24.5.2017

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/1

---

UREDBA (EU) 2017/852 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. maja 2017

o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Živo srebro je zelo strupena snov, ki predstavlja globalno in resno nevarnost za zdravje ljudi (med drugim v obliki metiliranega živega srebra v ribah in morskih sadežih), ekosisteme ter prostoživeče živali in rastline. Zaradi čezmejne narave onesnaževanja z živim srebrom med 40 % in 80 % vsega živega srebra v odlagališčih v Uniji izvira iz držav zunaj Unije. Zato je potrebno ukrepanje na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.

(2)

Večina tveganj, povezanih z emisijami živega srebra in izpostavljenostjo živemu srebru, je posledica antropogenih dejavnosti, kot so primarni izkop in pridobivanje živega srebra, uporaba živega srebra v proizvodih in industrijskih postopkih ter pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu, zgorevanje premoga in ravnanje z odpadki z živim srebrom.

(3)	Sedmi okoljski akcijski program, sprejet s Sklepom št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), določa dolgoročni cilj nestrupenega okolja in navaja, da so v ta namen potrebni ukrepi, ki bodo do leta 2020 zagotovili zmanjšanje znatnih škodljivih vplivov kemikalij na zdravje ljudi in okolje.

(4)

Cilj sporočila Komisije z dne 28. januarja 2005 Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Strategija Skupnosti za živo srebro“, kakor je bilo revidirano leta 7. decembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: Strategija), je čim večje zmanjšanje in, če je to izvedljivo, odprava svetovnih antropogenih izpustov živega srebra v zrak, vodo in zemljo.

(5)	V Uniji je bil po sprejetju Strategije in različnih ukrepov glede emisij, ponudbe, povpraševanja in uporabe živega srebra ter glede upravljanja presežka in zalog živega srebra v zadnjih 10 letih dosežen velik napredek.

(6)	Strategija priporoča, da bi morala biti pogajanja in sklenitev mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o živem srebru prednostna naloga, saj ukrepi na ravni Unije sami ne morejo zagotoviti učinkovitega varstva državljanov Unije pred negativnimi zdravstvenimi vplivi živega srebra.

(7)

Unija in 26 držav članic so podpisale Konvencijo Minamata o živem srebru (v nadaljnjem besedilu: Konvencija). Državi članici, ki Konvencije nista podpisali, tj. Estonija in Portugalska, sta se zavezali, da jo bosta ratificirali. Unija in vse njene države članice so zato zavezane k njenemu sprejetju, prenosu in izvajanju.

(8)	Hitra odobritev Konvencije s strani Unije in njena ratifikacija s strani držav članic bo velike svetovne uporabnike živega srebra in povzročitelje emisij živega srebra, ki so podpisniki Konvencije, spodbudila k njeni ratifikaciji in izvajanju.

(9)	Ta uredba bi morala dopolnjevati pravni red Unije in predpisati določbe, ki so potrebne za zagotovitev popolne skladnosti pravnega reda Unije s Konvencijo, tako da bodo Unija in njene države članice lahko odobrile oziroma ratificirale in izvajale Konvencijo.

(10)	Dodatni ukrepi Unije, ki bi presegali zahteve Konvencije, bi vodili k zagotavljanju proizvodov in postopkov brez živega srebra, kot v primeru Uredbe (ES) št. 1102/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(11)	V skladu s členom 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ta uredba državam članicam ne preprečuje, da ohranijo ali uvedejo strožje zaščitne ukrepe, če so taki ukrepi združljivi s Pogodbama in je bila Komisija o tem uradno obveščena.

(12)

Prepoved izvoza živega srebra iz Uredbe (ES) št. 1102/2008 bi bilo treba dopolniti z omejitvami uvoza živega srebra, ki se razlikujejo glede na vir, predvideno uporabo in izvor živega srebra. Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5) bi se morala še naprej uporabljati v zvezi z uvozom odpadkov z živim srebrom, zlasti kar zadeva pooblastila pristojnih organov v skladu z navedeno uredbo.

