavo 116 in preglednico 13 (funkcije in tveganja). Kot je navedeno v uvodni izjavi 116, se je družba LuxOpCo na podlagi izključne licence strinjala, da bo izvajala vse funkcije v zvezi z razvojem, izboljševanjem, upravljanjem in uporabo neopredmetenih sredstev na evropskem ozemlju ter da bo prevzela vsa tveganja, povezana s temi dejavnostmi.

    (436)  Glej tudi smernice OECD iz leta 2010, IX. poglavje, Preoblikovanje poslovanja, Zgled (B): Prenos dragocenih neopredmetenih sredstev na slamnato podjetje, in zlasti sklep v odstavku 9.192: „Popolno upoštevanje vseh dejstev in okoliščin je jamstvo za sklep, da se ekonomska vsebina dogovora razlikuje od oblike dogovora. Dejstva zlasti nakazujejo, da podjetje Z nima nobene realne sposobnosti, da prevzame tveganja, ki so mu pripisana po dogovoru, kot so ga opredelile in strukturirale stranke. Nadalje, ne obstaja nobeno dokazilo o kakršnih koli poslovnih razlogih za dogovor. V takšnem primeru odstavek 1.65 dovoljuje davčnemu organu, da ne prizna strukture transakcije, ki so jo sprejele stranke.“

    (437)  Za ponazoritev je v odstavku 9.25 smernic OECD iz leta 2010 in odstavku 1.70 smernic OECD iz leta 2017 naveden primer vlagatelja, ki najame upravitelja skladov, da bi izvedel naložbe za njegov račun.

    (438)  Glej preglednico 14.

    (439)  Glej opombo 409, v kateri je povzet odstavek 9.24 smernic OECD iz leta 2010.

    (440)  Glej uvodno izjavo 363 in naslednje. „Constant development of the Intangibles is critical to Amazon European business' success (or failure). As such, by developing and controlling the Intangibles Lux SCS takes on significant business risk“, glej sporočilo skupine Amazon z dne 18. januarja 2016, str. 4.

    (441)  Licenčna pogodba, točka 1.5 (Licensed Purpose).

    (442)  Sporočilo skupine Amazon z dne 7. junija 2017, str. 2 in 3.

    (443)  Glej uvodno izjavo 199. Od 1. januarja 2014 je bil delež stroškov razvoja, ki jih je morala nositi družba LuxSCS, določen glede na razmerje med kosmatim dobičkom iz evropskih dejavnosti in svetovnim kosmatim dobičkom skupine Amazon (glej uvodno izjavo 204).

    (444)  Glej uvodno izjavo 104.

    (445)  Glej uvodno izjavo 436, iz katere je razvidno, da pri določanju transfernih cen prevlada dejansko ravnanje strank in ne pogodbeni dogovori.

    (446)  Glej uvodno izjavo 429.

    (447)  Ker je družba LuxOpCo tista, ki upravlja in prevzema tveganja v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in upravljanjem dejavnosti skupine Amazon v Evropi (glej oddelek 9.2.1.2), mora nositi posledice pozitivnih in negativnih rezultatov svoje dejavnosti, torej tudi izgub, ki jih lahko utrpi, če ne ustvari dovolj dobička za plačilo tržno naravnane licenčnine za neopredmetena sredstva. Komisija v oddelku 9.2.1.4 predstavlja metodo, ki omogoča določitev plačila družbi LuxSCS, ki bolj ustreza ekonomski realnosti zadevne transakcije.

    (448)  Licenčna pogodba, točka 4.3: „Termination After Failure to Cure for Failure of Performance. If either party fails to perform any of its covenants contained in this Agreement and fails to cure such default within sixty (60) days after receiving a notice from the non-defaulting party, the non-defaulting party may terminate this Agreement immediately by giving written notice to the defaulting party.“

    (449)  Kot je navedeno v smernicah OECD iz leta 2017, odstavek 6.63: „Obseg in vrsta dejavnosti, ki bodo potrebne za izvajanje obvladovanja finančnega tveganja v zvezi z odobritvijo financiranja, bosta odvisna od tveganosti naložbe za financerja, ob upoštevanju zadevnega zneska denarja in naložbe, za katero je to financiranje uporabljeno. V skladu z opredelitvijo obvladovanja v odstavkih 1.65 in 1.66 teh smernic izvajanje obvladovanja določenega finančnega tveganja pomeni sposobnost sprejemanja zadevnih odločitev glede priložnosti, ki pomeni tveganje, v tem primeru odobritve financiranja, in dejansko izvajanje teh funkcij sprejemanja odločitev. Poleg tega mora oseba, ki zagotavlja obvladovanje finančnega tveganja, izvajati dejavnosti, navedene v odstavkih 1.65 in 1.66, v zvezi z vsakodnevnimi dejavnostmi zmanjševanja tveganj, povezanih s temi tveganji, kadar so te oddane v zunanje izvajanje, in v zvezi z vsem potrebnim pripravljalnim delom, da se omogoči sprejemanje odločitev, če teh dejavnosti ne izvaja sama.“

    (450)  Zaposleni družbe LuxOpCo, ki so člani organa EU Retail Pricing Committee, so na primer odgovorni za opredelitev smernic za določanje cen in za odobritev vseh maloprodajnih cen na evropskih spletiščih. Glej notranji akt skupine Amazon: „EU Policies and Procedures Manual“ z dne 1. maja 2006, str. 5.

    (451)  Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 104, so bili edini prihodki družbe LuxSCS licenčnine in obresti, ki so jih plačevale njene odvisne družbe.

    (452)  Glej uvodno izjavo 183 in opombo 177.

    (453)  Glej preglednico 12.

    (454)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 30.

    (455)  Licenčna pogodba, točka 1.2: „‚Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property‘ means: (a) any and all intellectual property rights throughout the world, owned or otherwise held by Amazon EHT [LuxSCS] whether existing under intellectual property, unfair competition or trade secret laws, or under statute or at common law or equity, including but not limited to: (i) copyrights and author's rights (including but not limited to reviews and editorial content), trade secrets, trademarks, patents, inventions, designs, logos, and trade dress, look and feel, ‚moral rights‘, mask works, rights of personality, publicity or privacy, rights in associate or vendor information, rights in customer information (including but not limited to customer lists and customer data), and any other intellectual property and proprietary rights (including but not limited to rights in databases, marketing strategies and marketing surveys); (ii) any application or right to apply for any of the rights referred to in this clause; and (iii) any and all renewals, extensions, future equivalents and restorations thereof, now or hereafter in force and effect; (b) any and all intellectual property licensed, transferred or assigned to Amazon EHT [LuxSCS] by any third party or Affiliate; and (c) any and all Derivative Works assigned to Amazon EHT [LuxSCS] pursuant to Section 2.1(b).“

    (456)  V skladu s točko 2.1(a) licenčne pogodbe je bila družbi LuxOpCO nepreklicno podeljena izključna licenca „solely for the Licensed Purpose, to: (i) make, use, reproduce, copy, modify, translate, integrate into or extract from a database and create derivative works of Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property; (ii) publicly perform or display, import, broadcast, transmit, distribute and communicate to the public by any means whatsoever, including but not limited to wire or wireless transmission process, using broadcasting, satellite, cable or network, license, offer to sell, and sell, rent, lease or lend originals and copies of, and otherwise commercially or non-commercially exploit any Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property (and derivative works thereof)“. „Namen licence“ („Licensed Purpose“) je opredeljen v točki 1.5: „(a) operating any and all World Wide Web sites accessed via the European Country code top level domains (including but not limited to.de,.uk, and.fr) for the sale of goods or services where any person or entity (including but not limited to Amazon.com, Inc. or any of its Affiliates) is the seller of record for such goods or services, (b) using Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property for the purposes of providing World Wide Web services to any third party or Affiliate that contracts for such services with respect to a World Wide Web site that utilizes a European Country code top level domain, and (c) using Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property within the European Country geographic territory for any other purpose.“ Namen licence je enak namenu, opredeljenemu za licenčne pravice, ki jih je družba LuxSCS prejela na podlagi dogovora o delitvi stroškov (DDS, točka 1.13).

    (457)  Licenčna pogodba, točka 2.3: „Maintenance. AEU shall abide by regulations and practices in force or use in any European Country in order to safeguard Amazon EHT's [LuxSCS]'s rights in the Amazon EHT [LuxSC] Intellectual Property. AEU [LuxOpCo] shall take all necessary actions to maintain such rights.“

    (458)  Licenčna pogodba, točka 9.2: „Preventing Infringement. (a) AEU [LuxOpCo] shall, at its sole expense, use its best efforts to prevent, investigate, and prosecute any unauthorized use of any Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property. AEU [LuxOpCo] agrees to promptly inform Amazon EHT of any such unauthorized use that comes to the AEU's [LuxOpCo's] attention. To facilitate coordination of enforcement activities, AEU [LuxOpCo] shall consult with Amazon EHT [LuxSCS] before undertaking any actions to prevent such unauthorized use of Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property. (b) AEU [LuxOpCo] may, at its sole expense, institute and conduct suits to protect its rights under this Agreement against infringement and may retain all recoveries from any such suits.“ Skupina Amazon je v dopisu z dne 7. junija 2017 potrdila dejavno vlogo družbe LuxOpCo pri zaščiti neopredmetenih sredstev v Evropi:„[…] v skladu z licenčno pogodbo mora družba LuxOpCo storiti vse, kar je v njeni moči, da prepreči nepooblaščeno uporabo neopredmetenih sredstev, za katera je podeljena licenca, opravi preiskavo glede take uporabe in sodno preganja kršilce ter vloži in vodi tožbe za zaščito svojih pravic iz licenčne pogodbe pred kakršno koli kršitvijo.“

    (459)  Licenčna pogodba, točka 4.1: „Term. Subject to all necessary government approvals, this Agreement is effective as of the Effective Time and continues in effect for the life of all copyrights or author's rights and patents related to the Amazon EHT Intellectual Property licensed under Section 2.1 of this Agreement and until all proprietary and confidential information and know-how related to Amazon EHT Intellectual Property enters the public domain (‚Term‘).“Odstavka 4.2 in 4.3 določata, da je pogodbo mogoče odpovedati samo v primeru (i) spremembe nadzora ali znatne obremenitve ali (ii) v primeru, da ena od pogodbenih strank ne bi mogla odpraviti kršitve obveznosti.

    (460)  Licenčna pogodba, točke 2.1(a) (Exclusive Intellectual Property License Grant), 2.1(b) (Derivative Works) in 2.4 (Ownership).

    (461)  Licenčna pogodba, točka 2.1(b) (Derivative works).

    (462)  Zapisnik seje poslovodstva družbe LuxOpCo z dne 21. junija 2005.

    (463)  Zapisniki sej poslovodstva družbe LuxOpCo z dne 29. januarja 2013, 3. junija 2013 in 9. decembra 2014.

    (464)  „EU Policies and Procedures Manual“, ki je veljal 1. maja 2006, str. 21.

    (465)  Sporočilo skupine Amazon z dne 7. junija 2017. Zapisniki sej odbora IP Steering Committee so bili Komisiji predloženi s sporočiloma skupine Amazon z dne 22. julija 2016 in 11. aprila 2017.

    (466)  Amazon Final Transcripts, [podpredsednik, odgovoren za intelektualno lastnino, Legal, Amazon Corporate LLC, ZDA], 20. november 2014, točka 4270: 13–25: „Q: […] the IP steering committee meetings. Was there a procedure for those? […] A. We would meet annually. I would come in and do a presentation of intellectual property changes, some of the disputes that were ongoing. We would do a review of the foreign filing recommendations, so that would be where we would file an application in the United States, our recommendation as far as whether we should file that outside of the United State, principally – well in Europe for each of those, and we would have a recommendation of yes or no. We would go through these with the business leaders, the technology leaders, and they would approve or reject the ideas or our recommendations.“

    (467)  Pričanje [podpredsednik divizije Product Management-Retail in nekdanji podpredsednik/generalni direktor divizije Worldwide Operations v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA], 15. julij 2014, str. 117, točke 8 do 13. Glej tudi pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 29, točke 9 do 16: […], Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 823: 1–13 in 17–21: […].

    (468)  Glej povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 20, točke 43 do 46. Glej tudi pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 113, točke 23 do 25, str. 114, točki 1 in 2: […].

    (469)  Pričanje [podpredsednik divizije Product Management-Retail in nekdanji podpredsednik/generalni direktor divizije Worldwide Operations v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA], 15. julij 2014, str. 74, točke 8 do 13, str. 77, točke 14 do 29.

