12.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/1

(1)

Afriška prašičja kuga je ena od najbolj razširjenih nalezljivih bolezni prašičev. Na vzhodni meji Unije se od leta 2014 pojavljajo izbruhi bolezni pri divjih živalih in na kmetijskih gospodarstvih, zato so bile za nadzor bolezni na ravni Unije sprejete stroge sanitarne omejitve.

(2)

Za povečanje splošne ravni biološke zaščite na geografskem območju, za katerega obstaja visoko tveganje za afriško prašičjo kugo, in za preprečitev novih izbruhov na kmetijskih gospodarstvih je Poljska vzpostavila nove nacionalne zahteve za gospodarstva, ki presegajo obstoječe zahteve Unije, in sicer je minister za kmetijstvo in razvoj podeželja 5. julija 2017 sprejel uredbo o spremembi uredbe o ukrepih, sprejetih v zvezi s pojavom afriške prašičje kuge (2). Nove zahteve zadevajo zlasti ravnanje z živalmi in njihovo krmljenje, gradnjo in razkuževanje kmetijskih gospodarstev ter nadzor dostopa do njih. Nekatera kmetijska gospodarstva bodo prisiljena opustiti proizvodnjo prašičjega mesa v določenem roku, ki so ga določili poljski organi.

(3)

Na nacionalni ravni in na ravni Unije so trg prašičjega mesa močno prizadele sanitarne omejitve, sprejete po izbruhih afriške prašičje kuge, zato so bili nedavno sprejeti izredni tržni ukrepi v skladu s členom 220 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Poleg tega je sektor prašičjega mesa v Uniji močno odvisen od izvoza, zato bi lahko nadaljnji primeri afriške prašičje kuge na kmetijskih gospodarstvih resno destabilizirali trg, če bi se uporabljale trgovinske omejitve.

(4)

V zvezi s tem je Poljska prostovoljno sprejela ukrepe, potrebne za zmanjšanje tveganja nadaljnjih primerov afriške prašičje kuge, in posledično bodo navedeni ukrepi prispevali k prihodnji stabilnosti trga prašičjega mesa v Uniji.

(5)

Ker je do večine izbruhov afriške prašičje kuge na kmetijskih gospodarstvih na poljskem ozemlju prišlo na gospodarstvih z majhnim številom prašičev, na območjih, kjer obstaja tveganje, pa ima 50 % gospodarstev manj kot 10 prašičev in 90 % gospodarstev manj kot 50 prašičev, je še posebej zaželeno in v interesu Unije, da Poljska izvede navedene ukrepe na takih gospodarstvih. Vendar navedena kmetijska gospodarstva ne morejo nositi bremena in stroškov, potrebnih za izpolnjevanje novih zahtev, zato jih bo izvajanje navedenih zahtev večinoma prisililo v opustitev proizvodnje prašičjega mesa, kar pomeni, da bodo zadevni proizvajalci v prihodnosti izgubili velik del svojega dohodka.

(6)

Dejstvo je, da je z vidika tržne stabilnosti v interesu Unije, da se novi poljski ukrepi uporabijo ravno za navedena kmetijska gospodarstva, ki bodo izgubila dohodek zaradi zadevnih zahtev, kar predstavlja specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Tega specifičnega problema ni mogoče rešiti z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 219 ali 220 navedene uredbe. Po eni strani se ne nanaša specifično na obstoječe motnje na trgu ali nevarnosti takšnih motenj. Po drugi strani pa poljski ukrepi ne uvajajo trgovinskih omejitev iz člena 220 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in niso namenjeni neposrednemu boju proti širjenju trenutnih izbruhov afriške prašičje kuge.

(7)

Ob upoštevanju povezave med velikostjo kmetijskega gospodarstva in njegovo zmožnostjo prilagoditve novim zahtevam ter podatkov o preteklih izbruhih bi moral biti ta nujni ukrep sprejet na podlagi največje velikosti črede. Za preprečitev tveganja goljufije bi morala biti ustrezna velikost črede na kmetijskih gospodarstvih omejena na povprečno velikost v zadnjih letih. Za preprečitev nenadnega povečanja dobave prašičjega mesa na zadevnih območjih in morebitnega negativnega vpliva na trg bi bilo treba ob upoštevanju običajnega proizvodnega cikla določiti časovno obdobje po izdaji odločbe za opustitev proizvodnje prašičjega mesa, v katerem živali zapustijo kmetijsko gospodarstvo. Za upravne namene bi moral imeti imetnik prašičev na voljo najdaljše možno časovno obdobje za vložitev vloge za pomoč po opustitvi proizvodnje prašičjega mesa.

(8)

Za preprečitev tveganja dvojnega financiranja se nastale izgube dohodka ne bi smele nadomestiti z državno pomočjo ali zavarovanji, pomoč pa bi bilo treba omejiti na upravičene živali, za katere sicer ni bil prejet noben finančni prispevek Unije.