(13)	Določbe te uredbe o uvozu živega srebra in njegovih zmesi v Unijo imajo namen zagotavljati, da Unija in države članice izpolnjujejo določbe Konvencije glede trgovine z živim srebrom.

(14)	Izvoz, uvoz in proizvodnja raznovrstnih proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro in predstavljajo znaten delež uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin v Uniji in svetu, bi bilo treba prepovedati.

(15)	Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v določbe veljavnega pravnega reda Unije, ki določajo strožje zahteve za proizvode, ki vsebujejo dodano živo srebro, tudi glede najvišje vsebnosti živega srebra.

(16)	Postopno bi bilo treba opustiti uporabo živega srebra in živosrebrovih spojin v proizvodnih postopkih, v ta namen pa bi bilo treba zagotoviti spodbude za raziskovanje nadomestnih snovi za živo srebro z značilnostmi, ki so neškodljive ali vsaj manj nevarne za okolje in zdravje ljudi.

(17)

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (6) od 10. oktobra 2017 prepoveduje proizvodnjo, dajanje v promet in uporabo petih fenilživosrebrovih spojin, znanih po tem, da se, zlasti kot katalizatorji, uporabljajo za proizvodnjo poliuretana. Od 1. januarja 2018 bi bilo treba prepovedati tudi uporabo drugih katalizatorjev, ki vsebujejo živo srebro, za proizvodnjo poliuretana.

(18)

Opustiti bi bilo treba proizvodnjo alkoholatov, kjer se živo srebro uporablja kot elektroda, in jo čim prej nadomestiti z izvedljivimi proizvodnimi postopki brez uporabe živega srebra. Če ni ustreznih proizvodnih postopkov brez uporabe živega srebra, bi bilo treba določiti operativne pogoje za proizvodnjo natrijevega ali kalijevega metilata ali etilata z uporabo živega srebra. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za zmanjšanje uporabe živega srebra, da se njegova uporaba v omenjeni proizvodnji čimprej, v vsakem primeru pa pred 1. januarjem 2028, postopno opusti.

(19)

Proizvodnja in dajanje v promet novih proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, ter uporaba novih proizvodnih postopkov z uporabo živega srebra ali živosrebrovih spojin bi povečali uporabo živega srebra in živosrebrovih spojin ter emisije živega srebra v Uniji. Take nove dejavnosti bi bilo zato treba prepovedati, razen če se pri oceni izkaže, da bi novi proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro, in novi proizvodni postopki prinesli znatne okoljske ali zdravstvene koristi in ne bi predstavljali bistvenih tveganj za okolje ali zdravje ljudi in da ni tehnično izvedljivih nadomestnih rešitev, ki bi prinesle take koristi.

(20)

Uporaba živega srebra in živosrebrovih spojin pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu predstavlja znaten delež emisij in uporabe živega srebra po vsem svetu z negativnimi posledicami za lokalne skupnosti in v svetovnem merilu. Zato bi bilo treba tako uporabo živega srebra in živosrebrovih spojih v okviru te uredbe prepovedati in jo urediti na mednarodni ravni. Brez poseganja v prepoved take uporabe in poleg učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni, ki jih izvajajo države članice v primeru kršitev te uredbe, je primerno zagotoviti tudi nacionalni načrt v primeru, ko se pojavi več primerov neskladnosti s to prepovedjo, ki niso posamični, za rešitev težave obrtniškega kopanja in pridobivanja zlata ter kopanja in pridobivanja zlata v majhnem obsegu, pri katerih se za izločevanje zlata iz rude uporablja amalgamiranje z živim srebrom.

(21)

Največ živega srebra v Uniji se uporablja za zobni amalgam, ki je velik vir onesnaževanja okolja. Zato bi bilo treba uporabo zobnega amalgama postopoma opustiti v skladu s Konvencijo in nacionalnimi načrti, ki zlasti temeljijo na ukrepih iz Priloge A Dela II Konvencije. Komisija bi morala ob upoštevanju nacionalnih načrtov, ki jih zahteva ta uredba, in ob polnem upoštevanju pristojnosti držav članic glede organizacije in zagotavljanja zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe oceniti izvedljivost dolgoročne postopne opustitve uporabe živega srebra v zobnem amalgamu, po možnosti do leta 2030, in o tem poročati. Poleg tega bi bilo treba za ranljive skupine prebivalstva, kot so otroci in nosečnice ali doječe matere sprejeti posebne preventivne ukrepe za varovanje zdravja.