    (470)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 824: 12–25, točka 825: 1–6: „When Amazon decides to launch a program or a product category in Europe that's already been launched in the US, isn't it true that Amazon would start with the technology framework in place in the US and then modify that for the local specifications? A. As much as possible, yes, I think it made a lot of sense and, you know, that's what we did is that if the framework had been built that was — you know, that we could leverage, it made really good economic sense to leverage that framework and evolve that framework to deal with the local nature of these markets. At the same time, right, again, it's not because you've got a framework that, you know, might work in the US It's like if we don't have the selection we can have whatever framework to do, fulfillment by Amazon or jewelry in that country without the local selection and the low prices there's not that much that will otherwise happen.“ Pri nekaterih izdelkih so lahko izkušnje, pridobljene na ameriškem trgu, koristne v Evropi, kot v primeru izdelkov Kindle, ker se ameriški potrošniki hitreje privajajo na nove tehnologije, vendar tega ni mogoče posploševati, saj imajo Američani raje druge blagovne znamke (glej pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 93, točke 9 do 25).Vendar je bila uvedba izdelkov Kindle v Evropi velika spodbuda lokalnim ekipam, da zagotovijo spoštovanje pravic v zvezi z vsebino in prodajajo Kindle v vsaki državi (glej povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 109, točka 345).

    (471)  Pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 112, točke 9 do 20.

    (472)  Pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 112, točki 24 in 25, str. 113, točke 1 do 7, str. 114, točka 25, str. 115, točki 1 in 2.

    (473)  Pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 113, točke 13 do 19.

    (474)  Sporočilo skupine Amazon z dne 6. marca 2017, Priloga 28a: seznam zaposlenih v skupini Amazon od leta 1997, število zaposlenih v Luksemburgu, pri katerih se naziv delovnega mesta začne s črko T.

    (475)  Za lokalizacijo in prevajanje je ekipa uporabljala prevajalsko orodje, ki so ga razvili zaposleni skupine Amazon v Evropi v sodelovanju z ekipo v ZDA. Glej Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 830: 9–12 in 17–21, točka 831: 2–5.

    (476)  Sporočilo skupine Amazon z dne 22. januarja 2016, str. 3.

    (477)  Amazon Final Transcripts [prvi podpredsednik Worldwide Application Software, nekdanji podpredsednik/generalni direktor North America Media and Video], 21. november 2014, točka 4633: 4–17: „A technical program manager typically comes from a technical background. […] They oftentimes were software development engineers and in some cases still wrote software actively. Their function as technical program manager was to translate, you know, a functional specification, a very business- and product-focused document, translate it into technical terms that a software developer could then code against“; pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 16, točke 16 do 19: „So, I tell them what to do and then somebody does it and he comes back and he shows me what he did and I tell him this is what I wanted you to do or not“; in Amazon Final Transcripts [prvi podpredsednik Worldwide Application Software, nekdanji podpredsednik/generalni direktor North America Media and Video], 21. november 2014, točka 4620: 17–19: „Q: And a functional specification, you describe what you want consumers to experience. A: Yes.“

    (478)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 59, točke 10 do 25, str. 60, točke 2 do 5: […].

    (479)  Sporočilo skupine Amazon z dne 22. julija 2016 z naslovom „Amazon's Technology-Centric E-tailing-Business“, str. 12, in uvodna izjava 370.

    (480)  Dopis skupine Amazon z dne 4. aprila 2017, str. 6: „Generally, the Vice-President for Retail business (first [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], then [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija]) was collecting and prioritizing the requests from local staff for purposes of channelling the information to the technology teams managed from the US, including in relation to the EFN-related requests. […][Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], at the time he was responsible for the European marketplace business, had a similar coordination role (with a small Luxembourg team) with respect to getting US technology teams working on EFN tools for the marketplace business and then supporting local staff and third party sellers regarding the use of the newly developed technology“.

    (481)  Amazon Final Transcripts, [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 4. november 2014, točka 603: 2–4: „It was developed in Europe with the help of central technology teams but mainly in Europe“.

    (482)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 118, točki 315 in 317. Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 99, točke 20 do 22, in pričanje [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 7. maj 2014, str. 63, točke 16 do 22.

    (483)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 118 in 119, točki 316 in 318. Glej tudi Amazon Final Transcripts, [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 4. november 2014, točka 602: 21–25, točka 603: 1–2: „Yes, same considerations, plus the fact that finally we — after so many years, we launched two new countries in Europe; that's Italy and Spain. And we were able to launch those countries because of the work that was done on the technology and the logistics, programs called EFN, European Fulfillment Network, which did not exist before.“

    (484)  Pričanje [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 7. maj 2014, dokaz 46, str. 4.

    (485)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 119, točke 319 do 321.

    (486)  Priloga C-2284-P k sporočilu skupine Amazon z dne 30. septembra 2016.

    (487)  [Opis tehnologije skupine Amazon].

    (488)  [Opis tehnologije skupine Amazon].

    (489)  [Opis tehnologije skupine Amazon].

    (490)  Pričanje [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 7. maj 2014, dokaz 46, str. 10.

    (491)  Notranji akt skupine Amazon: EFN 2013, OP1, str. 7.

    (492)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 120 in 121, točke 323 do 330.

    (493)  Amazon Final Transcripts: [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 3. november 2014, točka 493: 24–25, točka 494: 1–5.

    (494)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 120 in 121, točke 323 do 330.

    (495)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 897: 15–25, točka 898: 1–4.

    (496)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 5. november 2014, točka 984: 6–15.

    (497)  Packstation je mreža avtomatskih omaric, ki jo upravlja DHL Nemčija in ki naslovniku omogoča, da sam prevzame paket takrat, ko mu ustreza. Glej pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 125, točke 22 do 25, str. 126, točke 2 do 25, str. 127, točke 2 do 6: „So that's why we invented with DHL, something called PAC station, which only three years ago turned into Amazon, in to Abox, Amazon Box. Which also gets implemented in New York. We have Amazon Abox in New York“.

    (498)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 57, točke 9 do 25, str. 58, točke 1 do 25, str. 59, točke 2 do 9: […].

    (499)  Amazon Final Transcripts: [direktor divizije za finance v družbi Amazon Instant Video Limited, London, Združeno kraljestvo, nekdanji vodja in direktor divizije za finance v družbi Amazon.co.uk, London, Združeno kraljestvo], 5. november 2014, točka 1130: 10–17.

    (500)  Glej stališča družbe X, predstavljena v uvodnih izjavah 338 do 340.

    (501)  V elektronski trgovini konverzijska stopnja označuje razmerje med realizirano prodajo in številom obiskovalcev.

    (502)  Gre za neposredne in posredne stroške, povezane z izvajanjem naročila, na primer čas, ki ga stranka porabi za iskanje.

    (503)  Glej uvodne izjave 337 do 342.

    (504)  Poročilo o transfernih cenah, str. 26. Glede na poročilo o transfernih cenah je pred prestrukturiranjem družba AIS upravljala segment prodaje na drobno prek evropskih spletišč skupine Amazon, družba AIM pa je upravljala programe za prodajalce kot tretje osebe, ponujene prek evropskih spletišč.

    (505)  Licenčna pogodba za predhodno obstoječe pravice intelektualne lastnine med družbama LuxSCS in Amazon Technologies, ki jo je skupina Amazon predložila 12. januarja 2016.

    (506)  Licenčna pogodba, točka 1.2: „‚Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property‘ means: (a) any and all intellectual property rights throughout the world, owned or otherwise held by Amazon EHT [LuxSCS] […] (including but not limited to customer lists and customer data […]“; oddelek 2.1(a):„Amazon EHT [LuxSCS] irrevocably grants AEU [LuxOpCo], under all Amazon EHT [LuxSCS] intellectual property rights in or comprising the Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property, whether existing now or in the future, the following sole and exclusive right and license to the Amazon EHT [LuxSCS] Intellectual Property“.

    (507)  Sporočilo skupine Amazon z dne 21. avgusta 2015, str. 2: „Under the License Agreement, ownership of customer data for all EU sites lies with Lux SCS. As a service to Lux SCS, these data are collected by LuxOpCo for the retail activities“.

    (508)  Licenčna pogodba, točka 2.3 (Maintenance) in točka 9.5 (Compliance, Data Protection). Družba LuxOpCo je odgovorna zlasti za (a) omejitev dostopa do podatkov, (b) obdelavo podatkov v skladu z zadevno zakonodajo, (c) uporabo podatkov izključno za dovoljene namene, (d) dokumentacijo, (e) zagotavljanje, da so vzpostavljeni ustrezni operativni in tehnološki procesi in postopki za preprečevanje nepooblaščenega dostopa, izgube, uničenja, kraje, izkoriščanja ali razkritja osebnih podatkov.

    (509)  Poročilo o transfernih cenah, str. 6 in 7 ter 36.

    (510)  Amazon Final Transcripts, [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 4. november 2014, točka 617: 20–25, točka 618: 1–3.

    (511)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 75, točki 229 in 230; glej tudi Amazon Final Transcripts: [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 5. november 2014, točka 975: 18–25, točka 976: 1–6: „So brand name — I keep hearing that question from journalists. That's why I'm — I think a brand name doesn't really help you, right. A brand name is a name. I mean what really matters to customers is not the name, it's what you do, right. And you have to have the relevant selection. You have to have the relevant services, right, you have to pay attention to the customer. You have to pay attention to the product that you're selling, right, because every product comes with different characteristics and one thing might be more important here, might be more important there. The brand name itself I think has only become important because we filled it with life“; pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 146, točke 13 do 25: „Why doesn't brand help you build your business? A. Not at all. Q. Why not I said? A. What helps build your business is not a name, right? You need, you need something behind that name. I mean, Amazon is a name until you fill it with the individual product that is relevant to the customer and build to services. I've been talking about and do all that stuff. I mean, it's, it's not enough to just say we're an online store. I mean, you need to bring it alive, right? So that's what's driving it.“

    (512)  Amazon Final Transcripts, [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 4. november 2014, točka 727:25, točka 728:1-8, točka 625:4-7, točka 685:5-9. Amazon Final Transcripts [podpredsednik in finančni direktor v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA], 17. november 2014, točka 2848:22-25: „They don't really care where they get it from. They just want to get it at the right price, they want it to be convenient. They want to get it quickly. And so those are the attributes that matter to customers“; točka 2852:11-17:„At the end of the day, you know, I don't think a customer really cares once they have that item that they want and in their home or wherever, where that item came from. The item is the item. What they wanted is they wanted to get it quickly, they wanted to make sure it was at the right price, it was convenient and those are the attributes.“

    (513)  Glej oddelek 2.3.2.1.

    (514)  Amazon Final Transcripts, [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 5. november 2014, točka 976: 5–17.

    (515)  Glej Amazon Final Transcripts: [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 905: 1–10: „So did the brand name help? You know, I think that it wasn't helping in the sense of building selection and trying to get vendors to come on board locally. […].“

    (516)  Glej Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 810: 6–21: „Similar, yeah, with the local — yeah, so what's important to me like, you know, and the reason IP exists is that what's really important for UK seller or UK customer is that Amazon.co.uk where the customer knows in the UK, the brand name, the customer knows in the UK Amazon.co.uk that's what the customer types to go and visit our site, www.Amazon — you get it — Amazon.uk, whatever it is. As it is Amazon.fr, Amazon.de, Amazon.it because they are local brands — local brand names, you know, for each of these countries. I think that's very important. Q. Okay. A. If you ask my dad, he knows Amazon.fr, you know, not Amazon.com because that's what he types, you know, to go to the France site to buy products in his local market.“ Glej tudi Amazon Final Transcripts, [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 5. november 2014, točka 976:5–17, kjer je pojasnjeno, da so v Nemčiji pri Amazon.de že od vsega začetka želeli, da bi se jih dojemalo kot nemško trgovino z nemškim osebjem, ki naročila obdeluje v Nemčiji in storitev ponuja nemškim strankam. Zato se je v Nemčiji ime Amazon.de izgovarjalo in se še vedno izgovarja po nemško in ne po angleško.

    (517)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 5. november 2014, točka 1001: 8–18: […].

    (518)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 772: 8–25: „Yeah, it did not. You know, the brand name, you know, Amazon was clearly a good name in books […].“

    (519)  Tako je bilo zlasti v Evropi, kjer je bilo strankam težje pojasniti, da skupina Amazon ne prodaja samo knjig. Glej pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 42, točke 8 do 25, str. 43, točke 1 do 14.

    (520)  Pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 41, točke 14 do 21: […]; pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 106, točke 20 do 25, str. 107, točke 2 do 9: […].

    (521)  Pričanje [prvi podpredsednik enote Business Development, Amazon Corporate LLC, US], 16. julij 2014, str. 117, točke 1 do 7.