(9)

Za preprečitev tveganja prekomerne kompenzacije bi bilo upravičencem treba dovoliti, da po določenem času ponovno začnejo proizvodnjo, če dokažejo, da izpolnjujejo nove zahteve.

(10)

Pomoč bi morala biti omejena na to, kar je nujno potrebno za odpravo izrednih razmer, in sicer tako v zvezi z upravičenci kot s skupnim zneskom pomoči. Pomoč, dodeljena upravičencu, bi morala biti enaka pavšalnemu znesku na posamezno žival, ki zajema kratkoročno izgubo dohodka iz proizvodnje. Skupni znesek pomoči in skupna dodeljena proračunska sredstva bi morali temeljiti na podatkih, ki jih je predložila Poljska, in ustrezati dohodku iz proizvodnje prašičjega mesa glede na ustrezno povprečno velikost črede na kmetijskih gospodarstvih. Pomoč bo nadomestila samo omejen del izgube prihodnjega dohodka imetnikov prašičev, ki opustijo proizvodnjo, zato bi bilo treba Poljski dovoliti, da dodeli dodatno podporo navedenim imetnikom prašičev pod enakimi pogoji.

(11)

Pristojni organi na Poljskem bi morali sprejeti vse potrebne ukrepe in izvesti vse preglede ter ustrezno obveščati Komisijo. Zlasti bi morali navedeni pregledi vključevati preglede glede upravičenosti in pravilnosti vloge za pomoč. Število upravičenih živali bi bilo treba določiti na podlagi vseh primernih sredstev, ki so na voljo pristojnim organom, vključno predvsem s pregledi na kmetijah, preteklo evidenco in obveznim registrom kmetijskih gospodarstev, kot je določeno v Direktivi Sveta 2008/71/ES (3).

(12)

V skladu s členom 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi moral biti ukrep omejen na obdobje največ 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Plačila, ki jih Poljska izplača upravičencem po navedenem obdobju, ne bi smela biti upravičena do financiranja Unije.

(13)

Zaradi zagotovitve dobrega proračunskega upravljanja ukrepa in pravočasnega plačila proizvajalcem se ne bi smel uporabljati člen 5(2) Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (4).

(14)

Da bi Poljska Uniji omogočila spremljanje učinkovitosti tega nujnega ukrepa, bi morala Komisiji sporočiti podrobne podatke o njegovem izvajanju. Da bi Poljska Uniji omogočila izvedbo finančnega nadzora, bi morala Komisiji sporočiti potrditev izplačil.

(15)

Ker se vloge za pomoč lahko vložijo na različne datume glede na datum, ko je posamezni vložnik opustil proizvodnjo v časovnem obdobju do največ 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe, je zaradi jasnosti in pravne varnosti primerno, da se datum začetka veljavnosti te uredbe uporabi kot operativni dogodek za menjalni tečaj glede zneska pomoči.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

v času izdaje odločbe se je njihovo kmetijsko gospodarstvo nahajalo na enem od območij Poljske, za katera veljajo nadzorni ukrepi za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo in kot so navedena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Komisije 2014/709/EU (6), kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom 2017/1481/EU (7);

(b)

v obdobju od 1. julija 2016 do 30. junija 2017 so redili v povprečju največ 50 prašičev in vsaj eno tako žival so redili v času inšpekcijskega obiska, na podlagi katerega je bila izdana odločba za opustitev proizvodnje prašičjega mesa;

(c)

živali so kmetijsko gospodarstvo zapustile v roku, ki so ga določili pristojni organi, vendar najpozneje 120 dni po tem, ko so pristojni organi izdali odločbo za opustitev proizvodnje prašičjega mesa;

(d)

vložili so vlogo za pomoč v roku, ki ga določi Poljska, ter

(e)

za isto izgubo dohodka ali za iste živali niso prejeli državne pomoči, zavarovanja ali pomoči, financirane iz prispevka Unije, v skladu z Uredbo (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(a)

upravičenost vložnika;

(b)

število upravičenih prašičkov teže do 20 kg in prašičev iz člena 2(2) na podlagi pregledov na kmetijah, pretekle evidence in registra kmetijskih gospodarstev, vodenega v skladu s členom 4(1) Direktive 2008/71/ES;

(c)

da so vsi prašiči zapustili kmetijsko gospodarstvu v roku, ki so ga določili pristojni organi, vendar najpozneje 120 dni po izdaji odločbe za opustitev proizvodnje prašičjega mesa, in sicer to preveri za vsakega upravičenega vložnika;

(d)

da na kmetijskem gospodarstvu v celotnem obdobju izvajanja nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo na zadevnem območju iz člena 1(1)(a) ni bilo nobenih prašičev, in sicer to preveri za vsakega upravičenega vložnika, ter

(e)

da upravičeni vložniki niso bili financirani iz drugih virov iz člena 1(1)(e) za isto izgubo dohodka ali za iste živali.