(22)

Uporaba zobnega amalgama bi morala biti dovoljena samo v predhodno odmerjeni inkapsulirani obliki, obvezna pa bi morala biti uporaba ločevalnikov amalgama v zobozdravstvenih ustanovah, v katerih se uporablja zobni amalgam ali odstranjujejo zalivke z zobnim amalgamom ali zobje s temi zalivkami, da se zaščiti zobozdravstvene delavce in paciente pred izpostavljenostjo živemu srebru in zagotovi, da se odpadki, ki pri tem nastanejo, zberejo in odstranijo v skladu z načeli ustreznega ravnanja z odpadki in nikakor ne uhajajo v okolje. Zobozdravstveni delavci torej ne smejo uporabljati živega srebra v odprti obliki. Amalgamske kapsule, kot so opisane v evropskih standardih EN ISO 13897:2004 in EN ISO 24234:2015, se štejejo kot primerne za uporabo s strani zobozdravstvenih delavcev. Poleg tega bi bilo treba za ločevalnike amalgama določiti minimalno učinkovitost zadržanja. Skladnost ločevalnikov amalgama bi morala temeljiti na ustreznih standardih, kot je evropski standard EN ISO 11143:2008. Glede na velikost gospodarskih subjektov v zobozdravstvenem sektorju, ki jih uvedba teh zahtev zadeva, je primerno zagotoviti dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam.

(23)

Usposabljanje študentov dentalne medicine in zobozdravstvenih delavcev na področju uporabe nadomestnih rešitev brez živega srebra, zlasti pri ranljivih skupinah prebivalstva, kot so otroci in nosečnice ali doječe matere, ter izvajanje raziskav in inovacije na področju zdravja zob in ustne votline, da bi izboljšali znanje o obstoječih materialih in tehnikah popravil ter razvili nove materiale, lahko pripomorejo k zmanjšanju uporabe živega srebra.

(24)

V Uniji bo do konca leta 2017 nastalo več kot 6 000 metričnih ton odpadkov s tekočim živim srebrom, predvsem zaradi obvezne razgradnje živosrebrovih celic v kloralkalni industriji v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/732/EU (7). Ker so razpoložljive zmogljivosti za pretvorbo odpadkov s tekočim živim srebrom omejene, bi morala ta uredba še vedno dovoljevati začasno skladiščenje odpadkov s tekočim živim srebrom za obdobje, ki zadostuje za pretvorbo in po potrebi strjevanje vseh teh odpadkov. Takšno skladiščenje bi moralo potekati v skladu z zahtevami iz Direktive Sveta 1999/31/ES (8).

(25)

Glede na to, da je živo srebro v tekoči obliki izjemno nevarna snov, bi bilo treba prepovedati trajno skladiščenje odpadkov z živim srebrom brez predhodne obdelave, ob upoštevanju tveganj tovrstnega odstranjevanja. Pred trajnim skladiščenjem bi bilo tako treba na odpadkih z živim srebrom izvesti pretvorbo in po potrebi njihovo strjevanje. Države članice bi morale v ta namen, in da bi zmanjšale s tem povezana tveganja, upoštevati tehnične smernice o živem srebru iz Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja.

(26)

Da bi zagotovili ustrezno izvajanje določb te uredbe glede odpadkov, bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili učinkovit sistem sledljivosti v celotni verigi ravnanja z odpadki z živim srebrom, pri čemer bi morali proizvajalci odpadkov z živim srebrom in upravljavci objektov za ravnanje z odpadki, ki skladiščijo in obdelujejo te odpadke, v okviru vodenja evidenc v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) vzpostaviti register informacij.