    (522)  Glej uvodno izjavo 132.

    (523)  Zapisnik seje poslovodstva družbe LuxOpCo z dne 9. aprila 2007.

    (524)  Zapisnika sej poslovodstva družbe LuxOpCo z dne 12. aprila in 13. decembra 2010.

    (525)  Zapisnik seje poslovodstva družbe LuxOpCo z dne 17. avgusta 2010.

    (526)  Zapisnik seje poslovodstva družbe LuxOpCo z dne 23. avgusta 2010.

    (527)  Zapisnik seje poslovodstva družbe LuxOpCo z dne 22. julija 2011.

    (528)  Zapisnika sej poslovodstva družbe LuxOpCo z dne 21. avgusta 2007 in 12. oktobra 2009.

    (529)  Zapisnik seje poslovodstva družbe LuxOpCo z dne 9. januarja 2008.

    (530)  Zapisnika sej poslovodstva družbe LuxOpCo z dne 29. januarja 2013 in 29. januarja 2014.

    (531)  Med drugim glej notranji akt skupine Amazon: zapisniki sej poslovodstva družbe LuxOpCo z dne 24. julija 2008, 18. marca 2010, 17. januarja 2011 in 7. aprila 2011.

    (532)  Spodnji dom (House of Commons) parlamenta Združenega kraljestva: ustne navedbe pred odborom za javne finance, predstavljene v ponedeljek, 12. novembra 2012: pričanje Cecil: „All the strategic functions for our business in Europe are based in Luxembourg. That could be our retail business, our third-party-business, our transportation teams, our customer service, HR, finance-“. Na voljo na spletnem naslovu:https://publications.parliament.uk/pa/cm201213/cmselect/cmpubacc/716/121112.htm.

    (533)  Spodnji dom (House of Commons) parlamenta Združenega kraljestva: poročilo HMRC o računovodskih izkazih za obdobje 2011–2012 – pisna dokazila družbe Amazon EU Sarl (LuxOpCo), ki jih je predložil Andrew Cecil, z dne 13. novembra 2012: „Amazon EU Sarl [LuxOpCo] owns the inventory, earns the profits associated with the selling these products to end customers and bears the risk of any loss. From Luxembourg, Amazon EU Sarl processes and settles payments from its European customers.“ Na voljo na spletnem naslovu: https://publications.parliament.uk/pa/cm201213/cmselect/cmpubacc/writev/716/m03.htm.

    (534)  Glej sliko 3 in uvodno izjavo 180.

    (535)  Spodnji dom (House of Commons) parlamenta Združenega kraljestva: poročilo HMRC o računovodskih izkazih za obdobje 2011–2012 – pisna dokazila družbe Amazon EU Sarl, ki jih je predložil Andrew Cecil, z dne 13. novembra 2012: „Fulfilment and customer service centres located in the UK are operated by Amazon.co.uk Ltd, a UK company. Amazon.co.uk Ltd earns a margin on its operating costs for providing services performed in the UK to group companies, primarily to Amazon EU Sarl. The services provided include fulfilment and logistics services; customer support services; accountancy, tax, legal, human resources, localisation and similar back office services; merchandising and marketing support services; and purchasing assistance.“ Na voljo na spletnem naslovu: https://publications.parliament.uk/pa/cm201213/cmselect/cmpubacc/writev/716/m03.htm.

    (536)  Spodnji dom (House of Commons) parlamenta Združenega kraljestva: ustne navedbe pred odborom za javne finance, predstavljene v ponedeljek, 12. novembra 2012: pričanje Cecil: „The inventory of goods that are in our fulfilment centres across Europe belongs to Amazon EU Sarl [LuxOpCo] and does not belong to the local entities that we may have across Europe“; „Amazon.co.uk is a service company in the UK providing services to Amazon EU Sarl [LuxOpCo] for which it receives payment.“ Na voljo na spletnem naslovu: https://publications.parliament.uk/pa/cm201213/cmselect/cmpubacc/716/121112.htm. Glej tudi: Spodnji dom (House of Commons) parlamenta Združenega kraljestva: poročilo HMRC o računovodskih izkazih za obdobje 2011–2012 – pisna dokazila družbe Amazon EU Sarl (LuxOpCo), ki jih je predložil Andrew Cecil, z dne 13. novembra 2012: „Fulfilment and customer service centres located in the UK are operated by Amazon.co.uk Ltd, a UK company. Amazon.co.uk Ltd earns a margin on its operating costs for providing services performed in the UK to group companies, primarily to Amazon EU Sarl [LuxOpCo]. The services provided include fulfilment and logistics services; customer support services; accountancy, tax, legal, human resources, localisation and similar back office services; merchandising and marketing support services; and purchasing assistance.“ Na voljo na spletnem naslovu: https://publications.parliament.uk/pa/cm201213/cmselect/cmpubacc/writev/716/m03.htm.

    (537)  Glej sporočilo skupine Amazon z dne 22. julija 2016„Amazon's Technology-Centric E-tailing-Business“.

    (538)  Glej sporočilo skupine Amazon z dne 22. julija 2016„Amazon's Technology-Centric E-tailing-Business“.

    (539)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 34, točka 91.

    (540)  Glej pričanje [direktorja/direktorice divizije International Tax and Tax Policy, Amazon Corporate LLC, ZDA], 24. april 2014, str. 129, točke 18 do 25, str. 130, točka 2, 6–15: […].

    (541)  Glej pričanje [direktorja/direktorice divizije International Tax and Tax Policy, Amazon Corporate LLC, ZDA], 24. april 2014, str. 126, točke 9 do 25, str. 127, 2–25, str. 129, točke 2 do 5: […].

    (542)  Glej elektronsko pošto [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US] z dne 16. junija 2008 (v: pričanje [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg] – dokaz 25): […]; pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 61, točke 8 do 25, str. 62, točka 2: […]; in pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 32, točke 14 do 25, str. 33, točke 2 do 25, str. 34, točke 2 do 12: […].

    (543)  Pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 41 do 106, točke 1121 do 1525, str. 107, točke 1 do 3: […].

    (544)  Pričanje [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 7. maj 2014, str. 163, točka 25, str. 164, točke 1 do 8.

    (545)  Notranji akt skupine Amazon: „Amazon Who Is Our Customer DE Customers Report May 2016“, str. 6.

    (546)  Notranji akt skupine Amazon: „Amazon Who Is Our Customer FR Customers Report June 2016“, str. 5.

    (547)  Glej pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 227, točke 10 do 12: […]; pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 228, točke 2 do 8: […]; in pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 228, točke 9 do 21: […].

    (548)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 5. november 2014, točka 1002: 2–12: „So even within a category, there is no magic key that you can just use to turn and everything works in the category. It's calling vendors. It's sitting down with the people. The majority have local organizations. You need to convince them that this is a good thing in their local context, that you're going to drive sales and efficiencies, that you're going to not only cannibalize their business, but create incremental opportunity of growth for them. It's a very local game.“

    (549)  Glej elektronsko pošto, ki jo je [podpredsednik divizije za finance v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA] naslovil na [podpredsednika in finančnega direktorja v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA], z dne 2. maja 2006: „Even though we've established Luxembourg as our European headquarters, we will continue to maintain our European country offices and operations facilities in their current locations throughout Europe. It's important that we maintain our local presence in these countries, as we want each site to reflect the tastes and preferences of our customers in these locations“; Amazon Final Transcripts: [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 909:10-17: „Brands are relevant on a national level. Some customers shop some brands in some countries and other brands in other countries, right, so what would be important for us to understand is not what is selling somewhere else, it's what local customer needs and wants. And we had established a list of priority brands we'd have to look to go after and start with that“; in Amazon Final Transcripts: [direktor divizije za finance v družbi Amazon Instant Video Limited, London, Združeno kraljestvo, nekdanji vodja in direktor divizije za finance v družbi Amazon.co.uk, London, Združeno kraljestvo], 5. november 2014, točka 1100: 5–10: „Philips, for example, back at this period were very, very small in the UK, quite powerful in Germany. Panasonic, again, on this list, small in the UK, very strong in Germany. So different focus from customers, different focus from competition. So, yeah, they would look different.“

    (550)  Pripombe skupine Amazon na sklep o začetku postopka, uvodna izjava 101. Glej tudi poročilo o transfernih cenah, str. 13, in pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 209, točke 20 do 25, str. 210, točke 2 do 18: „Germans know how to purchase food for hundreds of years, right? They're not waiting for online store to sell, you know, there's supermarket for them. They're all well fed. They all know how to feed their families. So, if you entered the segment, the selection is one of the most attractive points, because if you picture your store where you buy your noodles, for example, then this store would only have like ten, 50 different kinds of noodles, but I can tell you here in Europe we have 6 000 different kind of noodles. So, when I tasked my team to launch consumer products food, I said please, go build the biggest noodle shelf in Germany, so at least in one area customers can be sure whenever they think about noodles, I go to Amazon because they have all the noodles. They have the organic noodle, they have the Italian handmade, they have the fresh, they have the dry, they have the Japanese rice noodle. They have the import. You know, there's a thousand kinds of noodles“; in pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 227, točke 16 do 25:„People know how to buy shoes, apparel, everything, so it only makes sense to bring something where I believe I can win the customer. I can win the customer with having a larger selection or better customer service, more convenience, that's, that's my main goal, right? And that's different by country, because it's depending on size, on topics and all that stuff and that's more important than the pure when did you launch the tools category.“

    (551)  Strokovno poročilo [predsednika in ustanovitelja Interactive Media in Retail Group, britanskega združenja za spletno prodajo na drobno in elektronsko trgovino, London, Združeno kraljestvo], 6. junij 2014 (poročilo je naročila skupina Amazon), str. 3.

    (552)  Strokovno poročilo [predsednika in ustanovitelja Interactive Media in Retail Group, britanskega združenja za spletno prodajo na drobno in elektronsko trgovino, London, Združeno kraljestvo], 6. junij 2014, str. 36, točki 77 in 78.

    (553)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 39, točke 21 do 25: str. 40, točki 2 in 3: „I mean it's, when a management is acquiring selection is the core task of this company here, right? I mean, you can't, operating a website, a store with nothing in it is meaningless, right, so all we do here is when the management — so at that time, it was anything between 100 and 200. Today it would be much more. Q. One hundred to 200 buyers or 100 to 200 employees? Buyers? A. No, buyers. Q. Or employees? A. Selection, people that manipulate selection“.

    (554)  Strokovno poročilo [predsednika in ustanovitelja Interactive Media in Retail Group, britanskega združenja za spletno prodajo na drobno in elektronsko trgovino, London, Združeno kraljestvo], 6. junij 2014, str. 36, točki 77 in 78.

    (555)  Povečalo se je tudi število skrbnikov prodajalcev, odgovornih za širitev izbire in izboljšanje pogojev, in sicer s [35–40] % na [45–50] %: pričanje [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 7. maj 2014, pričanje – dokazilo 23, str. 5.

    (556)  Leta 2005 je bilo med prvimi 15 podjetji na področju spletne trgovine, ki so delovala v Franciji, 11 francoskih (strokovno poročilo [predsednika in ustanovitelja Interactive Media in Retail Group, britanskega združenja za spletno prodajo na drobno in elektronsko trgovino, London, Združeno kraljestvo], 6. junij 2014, str. 30, točka 66.

    (557)  Tako kot v Nemčiji tudi francoska zakonodaja omejuje možnost skupine Amazon, da bi uporabila svojo običajno strategijo konkuriranja s cenami. V Franciji morajo založniki upoštevati fiksno maloprodajno ceno, trgovci na drobno pa ne smejo dati več kot pet odstotnega popusta. Zaradi tega predpisa je malo verjetno, da bo potencialna stranka kupila izdelek prek spleta, če skupna cena, vključno s pošiljanjem, presega ceno v fizični trgovini.

    (558)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 880: 16–18, 21–25, točka 881: 1–16.

    (559)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 879: 21–25, točka 880: 16–18. Kot je razvidno iz socialnega načrta, „Amazon France [was] not generating sufficient revenue from its operations to support its cost structure and be a viable going concern.“ Glej tudi notranji akt skupine Amazon: „Collective Redundancy Program for Amazon.fr SARL“.

    (560)  „Collective Redundancy Program for Amazon.fr SARL“, str. 12.

    (561)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 881: 20–24: „Honestly, there was a fair chance that it wouldn't.“ Pričanje [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 7. maj 2014, str. 160, točke 16 do 18: „[…] we are very disappointed with France, how hard [it] was to get customers to come shop at Amazon“.