(27)

Konvencija od pogodbenic zahteva, da si prizadevajo pripraviti ustrezne strategije za odkrivanje in ocenjevanje območij, ki so onesnažena z živim srebrom ali živosrebrovimi spojinami. Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10) od upravljavcev industrijskih obratov zahteva, da ukrepajo proti onesnaženosti tal. Poleg tega morajo države članice na podlagi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) ukrepati proti onesnaženosti tal, če ta škoduje stanju vodnega telesa. Zato bi si Komisija in države članice morale izmenjevati informacije, in s tem izkušnje glede pobud in ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni.

(28)	Da bi upoštevali sedanje znanstveno razumevanje tveganj, ki ga predstavlja metilirano živo srebro, bi morala Komisija pri pregledu te uredbe oceniti sedanje vnose živega srebra iz zdravstvenih razlogov in določiti nova zdravstvena referenčna merila za živo srebro.

(29)

Zaradi uskladitve zakonodaje Unije s sklepi konference pogodbenic Konvencije, ki jih Unija podpira s sklepom sveta, sprejetim v skladu s členom 218(9) PDEU, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami prilog k tej uredbi in podaljšanjem dovoljenega obdobja za začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(30)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe v zvezi z določitvijo obrazcev za uvoz in izvoz, določitvijo tehničnih zahtev za okolju prijazno začasno skladiščenje živega srebra, živosrebrovih spojin in zmesi živega srebra, prepovedjo ali dovoljevanjem novih proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, in novih proizvodnih postopkov z uporabo živega srebra ali živosrebrovih spojin ter določitvijo obveznostmi poročanja bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(31)	Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(32)	Glede na naravo in obseg sprememb, potrebnih glede Uredbe (ES) št. 1102/2008, in zaradi povečanja pravne varnosti, jasnosti in preglednosti ter poenostavitve zakonodaje bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti.

(33)	Da se pristojnim organom držav članic in gospodarskim subjektom, ki jih ta uredba zadeva, omogoči dovolj časa za prilagoditev novi ureditvi, ki jo določa ta uredba, bi se ta uredba morala začeti uporabljati 1. januarja 2018.

(34)

Ker cilja te uredbe, tj. zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja pred antropogenimi emisijami in izpusti živega srebra in živosrebrovih spojin, med drugim s prepovedjo izvoza in uvoza živega srebra in proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, z omejitvami uporabe živega srebra v proizvodnih postopkih, proizvodih, pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu ter v zobnem amalgamu in z obveznostmi v zvezi z odpadki z živim srebrom, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi čezmejne narave onesnaževanja z živim srebrom in narave ukrepov, ki jih je treba sprejeti, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in cilj

Ta uredba določa ukrepe in pogoje v zvezi z uporabo in skladiščenjem živega srebra, živosrebrovih spojin ter zmesi živega srebra in trgovino z njimi ter proizvodnjo in uporabo proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, in trgovino z njimi ter ravnanjem z odpadki z živim srebrom, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in okolja pred antropogenimi emisijami in izpusti živega srebra in živosrebrovih spojin.

Države članice lahko, kadar je primerno, v skladu s PDEU uveljavljajo strožje zahteve od zahtev iz te uredbe.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„živo srebro“ pomeni kovinsko živo srebro (Hg, CAS št. 7439-97-6);

(2)	„živosrebrova spojina“ pomeni vsako snov, ki jo sestavljajo atomi živega srebra in eden ali več atomov drugih kemijskih elementov in jo je mogoče ločiti v posamezne sestavne dele samo s kemijsko reakcijo;

(3)	„zmes“ pomeni zmes ali raztopino, sestavljeno iz dveh ali več snovi;

(4)	„proizvod, ki vsebuje dodano živo srebro“ pomeni proizvod ali sestavino proizvoda, ki vsebuje namenoma dodano živo srebro ali živosrebrove spojine;

(5)	„odpadki z živim srebrom“ pomeni kovinsko živo srebro, ki šteje za odpadek, kakor je opredeljen v točki (1) člena 3 Direktive 2008/98/ES;

(6)