    (562)  Zaposleni v skupini Amazon je navedel, da dejavnosti skupine Amazon v Franciji ne bi obstajale, če ne bi bilo programa za razvoj izbire. Glej Amazon Final Transcripts: [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 918: 19–22: „I think it wouldn't exist“.

    (563)  Strokovno poročilo [predsednika in ustanovitelja Interactive Media in Retail Group, britanskega združenja za spletno prodajo na drobno in elektronsko trgovino, London, Združeno kraljestvo], 6. junij 2014, str. 40, točka 87: „As was the case for its earlier launches, the localized efforts of Amazon's employees were crucial in expanding into new product categories. Local employees were familiar with local tastes and had to establish and maintain relationships and work with vendors, negotiate licensing contracts with country copyright owners and organizations, determine local pricing, and more. Amazon [D]ed from having a local workforce who had country specific expertise.“

    (564)  Strokovno poročilo [predsednika in ustanovitelja Interactive Media in Retail Group, britanskega združenja za spletno prodajo na drobno in elektronsko trgovino, London, Združeno kraljestvo], 6. junij 2014, str. 40, točka 87: „Amazon must source certain products, including media products and digital content, on a country-by country basis“ in pričanje [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 7. maj 2014, str. 35, točke 22 do 25, „[…] Europe has different laws depending upon the media type and the copyright type. So digital gets way more complicated by – by country basis“.

    (565)  Pričanje [Baker Foundation Professor of Business Administration na Harvard Business School, ZDA], 18. avgust 2014, [Baker Foundation Professor of Business Administration na Harvard Business School, ZDA], Exhibit 7, str. 11.

    (566)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 11, točke 5 do 15: „[…] to me it's much smarter to start a German operation if you have German, knowledgeable people of the German market and not learn everything from scratch.“

    (567)  http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=97664&p=irol-newsArticle&ID=233853, 7. junij 2017.

    (568)  Amazon.com Acquires Three Leading internet Companies http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=176060&p=irol-newsArticle&ID=502989.

    (569)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 802: 1–6; Amazon Final Transcripts: [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 3. november 2014, točka 476: 1–13.

    (570)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 823: 1–10: „[…] a lot of the successes ended up being driven by what we did on a local basis.“

    (571)  Zaposleni v skupini Amazon je pojasnil, da se je morala ta v Nemčiji pogajati [0–10] let, da je vzpostavila partnerstvo z [dobaviteljem] (pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 26, točke 17 do 25, str. 27, točka 1), in da je potrebovala več let za vzpostavitev partnerstva z [dobaviteljem] (Amazon Final Transcripts: [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 5. november 2014, točka 981: 6–10). V Franciji je skupina Amazon ugotovila, da so dobavitelji, kot sta [dobavitelj] in [dobavitelj], precej nenaklonjeni prodaji svojih izdelkov prek nje, pri čemer so zahtevali […], in potrebovala je precej časa, da je vzpostavila trajno partnerstvo (Amazon Final Transcripts: [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 894:19–25; 1–9)). V Združenem kraljestvu je zaposleni v skupini Amazon poročal o dolgih in trdih pogajanjih z dobavitelji, kot je [dobavitelj], za sklenitev pogodb (Amazon Final Transcripts: [direktor divizije za finance v družbi Amazon Instant Video Limited, London, Združeno kraljestvo, nekdanji vodja in direktor divizije za finance v družbi Amazon.co.uk, London, Združeno kraljestvo], 5. november 2014, točka 1100:16–25, točka 1101: 1–3). Poleg tega so številni dobavitelji dajali prednost pristopu, ki strankam omogoča, da se fizično seznanijo z izdelki, kar je težko izvedljivo za podjetje, ki je „v celoti na spletu“, kot je Amazon. Zaradi te omejitve dobavitelji […] (Amazon Final Transcripts: [direktor divizije za finance v družbi Amazon Instant Video Limited, London, Združeno kraljestvo, nekdanji vodja in direktor divizije za finance v družbi Amazon.co.uk, London, Združeno kraljestvo], 5. november 2014, točka 1101: 21–25, točka 1102: 1).

    (572)  Notranji akt skupine Amazon: European Fulfillment Network (EFN), str. 1: […].

    (573)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 772: 8–25: „Yeah, it did not. You know, the brand name, you know, Amazon was clearly a good name in books, but you know, my recruiters would call sellers I remember them telling me, look, you know, I have to tell them we're like eBay in order for the sellers to understand that actually, you know, we had an e-marketplace and, you know, pitch them and explain to them you know, which categories they might be able to list.“

    (574)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 123, točke 2 do 25, str. 124, točke 2 do 9.

    (575)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 771: 14–25, točka 776: 11–15 in 24–25, točka 777: 1–25, točka 778: 4–9, točka 779: 12–21: delo referentov za pridobivanje potencialnih prodajalcev je tam opisano kot bistveno, saj so dejansko oni tisti, ki opravijo bistveno delo pri prodajalcih, da omogočijo uvedbo in dodajanje novih izdelkov na spletišče.

    (576)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 780: 5–25, točka 781: 1–24. Glej tudi Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 827: 18–23: „[…] the team in Luxembourg, the onboarding team played a really big role of, like, you know, working and building. So either adding tools, as I talked about, you know, they build a lot of tools, you know, in the process or working with the technology teams that were building.“

    (577)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 829: 24–25, točka 830: 1–12.

    (578)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 782: 3–17.

    (579)  Notranji akt skupine Amazon: „3 Year Plan: International Merchant Services“, julij 2009, str. 28.

    (580)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 803: 11–25: „[…] new countries like Spain, Italy […] We're still in this process of calling sellers and building the ecosystems.“

    (581)  Notranji akt skupine Amazon: „3 Year Plan: International Merchant Services“, julij 2009, str. 29.

    (582)  Notranji akt skupine Amazon: „3 Year Plan: International Merchant Services“, julij 2009, str. 2.

    (583)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 803: 24–25.

    (584)  Glej uvodno izjavo (168) in sporočilo skupine Amazon z dne 29. maja 2017, naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2010, str. 24 in 25.

    (585)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 808: 1–13: „So clearly we learned in the U.S. that low prices are really important. That's very clear. At the same time, you know, how we implement low prices in the UK or low prices in Germany is very different because obviously the competitiveness of our site in the UK is defined by local retailers and local competition. So the learnings of what might happen with low prices would probably, you know, have learned from the US, maybe, maybe not. But in terms of the actual implementation and how we deal with the local nature of our retail business or third-party business, that I think has to be implemented locally.“

    (586)  Pričanje [Senior Vice President Product Management – Retail, Amazon Corporate LLC, US], 18. september 2014, str. 41, točki 9 in 10. Glej tudi Amazon Final Transcripts: [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 909:22-25, točka 910: 1–2: „Pricing is totally local. Pricing is driven at Amazon by our willingness to be the bestvalue for customers in the country you operate, and to be the best value for customers in the country you operate, you essentially match your competition prices and your competitors are local.“

    (587)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 31, točka 79.

    (588)  Popravljen zapisnik srečanja Komisije, skupine Amazon in Luksemburga z dne 26. maja 2016, str. 3.

    (589)  Notranji akt skupine Amazon: „EU Policies and Procedures Manual“ z dne 1. maja 2006, str. 5.

    (590)  Notranji akt skupine Amazon: „EU Policies and Procedures Manual“ z dne 1. maja 2006, str. 5.

    (591)  Sporočilo skupine Amazon z dne 14. marca 2017, opremljeno z datumom 4. april 2017.

    (592)  Amazon Final Transcripts: [Vice President Sales International, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Third Party Business (such as Marketplace), LuxOpCo, Luxembourg], 4. november 2014, točka 831: 5–10.

    (593)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 5. november 2014, točka 984: 5–25.

    (594)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 50, točke 6 do 13.

    (595)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 52, točke 8 do 15.

    (596)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik enote Prodaja na drobno v Evropi, odgovoren za vse maloprodajne dejavnosti v Evropi, v družbi LuxOpCo, Luksemburg, nekdanji direktor, odgovoren za francoski trg, v družbi Amazon.fr SAS, Clichy, Francija], 5. november 2014, točka 939:23–25, točka 940: 1–2.

    (597)  Amazon Final Transcripts: [direktor divizije za finance v družbi Amazon Instant Video Limited, London, Združeno kraljestvo, nekdanji vodja in direktor divizije za finance v družbi Amazon.co.uk, London, Združeno kraljestvo], 5. november 2014, točka 1104: 6–25, točka 1105: 1–2.

    (598)  Notranji akt skupine Amazon: „Amazon Who Is Our Customer DE Customers Report May 2016“, str. 6. Glej tudi pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 49, točke 18 do 25: za nemške stranke skupine Amazon je to, da „Amazon deluje“ oziroma da drži obljube, pomembnejše od cene, kar je v nasprotju z mnenjem ameriških strank, za katere je cena najpomembnejši element. „If you ask a German customer today why do you love Amazon, they would say because it works, and you can find many studies showing you exactly that and price would come somewhere ranked third, a second, third at best, depending on the category. Where in the U.S., people would say Amazon has great prices, right?“ Glej tudi pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 151, točke 10 do 14: v Nemčiji ni v oglasih skupine Amazon nikoli v ospredju cena, saj je ta manj pomembna. „In the U.S. at that time you would show a commercial based on price, right, Amazon attractive prices. And I said that in Germany that would be meaningless, because our largest category would not have attractive prices […]“.

    (599)  Notranji akt skupine Amazon: „Amazon Who Is Our Customer FR Customers Report June 2016“, str. 5 in 6.

    (600)  Amazon Final Transcripts, [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 5. november 2014, točka 1046: 1–6: „So my — part of my team's job is to make sure that the customer finds the relevant content on the website. That would mean we would be adding pictures and product description. We would work on customer reviews and — that are visible changes on the website“.

    (601)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 34, točke 12 do 23: „To translate a legal text by Google, you need an individual to put it in correct wording again and that's the same thing that we do on our website, that we present to our customer, and consistency of presentation is very important in my store because, you know, the detail pages need to look the same. The language, you can't call color, color on this page and something else on the next page, so you need to have people that make sure you use consistent German terminology, otherwise the customer is completely lost.“

    (602)  Amazon Final Transcripts [Vice President eCommerce platform], 24. oktober 2014, točka 215: 8–23: […].

    (603)  Amazon Final Transcripts: [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 3. november 2014, točka 493: 8–25, točka 494: 1–5: […].

    (604)  Amazon Final Transcripts: [Vice President International Retail, Amazon Corporate LLC, US, former Head of European Retail Business, responsible for all retail operations in Europe, LuxOpCo, Luxembourg], 3. november 2014, točka 503: 24 in 25, točka 504: 1 do 25: […].

    (605)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 35, točke 5 do 18: […].

    (606)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 5. november 2014, točka 976: 6–17: „And to a certain extent, you can hear, we phonetically used the U.S. expression of the brand name so we're not saying Amazon.de but we say Amazon.de, because we didn't want customers in Germany for a minute to think about that this is a U.S. store, right. It's a German store with German people, fulfilled out of Germany, where you reach German customer service. You work with all the things that you're familiar in Germany. You find all the product that is relevant to you in Germany, and that is very, very different from France, UK, from the U.S.“

    (607)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 49, točke 7 do 18.

    (608)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 148, točke 16 do 20.

    (609)  Povzetek po končanem sojenju v zvezi s skupino Amazon, str. 31, točka 80. Glej tudi pričanje [podpredsednik divizije Product Management-Retail in nekdanji podpredsednik/generalni direktor divizije Worldwide Operations v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA], 15. julij 2014, str. 25, točke 18 do 23: „So because the networks are different, you would want to have supply chain people that understand the individual network. Supply chain people in the US for the US network; supply chain people to understand the European network; supply chain people to understand the European network.“

    (610)  Amazon Final Transcripts, [podpredsednik in direktor, odgovoren za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 4. november 2014, točka 588: 11–20: „Yes. There isn't and there wasn't a European transportation carrier, so we had to deal with Royal Mail in the UK, Deutsche Post in Germany, and with LaPoste in France. At that time we had to deal with Royal Mail, and Deutsche Post or LaPoste. There was not much alternative. Some small couriers were starting to grow, but we had to negotiate with the quality of service, the type of the support, and the type of delivery with the three big players in those three countries.“

    (611)  Pričanje [podpredsednik divizije Product Management-Retail in nekdanji podpredsednik/generalni direktor divizije Worldwide Operations v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA], 15. julij 2014, str. 37, točke 2 do 7, str. 55, točke 22 do 25, str. 126, točki 24 in 25, str. 127, točke 1 do 8: „The physical process in the UK and Germany had been designed by, principally by a German team. And that process just was totally different from the one that was principally Crisplant-based“.

    (612)  Pričanje [podpredsednik divizije Product Management-Retail in nekdanji podpredsednik/generalni direktor divizije Worldwide Operations v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA], 15. julij 2014, str. 56, točke 13 do 15. „So they were — those two were very different, even though the physical processes was the same in both plants.“

    (613)  Pričanje [podpredsednik divizije Product Management-Retail in nekdanji podpredsednik/generalni direktor divizije Worldwide Operations v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA], 15. julij 2014, str. 54, točke 20 do 23.

    (614)  Pričanje [podpredsednik divizije Product Management-Retail in nekdanji podpredsednik/generalni direktor divizije Worldwide Operations v družbi Amazon Corporate LLC, ZDA], 15. julij 2014, str. 58, točke 9 do 12.

    (615)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 64, točka 25, str. 65, točke 2 do 10: „So, I did not decide the color of the walls or which equipment to put into the operations. What I delivered, the most relevant input factor, which was the expected number of articles, ASINs that we're planning to sell. That's what determines the size and the equipment, but then operations figures out the layout of the building and when and where to build it, so I do not pick the land. I do not build the building, but I tell them I'm gonna sell washing machines, which makes a huge difference in the shelving than selling books“.

    (616)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 110, točke 22 do 25, str. 111, točke 2 do 9: „[…] I would deliver forecasts based on what selection growth and additions I would expect and then they would determine how many square meters, […]“, str. 176, točke 19 do 25, str. 177, točke 2 do 4, str. 178, točke 2 do 7: „[…] I'm setting the biggest guidance by saying we going to sell washing machines or books and then everything follows that strain, and the cost and the margin calculation would be highly determined on that input.“

    (617)  V Nemčiji je družba Amazon.de od svoje ekipe za maloprodajo zahtevala, naj z dobavitelji opredeli najučinkovitejši način za pošiljanje in prejemanje izdelkov. Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 166, točke 2 do 25, str. 137, točke 16 do 23: „So, this is the team that I, for example, sent to the inbox to make their life more efficient because I have the relation to the vendor and can change the vendor behaviour […]“ in „So, this would be people from, from my retail team that would be on the dock engineering the inbound, right? Like, if you sign up vendors you want to, you want to teach them how to deliver so that our fulfilment center can efficiently handle the product“.

    (618)  Amazon Final Transcripts: [direktor divizije za finance v družbi Amazon Instant Video Limited, London, Združeno kraljestvo, nekdanji vodja in direktor divizije za finance v družbi Amazon.co.uk, London, Združeno kraljestvo], 5. november 2014, točka 1108: 25, točka 1109: 1–19.

    (619)  Pričanje [podpredsednika in direktorja, odgovornega za nemški trg, v družbi Amazon Deutschland Services GmbH, München, Nemčija], 13. junij 2014, str. 88, točke 13 do 25, str. 89, točke 2 do 13: „That's just a small piece of innovation. No, innovation is not always inventing Kindle. Innovation is make a process work for specific customer behavior that is existing.“

    (620)  Sporočilo skupine Amazon z dne 8. februarja 2017, str. 2, v zvezi s financiranjem družbe LuxOpCo in namenom tega financiranja, ter uvodna izjava 183.

    (621)  Kolikor je bila katera od teh funkcij prenesena na evropske povezane družbe, bile te plačane po metodi dodatka na stroške. Družba LuxOpCo je torej dejansko absorbirala stroške, povezane s temi funkcijami.

    (622)  Do [400–500] milijonov EUR leta 2013.

    (623)  Glej uvodno izjavo 343.

    (624)  Glej preglednico 6.

    (625)  Glej preglednico 5: prefakturiranje prevoznih stroškov in naročnina Prime. Čeprav Prime ponuja nabor storitev, ki je veliko širši od samo brezplačne dostave, se je pri analizi kategorij stroškov v korist neopredmetenih sredstev konservativno štelo, da se s prihodki iz naročnin Prime v celoti krijejo samo prevozni stroški.

    (626)  Glej uvodno izjavo 339.

    (627)  Glej uvodni izjavi 205 in 206.

    (628)  Glej uvodno izjavo 428 ter preglednico 3 in preglednico 6. Odstavki od 6.36 do 6.39 smernic OECD iz leta 1995 in leta 2010 se nanašajo na položaje, v katerih družba ni lastnica blagovnih znamk ali trgovskih imen, ki jih promovira. V takih okoliščinah je sposobnost podjetja, da je deležno prihodnjih koristi, ki izhajajo iz dejavnosti trženja, odvisna od vsebine pravic, ki jih ima na teh blagovnih znamkah ali trgovskih imenih. V tem smislu imajo lahko stroški oglaševanja in promocije pomembno vlogo pri ohranjanju vrednosti blagovne znamke. Za ponazoritev je v odstavku 6.36 opisan naslednji primer: „Če pa distributer dejansko sam nosi stroške svoje trženjske dejavnosti (to je, če ni dogovorjeno, da mu lastnik te stroške povrne), se postavlja vprašanje, v kolikšnem obsegu je lahko distributer udeležen pri morebitnih koristih iz teh dejavnosti. Na splošno velja, da bo pri transakcijah med nepovezanimi podjetji možnost stranke, ki ni pravni lastnik trženjske pravice, da pridobi prihodnje koristi od trženjske dejavnosti, ki povečuje vrednost tega neopredmetenega sredstva, odvisna predvsem od vsebine pravic te stranke. Distributer na primer lahko pridobi koristi iz svoje naložbe v razvoj vrednosti blagovne znamke iz svojega prometa in tržnega deleža, če ima dolgoročno pogodbo o izključni pravici distribucije za izdelek z blagovno znamko. V takih primerih se distributerjev delež koristi določi na podlagi tega, kaj bi v primerljivih okoliščinah dobil neodvisni distributer. V nekaterih primerih pa ima lahko distributer izredne odhodke trženja, ki presegajo stroške nepovezanega distributerja s podobnimi pravicami za lastno distribucijsko dejavnost. Nepovezanemu distributerju bi lahko v takem primeru lastnik blagovne znamke dal dodatno nagrado, morda v obliki znižanja nabavne cene izdelka ali nižje stopnje licenčnine.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2017, priloga v poglavju VI: „Primeri za ponazoritev smernic v zvezi z neopredmetenimi sredstvi“, primer 10.

    (629)  Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 434, so edini znatni prihodki družbe LuxSCS licenčnine, ki jih je plačevala družba LuxOpCo.

    (630)  Sporočilo skupine Amazon z dne 29. maja 2017, naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 29.

    (631)  Licenčna pogodba, točka 7 (No Warranties).

    (632)  Poročilo o transfernih cenah, str. 14. Kot je navedeno v naknadnem poročilu o transfernih cenah iz leta 2017, str. 23: „A key aspect of the European business was the effective management of the inventory which is comprised of millions of individual items purchased from third-party vendors for resale“.

    (633)  Kot je navedeno v smernicah OECD iz leta 2010, odstavek 9.12: „[…] [D]avčni organ [je] upravičen, da oporeka dozdevno porazdelitev tveganja med povezanimi družbami po pogodbi, če to ni skladno z ekonomsko vsebino transakcije. Zato je pomembno, da se pri preučevanju porazdelitve tveganja med povezanimi osebami in posledic, ki jih ta imajo za transferne cene, ne preučijo zgolj pogodbeni pogoji, pač pa, da se razjasnijo tudi naslednja, dodatna vprašanja:

    ali ravnanje odvisne družbe ustreza porazdelitvi tveganja po pogodbi […],

    ali se porazdelitev tveganja v povezanem poslu sklada z neodvisnim tržnim načelom […] in

    kakšne so posledice porazdelitve tveganja […].“

    (634)  Dogovor o delitvi stroškov z dne 5. januarja 2009, točka 2.3 in Exhibit B (Functions and Risks).

    (635)  Glej preglednico 4 za podroben pregled popravkov vrednosti in rezervacij v zvezi s kratkoročnimi sredstvi družbe LuxOpCo.

    (636)  Naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 29.

    (637)  Smernice OECD iz leta 1995, leta 2010 in leta 2017, odstavek 7.14.

    (638)  Glej opombo 272.

    (639)  To, ali je za zagotovitev teh storitev ene povezane družbe iz skupine drugi potrebno plačilo, se ugotavlja z analizo konkretnih dejstev in okoliščin ter zlasti tega, ali so te storitve „upravljanja tveganj“ znotraj skupine same po sebi pomenile korist (ali pričakovano korist) za družbo LuxOpCo. Smernice OECD iz leta 1995, leta 2010 in leta 2017, odstavek 7.29.

    (640)  Sporočilo skupine Amazon z dne 27. februarja 2017, str. 12.

    (641)  Sporočilo skupine Amazon z dne 27. februarja 2017, str. 13.

    (642)  Sporočilo skupine Amazon z dne 27. februarja 2017, Priloga 32–9.

    (643)  Sporočilo skupine Amazon z dne 27. februarja 2017, str. 13.

    (644)  Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 163.

    (645)  Vendar ta tveganja v sporočilu skupine Amazon z dne 27. februarja 2017 niso bila opredeljena kot pomembna grožnja.

    (646)  Licenčna pogodba, točka 9.2 (Preventing Infringement).

    (647)  Dogovor o delitvi stroškov, točka 9.12 (Preventing Infringement).

    (648)  Glej odstavek 2.2 smernic OECD iz leta 2010: „Izbira metode za določanje transfernih cen vedno temelji na izbiri najprimernejše metode za posamezen primer.“ Glej odstavek 1.42 smernic OECD iz leta 1995.

    (649)  Glej odstavka 3.49 in 3.50 smernic OECD iz leta 1995. Tako dajanje prednosti tradicionalnim transakcijskim metodam je bilo ohranjeno tudi v odstavku 2.3 smernic OECD iz leta 2010.

    (650)  Sporočilo skupine Amazon z dne 4. maja 2015, str. 3 in 4, ter sporočilo skupine Amazon z dne 31. julija 2015, str. 2 in 3.

    (651)  Glej smernice OECD iz leta 1995, poglavje I, oddelek C, in smernice OECD iz leta 2010, poglavje I, oddelek D.1.2. V odstavku 1.17 smernic OECD iz leta 1995 je v zvezi s tem določeno: „Kot rečeno je treba pri teh primerjavah upoštevati pomembne razlike med primerjanimi transakcijami ali podjetji. Da bi ugotovili stopnjo dejanske primerljivosti in nato izvedli primerne prilagoditve za vzpostavitev primerljivih tržnih pogojev (ali razpona primerljivih tržnih cen), je treba primerjati značilne lastnosti transakcij ali podjetij, ki bi vplivale na pogoje transakcij med nepovezanimi osebami. Med značilnostmi, ki so lahko pomembne pri določanju primerljivosti, so lastnosti prenesenih sredstev ali storitev, funkcije, ki jih stranke opravljajo (ob upoštevanju vloženih sredstev in prevzetih tveganj), pogodbeni pogoji, gospodarske okoliščine strank v transakciji in njihove poslovne strategije. […]“. Teh pet „značilnosti“ se običajno imenuje pet dejavnikov primerljivosti.Glej tudi odstavek 1.36 smernic OECD iz leta 2010 in leta 2017.

    (652)  Glej oddelek 2.1.2.3.

    (653)  Smernice OECD iz leta 1995, odstavek 1.19: „Značilnosti, ki jih je pomembno upoštevati, so na primer: […] pri neopredmetenih sredstvih […] oblika transakcije (na primer podelitev licence ali prodaja), vrsta sredstva (na primer patent, blagovna znamka ali znanje in izkušnje), trajanje in stopnja zaščite pravic do industrijske lastnine ter pričakovane koristi od njihove uporabe.“

    (654)  Glej uvodno izjavo 220, v kateri so navedeni razlogi, ki jih je navedla skupina Amazon, da bi pojasnila, v čem se intelektualna lastnina, za katero je v okviru pogodb M.com podeljena licenca, razlikuje od neopredmetenih sredstev, za katera je bila podeljena licenca v okviru licenčne pogodbe. Glej tudi uvodno izjavo 223 o pogodbi [A]. Kot je podrobneje pojasnjeno v sporočilu skupine Amazon z dne 31. julija 2015: „Customer data is never licensed out to third parties. Moreover, third-party use under license of the Amazon trademarks and the Amazon logo in Europe is limited to marketing and similar materials that have been approved in advance by LuxOpCo. These limited licenses are revocable, royalty-free, non-transferable and non-assignable.“

    (655)  Enako velja za pogodbo [G], medtem ko se druge pogodbe imenujejo […] v primeru [H] in [B] ter […] v primeru [I].