„izvoz“ pomeni kar koli od naslednjega: (a) trajni ali začasni izvoz živega srebra, živosrebrovih spojin, zmesi živega srebra in proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 28(2) PDEU; (b) ponovni izvoz živega srebra, živosrebrovih spojin, zmesi živega srebra in proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 28(2) PDEU in se predložijo v carinski postopek, ki ni postopek zunanjega tranzita Unije za prehod blaga prek carinskega območja Unije;

(7)	„uvoz“ pomeni fizični vnos živega srebra, živosrebrovih spojin, zmesi živega srebra in proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, ki se predložijo v carinski postopek, ki ni postopek zunanjega tranzita Unije za prehod blaga prek carinskega območja Unije, na carinsko območje Unije;

(8)	„odstranjevanje“ pomeni odstranjevanje, kakor je opredeljeno v točki (19) člena 3 Direktive 2008/98/ES;

(9)	„primarni izkop živega srebra“ pomeni izkop, pri katerem je glavna iskana snov živo srebro;

(10)	„pretvorba“ pomeni kemijsko spremembo agregatnega stanja živega srebra iz tekočega stanja v živosrebrov sulfid ali primerljivo kemijsko spojino, ki je enako ali bolj stabilna in enako ali manj topna v vodi in ki ne predstavlja večje nevarnosti za okolje ali zdravje kot živosrebrov sulfid;

(11)	„dajanje v promet“ pomeni odplačno ali neodplačno dobavo ali dajanje na voljo tretjim osebam. Uvoz se šteje za dajanje v promet.

POGLAVJE II

OMEJITVE TRGOVINE IN PROIZVODNJE V ZVEZI Z ŽIVIM SREBROM, ŽIVOSREBROVIMI SPOJINAMI, ZMESMI ŽIVEGA SREBRA IN PROIZVODI, KI VSEBUJEJO DODANO ŽIVO SREBRO

Člen 3

Omejitve izvoza

1.   Izvoz živega srebra se prepove.

2.   Izvoz živosrebrovih spojin in zmesi živega srebra iz Priloge I se prepove od datumov, določenih v tej prilogi.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se dovoli izvoz živosrebrovih spojin iz Priloge I za namene laboratorijskega preskušanja ali laboratorijske analize.

4.   Izvoz živosrebrovih spojin in zmesi živega srebra, za katere ne velja prepoved iz odstavka 2, za namene ponovnega pridobivanja živega srebra se prepove.

Člen 4

Omejitve uvoza

1.   Uvoz živega srebra in uvoz zmesi živega srebra, navedenih v Prilogi I, vključno z odpadki z živimi srebrom iz vseh velikih virov iz točk (a) do (d) člena 11, za druge namene kot odstranjevanje odpadkov z živim srebrom, se prepove. Takšen uvoz za odstranjevanje odpadkov se dovoli le, če država izvoznica na svojem ozemlju nima dostopa do razpoložljive zmogljivosti za pretvorbo.

Brez poseganja v člen 11 in z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se uvoz živega srebra in uvoz zmesi živega srebra, navedenih v Prilogi I za dovoljeno uporabo v državi članici dovoli, če država članica uvoznica poda pisno soglasje za ta uvoz, in sicer v enem od naslednjih primerov:

(a)	država izvoznica je pogodbenica Konvencije, izvoženo živo srebro pa ni bilo pridobljeno s primarnim izkopom živega srebra, ki je prepovedan v skladu s členom 3(3) in (4) Konvencije, ali

(b)	država izvoznica, ki ni pogodbenica Konvencije, predloži potrdilo, da živo srebro ni bilo pridobljeno s primarnim izkopom živega srebra.

Brez poseganja v nacionalne ukrepe, sprejete v skladu s PDEU, se dovoljena uporaba v skladu z zakonodajo Unije šteje za dovoljeno uporabo v državi članici za namene tega odstavka.

2.   Uvoz zmesi živega srebra, ki jih ne zajema odstavek 1, in živosrebrovih spojin za namene ponovnega pridobivanja živega srebra se prepove.