    (656)  Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 309, je tudi Luksemburg ugotovil, da teh pogodb, vključno s pogodbo [A], ni mogoče uporabiti za analizo po metodi primerljivih prostih cen, saj ta pogodba izraža poslovni model, ki se razlikuje od modela, vzpostavljenega med družbama LuxSCS in LuxOpCo.

    (657)  Glej uvodno izjavo 253.

    (658)  Glej tudi smernice OECD iz leta 1995, odstavek 1.15, ter smernice OECD iz leta 2010 in leta 2017, odstavek 1.33.

    (659)  Sporočilo skupine Amazon z dne 29. maja 2017, str. 5.

    (660)  Amazon Final Transcripts: [podpredsednik Technology – Software Development, Amazon Corporate LLC, ZDA, nekdanji podpredsednik Kindle, Amazon Corporate LLC, ZDA], pričanje v postopku z dne 18. novembra 2014, odstavki 35413540: 24–25, odstavki 3541: 1–25, odstavki 3542: 1–25: „Q: […] And given that these deals involved services and technology, how did Amazon price them? A: Well, the way we priced these deals was essentially looking at them as a wholistic bundle […]“.

    (661)  Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izajvi 210, je to pozneje priznalo zvezno davčno sodišče ZDA.

    (662)  Glej uvodno izjavo 144.

    (663)  Glej pričanje skupine Amazon na končni obravnavi 18. novembra 2014 [podpredsednik Technology – Software Development, Amazon Corporate LLC, ZDA, nekdanji podpredsednik Kindle, Amazon Corporate LLC, ZDA], str. 3549: 9 do 3550: 1, točka 3549: 10–25; točka 3550: 1–10: „Volume impacted deal pricing pretty significantly. You can look at the — you can go through the various contracts across the M.coms and you will find that the larger ones, such as [C] and [A], they have a lower commission rate than the smaller ones such as [D] and [E] and [F], and so that was a reality of what the market forces would require, […] And so the expectation that became predominant across all of the players in this market segment was that the bigger the sales volume, the lower the commission rate would be, and that found its way into, for example, [A] Amendment 3 is where we went from a single commission structure to a tiered base structure because [A] saw that their sales were doing very well and they predicted them to do very well over the course of the remainder of the agreement and they didn't want to be spending that much because they thought it wasn't competitive with their alternatives. And you saw the same thing in the [C] deal […]“.

    (664)  Sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, odstavek 129, str. 41.

    (665)  Glej uvodno izjavo 322. Kot je navedeno v smernicah OECD iz leta 1995, odstavek 1.53: „Dejstvo, da podjetje, ki posluje z dobičkonosnimi člani svoje mednarodne skupine, ustvarja izgube, je za davčne zavezance ali davčne organe lahko znak, da je treba preučiti določanje transfernih cen. Podjetje [,ki posluje z izgubo,] morda od mednarodne skupine podjetij, katere član je, ne prejema ustreznega plačila glede na koristi, ki jih prinašajo njegove dejavnosti.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2010, odstavek 1.71, in smernice OECD iz leta 2017, odstavek 1.130.

    (666)  Glej uvodno izjavo 153.

    (667)  Sporočilo skupine Amazon z dne 29. maja 2017.

    (668)  Glej uvodno izjavo 210.

    (669)  Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 210, je zvezno davčno sodišče ZDA priznalo, da je v skladu s pogodbo [A] skupina Amazon [A] zagotovila različne dodatne storitve, ki niso bile povezane z neopredmetenimi sredstvi.

    (670)  V naknadnim poročilu o transfernih cenah iz leta 2017 je zmotno ugotovljeno, da „the license of the Intangibles from LuxSCS to LuxOpCo […] comes with a commitment by LuxSCS to maintain, update, and enhance those intangibles through ongoing investments under the CSA“. Kot je pojasnjeno v oddelku 2.1.2.3, je družba LuxOpCo to zavezo („commitment“) prevzela nase, ker ji je bila podeljena nepreklicna in izključna licenca za razvoj, izboljševanje in uporabo neopredmetenih sredstev, ki jih je imela družba LuxSCS.

    (671)  Glej uvodno izjavo 529.

    (672)  Glej uvodno izjavo 153.

    (673)  Glej uvodno izjavo 256.

    (674)  Poročilo o transfernih cenah, str. 31.

    (675)  Glej tudi naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 19: „For the party that does not make a unique and valuable contribution, like any other one-sided method, the TNMM tends to mathematically give the same effect as a residual profit split method as only a remuneration for the routine functions can be allocated and no residual profit can be attributed to that party. The TNMM is under the circumstances of the case, the most appropriate method for an ex-post analysis of the outcomes of the royalty transaction given that other available methods do not provide a more reliable basis for testing the transaction.“

    (676)  Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 301, je Luksemburg v pripombah na sklep o začetku postopka navedel, da je v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču odobrena metoda določanja transfernih cen, ki temelji na TNMM. Po navedbah luksemburške davčne uprave se je pri sprejetju TNMM kot ustrezne metode določanja transfernih cen v obravnavanem primeru upoštevala funkcijska analiza, vključena v poročilo o transfernih cenah.

    (677)  Testno stranko je treba izbrati samo pri uporabi metode dodatka na stroške, metode znižanih preprodajnih cen ali TNMM – glej odstavek 3.18 smernic OECD iz leta 2010 in leta 2017. Ta zahteva je navedena tudi v odstavkih 2.38, 3.26 in 3.43 smernic OECD iz leta 1995.

    (678)  Glej tudi odstavka 2.59 in 9.79 smernic OECD iz leta 2010.

    (679)  Smernice OECD iz leta 2010, odstavek 2.59: „Manj verjetno je, da bi bila metoda stopnje čistega dobička zanesljiva, če bi vsaka stranka v transakciji prispevala dragocene in edinstvene prispevke […]. V takšnem primeru je načeloma najbolj primerna metoda metoda porazdelitve dobička […]. Vendar pa se v primerih, ko ena izmed strank vloži vse edinstvene prispevke, vključene v povezani transakciji, medtem ko druga stranka ne vlaga edinstvenih prispevkov, lahko uporabi enostranska metoda (tradicionalna transakcijska metoda ali metoda stopnje čistega dobička).“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2017, odstavek 2.65.

    (680)  Poročilo o transfernih cenah, str. 30 in 31.

    (681)  Kot je navedeno v smernicah OECD iz leta 2017, odstavek 6.42: „[…] Tako v primeru notranje razvitega neopredmetenega sredstva, če pravni lastnik ne izvaja nobene upoštevne funkcije, ne uporablja nobenega upoštevnega sredstva in ne prevzame nobenega upoštevnega tveganja ter če deluje samo kot subjekt, ki je imetnik lastninske pravice, na koncu ni upravičen do nobenega deleža prihodkov skupine mednarodnih podjetij, ki izhajajo iz uporabe zadevnega neopredmetenega sredstva, razen do morebitnega tržno naravnanega plačila, ki ustreza lastništvu.“

    (682)  Sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, odstavek 91, str. 30.

    (683)  Kot je navedeno v smernicah OECD iz leta 2017, odstavek 6.89: „V okviru transakcij, ki se nanašajo na prenos neopredmetenih sredstev ali pravice na neopredmetenih sredstvih, je bistveno natančno ugotoviti naravo neopredmetenih sredstev ali pravic na neopredmetenih sredstvih, ki se prenašajo med povezanimi podjetji. Kadar so prenesene pravice omejene, je bistveno tudi ugotoviti naravo teh omejitev in celotni obseg prenesenih pravic. V zvezi s tem je treba opozoriti, da oznake transakcij nikakor niso odločilne pri analizi transfernih cen. Tako v primeru prenosa izključne pravice do uporabe patenta v državi X odločitev davčnega zavezanca, da to transakcijo označi za prodajo vseh patentnih pravic v državi X ali podelitev izključne licence za trajno uporabo dela svetovnih licenčnih pravic, ne vpliva na določitev primerljive tržne cene, če v enem ali drugem primeru transakcija, katere cena se določa, pomeni prenos izključnih pravic do uporabe patenta v državi X za njegovo preostalo življenjsko dobo. Zato mora funkcijska analiza omogočiti natančno določitev narave prenesenih pravic na neopredmetenih sredstvih.“

    (684)  Kot je navedeno v uvodnih izjavah 189 do 192, evropske povezane družbe družbi LuxOpCo zagotavljajo zlasti storitve podpore in so za te storitve plačane po metodi dodatka na stroške.

    (685)  Poročilo o transfernih cenah, str. 13.

    (686)  Poročilo o transfernih cenah, str. 13 in 30.

    (687)  Komisija ugotavlja, da so bile te pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene že v poročilu o transfernih cenah in potrjene v zadevnem vnaprejšnjem davčnem stališču, ponovljene tudi v študiji iz leta 2014 (glej uvodno izjavo 324) in naknadnem poročilu o transfernih cenah iz leta 2017 (glej uvodne izjave 386 do 387). V zadnjenavedenem poročilu so bile funkcije družbe LuxOpCo predstavljene kot redne funkcije z omejeno vrednostjo. Tudi tveganja, ki jih prevzema družba LuxOpCo, so označena kot majhna. Kar zadeva sredstva, je v naknadnem poročilu o transfernih cenah iz leta 2017 tudi jasno navedeno, da družba LuxOpCo „does not own, manage or control any IP rights“. V poročilu je v zvezi s tem spregledano dejstvo, da ima družba LuxOpCo izključno in nepreklicno licenco za neopredmetena sredstva med njihovo celotno življenjsko dobo na evropskem trgu ter da na podlagi pravic, ki jih je dobila z licenčno pogodbo, nadalje razvija, izboljšuje in upravlja neopredmetena sredstva za lastni račun in na lastno tveganje. Kot je bilo ugotovljeno že v oddelku 9.2.1.2, gre za nepravilen opis in očitno izkrivljanje funkcij, sredstev in tveganj družbe LuxOpCo. Glej naknadno poročilo o transfernih cenah iz leta 2017, str. 31 in 32.

    (688)  Glej v tem okviru odstavek 2.87 smernic OECD iz leta 2010, ki določa: „Imenovalec bi se moral osredotočiti na ustrezen kazalnik(e), ki odraža vrednost funkcij, ki jih opravlja testna stranka, in transakcije pod drobnogledom, ob upoštevanju vloženih sredstev in prevzetega tveganja.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2017, odstavek 2.93.

    (689)  Dokument sekretariata OECD o metodah določanja transfernih cen, julij 2010, odstavek 17.

    (690)  Kot je navedeno v smernicah OECD iz leta 1995, odstavek 8.8: „Prispevki na podlagi dogovora o delitvi stroškov se od rednega prenosa sredstev ali storitev v skupini razlikujejo po tem, da je nadomestilo deloma ali v celoti namenjeno pričakovanim koristim za posameznega udeleženca, ki združuje svoje vire in sposobnosti. Neodvisna podjetja sklepajo dogovore o delitvi stroškov in tveganj, kadar se pokaže neka skupna potreba, od katere imajo lahko podjetja vzajemno korist. Nepovezane stranke kot nepovezane osebe pod tržnimi pogoji morda želijo deliti tveganja (na primer pri raziskovanju na področju vrhunske tehnologije), da bi čim bolj zmanjšale morebitno izgubo iz te dejavnosti, ali pa se vključijo v delitev stroškov ali v skupni razvoj, da bi dosegle večje prihranke, na primer zaradi ekonomije obsega ali da bi izboljšale svojo poslovno uspešnost in produktivnost, morda s kombiniranjem različnih prednosti na področju izkušenj.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2010, odstavek 8.8, in smernice OECD iz leta 2017, odstavek 8.12.

    (691)  Skupina Amazon v sporočilih z dne 28. oktobra 2015 z naslovom „Role of European Entities“, str. 2, in „Meeting with the Case Team“, str. 4, trdi, da družba LuxSCS vzdržuje in razvija neopredmetena sredstva z izvajanjem znatnih naložb („significant investments“). Vendar, kot je Komisija pojasnila v oddelku 9.2.1.1, družba LuxSCS dejansko ne izvaja nobene funkcije z dodano vrednostjo, ki bi bila povezana z razvojem neopredmetenih sredstev. Zdi se, da želi skupina Amazon s sklicevanjem na dogovor o delitvi stroškov pokazati, da je treba dejavnosti razvoja, ki jih v ZDA izvajata družbi A9 in ATI, šteti za upoštevne funkcije družbe LuxSCS za oceno obravnavane transakcije. Vendar sta družbi A9 in ATI, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 427, navedene funkcije izvajali za lastni račun in, kot izhaja iz letnih poročil na podlagi dogovora o delitvi stroškov, družba LuxSCS sama ne prispeva k razvoju na podlagi tega dogovora. Če bi izvajala eno ali več funkcij, ki so ji dodeljene v dogovoru o delitvi stroškov, bi se to kazalo v združevanju stroškov. Tudi družbi A9 in ATI prejemata plačilo za funkcije, ki jih izvajata v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, prek stroškov za razvoj.

    (692)  Glej uvodno izjavo 206.

    (693)  Kot je pojasnjeno v odstavku 6.18 smernic OECD iz leta 1995 in leta 2010: „Pomembno je upoštevati tudi vrednost storitev, kot so strokovna pomoč in usposabljanje zaposlenih, ki jih razvijalec lahko ponudi v zvezi s prenosom. Podobno je treba upoštevati tudi koristi, ki jih prejemnik licence daje dajalcu licence z izboljšavami izdelkov ali procesov.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2017, odstavek 6.75: „Smernice, navedene v tem oddelku B, se morajo uporabljati v različnih položajih v zvezi z razvojem, izboljševanjem, vzdrževanjem, zaščito in uporabo neopredmetenih sredstev. Bistveni vidik v vsakem primeru je, da morajo povezana podjetja, ki prispevajo k razvoju, izboljševanju, vzdrževanju, zaščiti ali uporabi neopredmetenih sredstev, katerih pravni lastnik je drug član obravnavane skupine mednarodnih podjetij, prejeti tržno naravnano plačilo glede na funkcije, ki jih izvajajo, tveganja, ki jih prevzemajo, in sredstva, ki jih uporabljajo. […].“

    (694)  Kot je Komisija navedla v oddelku 2.5 zgoraj, je v luksemburški zakonodaji in okviru OECD določeno, da mora kakršna koli storitev znotraj skupine, ki jo zagotavlja družba LuxOpCo, tej omogočiti ne samo, da svoje stroške prefakturira družbi LuxSCS, temveč da poleg svojih stroškov prejme tudi tržno naravnano plačilo.

    (695)  Pri uporabi TNMM z družbo LuxSCS kot testno stranko je lahko v pomoč odstavek 7.36 smernic OECD iz leta 1995 in leta 2010; ta določa, da „[k]o je povezano podjetje le zastopnik ali posrednik za opravljanje storitev, je pri uporabi metode dodatka na stroške pomembno, da je donos ali dodatek primeren za opravljanje zastopniške funkcije, ne pa za opravljanje samih storitev. V takem primeru verjetno ne bi bilo primerno določati primerljive tržne cene kot dodatka na stroške storitev, ampak le na stroške samega zastopanja […] Povezano podjetje ima na primer lahko stroške zaradi najema oglaševalskega prostora za člane skupine, torej stroške, ki bi jih sicer imeli neposredno člani skupine, če bi bili neodvisni. V takem primeru je gotovo lahko primerno, da se ti stroški prenesejo na prejemnike storitve v skupini brez dodatka in da se dodatek na stroške uporabi samo za tiste stroške, ki jih ima posrednik pri opravljanju svoje zastopniške funkcije.“ Glej tudi smernice OECD iz leta 2017, odstavek 7.34. Glej uvodni izjavi 242 in 263.

    (696)  Glej uvodno izjavo 264.

    (697)  Glej uvodno izjavo 429.

    (698)  Smernice OECD iz leta 1995, leta 2010 in leta 2017, glosar.

    (699)  Glej uvodno izjavo 522 in opombo 650.

    (700)  Smernice OECD iz leta 2017, odstavek 2.100: „Če se izkaže, da je v skladu z neodvisnim tržnim načelom, da se stroški prenesejo brez dodatka, se postavlja drugo vprašanje, in sicer kako to vpliva na primerljivost in določitev razpona primerljivih tržnih cen. Ker je treba primerjati primerljivo, bi bilo treba, če se preneseni stroški brez dodatka izključijo iz imenovalca kazalnika čistega dobička davčnega zavezanca, iste kategorije stroškov izključiti tudi iz imenovalca kazalnika čistega dobička primerljivke. V praksi se lahko pojavijo težave glede primerljivosti, kadar so na voljo omejene informacije o razčlenitvi stroškov primerljivk.“

    (701)  Glej uvodno izjavo 258.

    (702)  Glej smernice OECD iz leta 2010, odstavek 2.121.

    (703)  Glej uvodno izjavo 148.

    (704)  Glej uvodno izjavo 353.

    (705)  Glej preglednico 3: izkaz poslovnega izida družbe LuxOpCo za poslovna leta od 2006 do 2013, ki kaže, da stroški blaga, surovin in potrošnega materiala sistematično predstavljajo približno [70–75] % celotnih stroškov družbe LuxOpCo.

    (706)  Poročilo o transfernih cenah, Priloga V.

    (707)  Luksemburg in skupina Amazon sta poleg tega navedla, da je bila uvedba spodnje meje namenjena zaščiti družbe LuxOpCo, ker so primerljive družbe leta 2003 knjižile izgube in ker je mehanizem spodnje meje zagotavljal pozitivno plačilo. Poleg tega, da vprašanje spodnje meje nikoli ni bilo pomembno (pomembna je samo zgornja meja) in da potreba po spodnji meji nima veliko opraviti s potrebo po zgornji meji, ta trditev nikakor ni prepričljiva. V resnici metoda izračuna licenčnine (oz. dobičkonosnosti družbe LuxOpCo) določa, da če je dobičkonosnost družbe LuxOpCo manjša od 0,45 % prodaje v Uniji, jo je treba prilagoditi tako, da je enaka 0,45 % prihodkov ali dobička iz poslovanja v Uniji, kar je manjše. Če bi bil torej promet pozitiven, družba LuxOpCo pa bi knjižila izgube oziroma če bi bil rezultat iz poslovanja v Uniji negativen, bi uporaba mehanizma, ki ga skupina Amazon in Luksemburg imenujeta „spodnja meja“, privedla do izbire nižje vrednosti, ki bi bila v tem primeru izguba iz poslovanja v Uniji. Poleg tega družba LuxOpCo ni zaščitena pred izgubami z mehanizmom določanja cen za licenčnino iz zadevnega vnaprejšnjega davčnega stališča. Ker licenčnina oziroma plačilo družbi LuxSCS v skladu z metodo za izračun licenčnine ne sme nikoli biti nižja od nič, bi bila torej enaka nič, potencialne izgube pa bi absorbirala družba LuxOpCo.

    (708)  Glej uvodni izjavi 304 in 354.

    (709)  Sodba Komisija/World Duty Free Group in drugi, združene zadeve C-20/15 P in C-21/15 P, ECLI:EU:C:2016:981, točka 54 in navedena sodna praksa.

    (710)  Sodbi Komisija/World Duty Free Group in drugi, združeni zadevi C-20/15 P in C-21/15 P, ECLI:EU:C:2016:981, točka 56, in P Oy, C6/12, ECLI:EU:C:2013:525, točka 18.

    (711)  Sodba Komisija/MOL, C-15/14 P, EU:C:2015:362, točka 60. Glej tudi sodbe Komisija/World Duty Free Group in drugi, združeni zadevi C-20/15 P in C-21/15 P, ECLI:EU:C:2016:981, točka 55, Orange/Komisija, C-211/15 P, ECLI:EU:C:2016:798, točki 53 in 54, ter Belgija/Komisija, C-270/15 P, ECLI:EU:C:2016:489, točka 49.

    (712)  Sodba Paint Graphos in drugi, združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, ECLI:EU:C:2009:417.

    (713)  Sodba Komisija/World Duty Free Group in drugi, združeni zadevi C-20/15 P in C-21/15 P, ECLI:EU:C:2016:981, točka 57 in navedena sodna praksa.

    (714)  Sodba Paint Graphos in drugi, združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, ECLI:EU:C:2009:417, točka 65.

    (715)  Sodba Komisija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo, združeni zadevi C-106/09 P in C-107/09 P, ECLI:EU:C:2011:732, točka 75. Glej tudi sodbo Komisija/World Duty Free Group in drugi, združeni zadevi C-20/15 P in C-21/15 P, ECLI:EU:C:2016:981, točka 54.

    (716)  Glej uvodno izjavo 240.

    (717)  Glej uvodno izjavo 240. Na primer obrestni odhodki za sredstva, ki prinašajo dohodke, oproščene davka, ali sejnine, ki ne spadajo v okvir vsakodnevnega upravljanja družbe.

    (718)  Člen 164a LIR. Glej tudi opombo 54. Pri davčnem združevanju v davčno enoto je skupina družb izenačena z enim samim davčnim zavezancem (nepovezanim).

    (719)  Pri davčnem združevanju je skupina družb izenačena z enim samim davčnim zavezancem. Tako se odpravi slabši položaj skupin družb v primerjavi s posameznimi družbami, kar zadeva obdavčljivi dohodek. Združevanje ni ukrep pomoči, če se skupina družb, ko je združena, ne obravnava ugodneje kot posamezna družba.

    (720)  Sodba Todaro Nunziatina & C., C-138/09, ECLI:EU:C:2010:291, točka 21.

    (721)  V uvodni izjavi 53 Odločbe Komisije z dne 16. oktobra 2002 o državni pomoči C 49/2001 (ex NN 46/2000) – Centri za usklajevanje –, ki jo je izvedel Luksemburg (UL L 170, 9.7.2003, str. 20), se je davčna ugodnost na primer nanašala samo na „center za usklajevanje, ki je mednarodna kapitalska družba rezidentka in katere dejavnost je omejena na zagotavljanje storitev, ki so izključno namenjene družbam ali podjetjem iz iste tuje mednarodne skupine“. Podobno je navedeno v uvodni izjavi 66 Odločbe Komisije z dne 13. maja 2003 o shemi državne pomoči, ki jo je izvajala Francija za mednarodne sedeže podjetij in logistične centre (UL L 23, 28.1.2004, str. 1): „[K]orist sistema je omejena izključno na mednarodne sedeže podjetij in logistične centre, ki svoje storitve pretežno opravljajo za povezane družbe s sedežem zunaj Francije“. Nazadnje, v uvodni izjavi 57 Odločbe Komisije z dne 24. junija 2003 o shemi pomoči, ki jo Belgija izvaja v obliki davčnega sistema odločanja, ki se uporablja za US Foreign Sales Corporations (UL L 23, 28.1.2004, str. 14), je navedeno: „sistem odločanja, ki se uporablja za belgijske dejavnosti FSC, pomeni poseben sistem, ki se uporablja samo za podružnice in odvisne družbe FSC“.

    (722)  Sporočilo skupine Amazon z dne 5. marca 2015, priloga 2.

    (723)  Komisija je že ugotovila, da taka praksa pomeni državno pomoč, in sicer v Sklepu Komisije (EU) 2016/1699 z dne 11. januarja 2016 o shemi državne pomoči v zvezi z oprostitvijo presežnega dobička (SA.37667 (2015/C)) (ex 2015/NN), ki jo je uvedla Belgija (UL L 260, 27.9.2016, str. 61).

    (724)  Sodba Paint Graphos in drugi, združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, ECLI:EU:C:2009:417, točka 69.

    (725)  Sodba Hydrotherm, C-170/83, ECLI:EU:C:1984:271, točka 11. Glej tudi sodbo Pollmeier Malchow/Komisija, T-137/02, ECLI:EU:T:2004:304, točka 50.

    (726)  Sodbi Acea Electrabel Produzione SpA/Komisija, C-480/09 P, ECLI:EU:C:2010:787, točke 47 do 55, in Cassa di Risparmio di Firenze SpA in drugi, C-222/04, ECLI:EU:C:2006:8, točka 112.

    (727)  Organizacijska struktura skupine Amazon je podrobneje pojasnjena na sliki 1.

    (728)  Glej opombo 119. Davčni zakonik ZDA določa, da so družbe rezidentke obdavčene za svoj svetovni dohodek, vključno z dohodkom iz tujine, ter – drugače kot v drugih državah – na dohodek svojih odvisnih družb. Vendar je praviloma davek od dohodka tujih odvisnih družb odložen, dokler se ta dohodek v obliki dividend ali kako drugače ne razdeli med njihove ameriške delničarje. Če in ko se dobiček ali del dobička družbe LuxSCS razdeli njenim partnerjem s sedežem v ZDA, se obdavči po sistemu obdavčenja svetovnih dohodkov kot katera koli druga redna razdelitev dobička po obdavčitvi, ki jo izvede tuja podrejena družba.