3.   Uvoz živega srebra za uporabo pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu se prepove.

4.   Kadar se uvoz odpadkov z živim srebrom dovoli v skladu s tem členom, se poleg zahtev iz te uredbe še naprej uporablja Uredba (ES) št. 1013/2006.

Člen 5

Izvoz, uvoz in proizvodnja proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro

1.   Brez poseganja v strožje zahteve iz druge veljavne zakonodaje Unije se izvoz, uvoz in proizvodnja proizvodov iz Priloge II, ki vsebujejo dodano živo srebro, v Uniji prepove od datumov, določenih v tej prilogi.

2.   Prepoved iz odstavka 1 ne velja za nobene od naslednjih proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro:

(a)	proizvodi, ki so bistveni za uporabo za civilno zaščito in vojaško rabo;

(b)	proizvodi za raziskave, umerjanje instrumentov ali za uporabo kot referenčni standard.

Člen 6

Obrazci za uvoz in izvoz

Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklepe o določitvi obrazcev, ki se uporabljajo za namene izvajanja členov 3 in 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).

POGLAVJE III

OMEJITVE GLEDE UPORABE IN SKLADIŠČENJA ŽIVEGA SREBRA, ŽIVOSREBROVIH SPOJIN IN ZMESI ŽIVEGA SREBRA

Člen 7

Industrijske dejavnosti

1.   Uporaba živega srebra in živosrebrovih spojin v proizvodnih postopkih, navedenih v delu I Priloge III, se prepove od datumov, določenih v tej prilogi.

2.   Uporaba živega srebra in živosrebrovih spojin v proizvodnih postopkih, navedenih v delu II Priloge III, se dovoli samo v skladu s pogoji, določenimi v tej prilogi.

3.   Začasno skladiščenje živega srebra in živosrebrovih spojin ter zmesi živega srebra, navedenih v Prilogi I k tej uredbi, se opravi na okolju prijazen način v skladu z mejnimi vrednostmi in zahtevami iz Direktive 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter Direktive 2010/75/EU.

Komisija lahko zaradi zagotavljanja enotnega izvajanja obveznosti iz prvega pododstavka tega odstavka sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo tehnične zahteve, ki jih je v skladu s členoma 10(3) in 27 Konvencije sprejela konferenca pogodbenic Konvencije, za okolju prijazno začasno skladiščenje živega srebra, živosrebrovih spojin in zmesi živega srebra, če je Unija podprla zadevni sklep s sklepom Sveta, sprejetim v skladu s členom 218(9) PDEU. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2) te uredbe.

Člen 8

Novi proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro, in novi proizvodni postopki

1.   Gospodarski subjekti ne smejo proizvajati ali dajati v promet proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro in ki jih niso proizvajali pred 1. januarjem 2018 (v nadaljnjem besedilu: novi proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro), razen če jim je bilo to dovoljeno s sklepom, sprejetim na podlagi odstavka 6 tega člena, ali v skladu z Direktivo 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15).

Prvi pododstavek se ne uporablja za kar koli od naslednjega:

(a)	opremo, ki je potrebna za zaščito bistvenih interesov varnosti držav članic, vključno z orožjem, strelivom in vojnim materialom, namenjenimi za izrecno vojaške namene;

(b)	opremo, namenjeno za uporabo v vesolju;

(c)	tehnične izboljšave ali preoblikovanje obstoječih proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, proizvedenih pred 1. januarjem 2018, če te izboljšave ali preoblikovanje privedejo do zmanjšanja količine živega srebra, uporabljenega v teh proizvodih.

2.   Gospodarski subjekti ne smejo uporabljati proizvodnih postopkov z uporabo živega srebra ali živosrebrovih spojin, ki se niso uporabljali pred 1. januarjem 2018 (v nadaljnjem besedilu: novi proizvodni postopki), razen če jim je bilo to dovoljeno s sklepom, sprejetim na podlagi odstavka 6.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za postopke, pri katerih se proizvajajo ali uporabljajo proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro in za katere ne velja prepoved iz odstavka 1.