    (729)  Glej po analogiji sodbo Intermills, 323/82, EU:C:1984:345, točka 11. Glej tudi sodbo Belgija in Forum 187 ASBL/Komisija, združeni zadevi C-182/03 in C-217/03, ECLI:EU:C:2005:266, točka 102: „Komisija [je] pravilno menila, da pravila o določitvi obdavčljivih prihodkov pomenijo prednost za centre za usklajevanje in za skupine, ki jim centri pripadajo.“

    (730)  Izjeme iz člena 107(2) PDEU, ki se nanašajo na pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom, pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in pomoč, dodeljeno gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, so kategorije, na katere se obravnavana zadeva ne nanaša.

    (731)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

    (732)  Sodba Belgija in Forum 187 ASBL/Komisija, združeni zadevi C-182/03 in C-217/03, ECLI:EU:C:2006:416. Splošno sodišče je enako sklepalo v združenih zadevah Francija in France Télécom/Komisija, T-427/04 in T-17/05, ECLI:EU:T:2009:474, v katerih je bila družbi France Télécom odobrena oprostitev, Komisija pa je ugotovila, da je bila pomoč odobrena letno, in sicer: razlika med davčno obveznostjo in oprostitvijo je bila izračunana letno in je bila med drugim odvisna od višine davčne stopnje, o kateri so lokalni organi glasovali vsako leto. Splošno sodišče je potrdilo, da je ta ugotovitev točna.

    (733)  Glej uvodno izjavo 1.

    (734)  Pripombe Luksemburga k sklepu o začetku postopka, točki 42 in 43.

    (735)  Pripombe Luksemburga k sklepu o začetku postopka, točka 44.

    (736)  Sodba Falck in Acciaierie di Bolzano/Komisija, C-74/00, ECLI:EU:C:2002:524, točka 140.

    (737)  Sodba Komisija/Salzgitter, C-408/04 P, ECLI:EU:C:2008:236, točke 100 do 107.

    (738)  Prav tam, točka 106.

    (739)  Zgoraj navedena zadeva Forum 187, točka 147; sodba Van den Bergh en Jurgens in Van Dijk Food Products Lopik/Komisija, Recueil [1987], str. 1155, točka 44.

    (740)  Prav tam.

    (741)  Sodba Territorio Histórico de Vizcaya – Diputación Foral de Vizcaya in drugi/Komisija, združene zadeve od C-471/09 P do C-473/09 P, ECLI:EU:C:2011:521, točka 64: „Glede tega je treba opozoriti, da se država članica, katere organi so dodelili pomoč v nasprotju s postopkovnimi pravili iz člena 88 ES, načeloma ne more sklicevati na legitimno pričakovanje upravičencev, da bi se izognila obveznosti sprejetja potrebnih ukrepov za izvršitev sklepa, s katerim ji Komisija naloži vračilo pomoči. Dopustiti tako možnost bi namreč pomenilo, da se določbam členov 87 ES in 88 ES odvzame polni učinek, ker bi se nacionalni organi lahko oprli na lastno nezakonito ravnanje, da bi sklepom Komisije, sprejetim na podlagi določb Pogodbe, odvzeli učinek“. V istem smislu glej tudi sodbi Diputación Foral de Vizcaya in drugi/Komisija, združene zadeve od C-465/09 do C-470/09, ECLI:EU:C:2011:372, točka 150, in Italija/Komisija, C-372/97, ECLI:EU:C:2003:275, točka 112.

    (742)  Zgoraj navedena zadeva Territorio Histórico de Vizcaya, točka 68. Glej tudi sodbo Demesa in Territorio Histórico de Álava/Komisija, združeni zadevi C-183/02 P in C-187/02 P, EU:C:2004:701, točka 52.

    (743)  Zgoraj navedena zadeva Territorio Histórico de Vizcaya, točka 76.

    (744)  Sodba Italija/Komisija, 173-73,ECLI:EU:C:1974:71, točka 13.

    (745)  Obvestilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (UL C 384, 10.12.1998, str. 3), točka 22: „Če je treba davčna pravila dnevno interpretirati, ne puščajo možnosti diskrecijske obravnave podjetij. Vsak sklep uprave, ki odstopa od splošnih davčnih pravil v korist posameznih podjetij, bi načeloma lahko predstavljal državno pomoč in ga je treba podrobno analizirati. Če upravne odločbe vsebujejo le interpretacijo splošnih pravil, ne zbujajo suma, da gre za pomoč. Vendar pa nejasnost sklepov organov oblasti in možnosti, ki jih včasih imajo, podpirajo domnevo, da v nekaterih primerih vseeno učinkujejo tako. Zaradi tega imajo države članice še vedno enake možnosti, da svojim davkoplačevalcem zagotovijo pravno varnost in predvidljivo uporabo splošnih davčnih pravil.“

    (746)  Glej med drugim Odločbo Komisije 2003/81/ES z dne 22. avgusta 2002 o shemi državne pomoči, ki jo Kraljevina Španija izvaja v korist „centrov za usklajevanje v Biscayu“, v zadevi C 48/2001 (ex NN 43/2000) (UL L 31, 6.2.2003, str. 26); Odločbo Komisije 2003/512/ES z dne 5. septembra 2002 o sistemih pomoči, ki jih je Nemčija izvajala v korist nadzornih centrov in centrov za usklajevanje (UL L 177, 16.7.2003, str. 17); Odločbo Komisije 2003/501/ES z dne 16. oktobra 2002 o shemi državne pomoči C 49/2001 (ex NN 46/2000) – centri za usklajevanje – ki jo je izvajal Luksemburg (UL L 170, 9.7.2003, str. 20); Odločbo Komisije 2003/7555/ES z dne 17. februarja 2003 o shemi pomoči, ki jo je Belgija namenila centrom za usklajevanje s sedežem v Belgiji (UL L 282, 30.10.2003, str. 25); Odločbo Komisije 2003/515/ES z dne 17. februarja 2003 o shemi pomoči, ki jo je Nizozemska izvedla za mednarodne dejavnosti financiranja (UL L 180, 18.7.2003, str. 52); Odločbo Komisije 2004/76/ES z dne 13. maja 2003 o shemi državne pomoči, ki jo je izvajala Francija za mednarodne sedeže podjetij in logistične centre (UL L 23, 28.1.2004, str. 1), in Odločbo Komisije 2004/77/ES z dne 24. junija 2003 o shemi pomoči, ki jo Belgija izvaja v obliki davčnega sistema odločanja, ki se uporablja za US Foreign Sales Corporations (UL L 23, 28.1.2004, str. 14).

    (747)  Sodba Belgija in Forum 187 ASBL/Komisija, združeni zadevi C-182/03 in C-217/03, ECLI:EU:C:2006:416.

    (748)  Pripombe Luksemburga k sklepu o začetku postopka, točka 43. Luksemburg navaja točko 19 poročila Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) Svetu ECOFIN, v kateri je navedeno: „V zvezi z luksemburškim davčnim ukrepom glede družb, ki so znotraj skupine udeležene v dejavnostih financiranja, je Skupina za kodeks ravnanja dogovorjeni opis obravnavala na sestanku 17. februarja 2011. Veliko vojvodstvo Luksemburg je Skupino obvestilo, da so v okrožnici 164/2 z dne 28. januarja 2011 opredeljeni pogoji, v katerih se zagotavljajo vnaprejšnji cenovni sporazumi, ki potrjujejo plačilo transakcij. Na sestanku 11. aprila 2011 je Veliko vojvodstvo Luksemburg Skupino obvestilo, da je v okrožnici št. 164/2 bis z dne 8. aprila 2011 navedeno, da vnaprejšnje potrditve, odobrene pred začetkom veljavnosti okrožnice št. 164/2, po 31. decembru 2011 ne bodo več veljavne. Skupina se je ob upoštevanju teh informacij strinjala, da ni več potrebna ocena tega ukrepa v skladu z merili iz kodeksa ravnanja.“

    (749)  Sklepi zasedanja Sveta ECOFIN z dne 1. decembra 1997 o politiki obdavčevanja (UL C 2, 6.1.1998, str. 1). Glej tudi dokumente, ki so na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/company_tax/harmful_tax_practices/#code_conduct.

    (750)  Glej v ta namen sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Légerja v zadevi Belgija in Forum 187 ASBL/Komisija, C-217/03, ECLI:EU:C:2006:89, točka 376.

    (751)  V Dodatnem protokolu št. 1 h Konvenciji o OECD z dne 14. decembra 1960 so se podpisniki konvencije dogovorili, da bo Evropska komisija sodelovala pri delu OECD. Predstavniki Evropske komisije sodelujejo s člani OECD pri razpravah o delovnem programu organizacije ter so vključeni v delo celotne organizacije in njenih različnih organov. Čeprav sodelovanje Evropske komisije presega sodelovanje opazovalca, pa nima pravice glasovanja in uradno ni vključena v sprejemanje pravnih instrumentov, predloženih Svetu v sprejem.

    (752)  Glej uvodno izjavo 326.

    (753)  Sodba Mehobas Dordtselaan/Komisija, T-290/97, EU:T:2000:8, točka 59, ter sodba Belgija in Forum 187 ASBL/Komisija, združeni zadevi C-182/03 in C-217/03, ECLI:EU:C:2006:416, točka 147.

    (754)  Pripombe skupine Amazon k sklepu o začetku postopka, točka 178.

    (755)  Glej opombo 742.

    (756)  Glej na primer Odločbo Komisije 1999/718/ES z dne 24. februarja 1999 o državni pomoči, ki jo je Španija dodelila Daewoo Electronics Manufacturing España SA (Demesa) (UL L 292, 13.11.1999, str. 1); Odločbo Komisije 2000/735/ES z dne 21. aprila 1999 o obravnavi pogodbe „technolease“ med Philips in Rabobank s strani nizozemske davčne uprave (UL L 297, 24.11.2000, str. 13); Odločbo Komisije 2000/795/ES z dne 22. decembra 1999 o državni pomoči, ki jo je Španija dodelila Ramondín SA in Ramondín Cápsulas SA (UL L 318, 16.12.2000, str. 36); Odločbo Komisije 2005/709/ES z dne 2. avgusta 2004 o državni pomoči, ki jo je Francija dodelila France Télécom (UL L 269, 14.10.2005, str. 30); Odločbo Komisije 2008/551/ES z dne 11. decembra 2007 o državni pomoči C 12/07 (ex N 799/06) Slovaške za Glunz&Jensen s.r.o. (UL L 178, 5.7.2008, str. 38); Odločbo Komisije 2008/734/ES z dne 4. junija 2008 o državni pomoči C 57/07 (ex N 843/06), ki jo Slovaška namerava dodeliti Alas Slovakia, s.r.o. (UL L 248, 17.9.2008, str. 19), in Sklep 2011/276/EU.

    (757)  Glej uvodno izjavo 326.

    (758)  Sodba Het Vlaamse Gewest (flamska regija)/Komisija, T-214/95, ECLI:EU:T:1998:77, točka 54.

    (759)  Čeprav je bilo to v okviru „nemožnosti vračila“ in ne „težav s količinsko opredelitvijo zneska pomoči“.

    (760)  Glej sodbo Komisija/Francija, C-441/06, EU:C:2007:616, točka 29 in navedena sodna praksa.

    (761)  Glej sodbo Francija in France Télécom/Komisija, združeni zadevi T-427/04 in T-17/05, EU:T:2009:474, točka 297.

    (762)  Glej sodbo Francija in France Télécom/Komisija, združeni zadevi T-427/04 in T-17/05, EU:T:2009:474, točka 299.

    (763)  Glej uvodno izjavo 549.

    (764)  Glej uvodni izjavi 551 in 552.

    (765)  Glej uvodno izjavo 558.

    (766)  Poročilo JTPF iz leta 2010, točka 63.

    (767)  Uvodna izjava 429. Kot je navedeno v smernicah OECD iz leta 1995, odstavek 7.33: „[…] V transakcijah med neodvisnimi osebami neodvisno podjetje običajno poskuša doseči tako ceno storitev, da ustvari dobiček, in storitev običajno ne opravlja samo po neto ceni […]“. Tako bi družba LuxSCS prejela ne samo dodatek na stroške, temveč tudi povračilo navedenih stroškov.

    (768)  Kot je navedeno v oddelku 9.5 in zlasti v uvodni izjavi 607, je luksemburška davčna uprava dodelila ugodno davčno obravnavo družbi LuxOpCo. Zato je ta prva upravičenka, od katere mora Luksemburg izterjati vračilo pomoči. Če se z izterjavo od te upravičenke ne bo odpravila neupravičena prednost, jo bo treba razširiti na skupino Amazon, saj je celotna skupina ena sama gospodarska enota, upravičenka do pomoči. V zvezi s tem glej sodbo Grčija/Belgija, združene zadeve T-415/05, T-416/05 in T-423/05, ECLI:EU:T:2010:386, točka 126.


    Top