3.   Kadar namerava gospodarski subjekt zaprositi za sklep na podlagi odstavka 6, da bi proizvajal ali dal v promet nov proizvod, ki vsebuje dodano živo srebro, ali uporabljal nov proizvodni postopek, ki bi prinesel znatne okoljske ali zdravstvene koristi in ne bi bistveno škodoval okolju ali zdravju ljudi, obenem pa niso na voljo tehnično izvedljive nadomestne rešitve brez živega srebra, ki bi zagotovile enake koristi, ta gospodarski subjekt o tem uradno obvesti pristojne organe zadevne države članice. Navedeno uradno obvestilo vključuje naslednje informacije:

(a)	tehnični opis zadevnega proizvoda ali postopka;

(b)	oceno koristi in tveganj za okolje in zdravje;

(c)	dokaze, da ni tehnično izvedljivih nadomestnih rešitev brez živega srebra, ki bi prinesle znatne okoljske in zdravstvene koristi;

(d)	podrobno obrazložitev, kako se bo postopek izvajal oziroma proizvod proizvajal, uporabljal in po uporabi odstranil kot odpadek, da se zagotovi visoka raven varovanja okolja in zdravja ljudi.

4.   Zadevna država članica posreduje uradno obvestilo gospodarskega subjekta Komisiji, če na podlagi lastne ocene informacij iz uradnega obvestila oceni, da so izpolnjena merila iz prvega pododstavka odstavka 6.

Zadevna država članica Komisijo obvesti o primerih, v katerih je ocenila, da merila iz prvega pododstavka člena 6 niso bila izpolnjena.

5.   Če država članica posreduje uradno obvestilo na podlagi prvega pododstavka odstavka 4 tega člena, ga Komisija nemudoma da na voljo odboru iz člena 22(1).

6.   Komisija preuči prejeto uradno obvestilo in oceni, ali je izkazano, da bi nov proizvod, ki vsebuje dodano živo srebro, ali nov proizvodni postopek prinesel znatne okoljske ali zdravstvene koristi, da ne bi bistveno škodoval okolju ali zdravju ljudi ter da ni tehnično izvedljivih nadomestnih rešitev brez živega srebra, ki bi zagotovile enake koristi.

Komisija obvesti države članice o izidu ocene.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklepe, s katerimi se določi, ali se dovolijo zadevni novi proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro, ali novi proizvodni postopki. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).

7.   Komisija do 30. junija 2018 na spletu objavi seznam proizvodnih postopkov z uporabo živega srebra oziroma živosrebrovih spojin, ki so se uporabljali pred 1. januarjem 2018, ter proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, ki so se proizvajali pred 1. januarjem 2018, ter vse veljavne tržne omejitve.

Člen 9

Obrtniško kopanje in pridobivanje zlata ter kopanje in pridobivanje zlata v majhnem obsegu

1.   Obrtniško kopanje in pridobivanje zlata ter kopanje in pridobivanje zlata v majhnem obsegu, pri katerih se za izločevanje zlata iz rude uporablja amalgamiranje z živim srebrom, se prepove.

2.   Pristojni organ zadevne države članice v primeru dokazanih primerov neskladnosti s prepovedjo iz odstavka 1 tega člena, ki niso posamični, brez poseganja v odstavek 1 tega člena in člen 16 pripravi in izvede nacionalni načrt v skladu s Prilogo IV.

Člen 10

Zobni amalgam

1.   Od 1. januarja 2019 se zobni amalgam uporablja samo v predhodno odmerjeni inkapsulirani obliki. Zobozdravstveni delavci ne smejo uporabljati živega srebra v odprti obliki.

2.   Zobni amalgam se od 1. julija 2018 ne uporablja za zobozdravstveno obravnavo mlečnih zob, otrok, mlajših od 15 let, in nosečnic ali doječih mater, razen če zdravstveni delavec presodi, da je to nujno potrebno zaradi posebnih zdravstvenih potreb pacienta.

3.   Vsaka država članica do 1. julija 2019 pripravi nacionalni načrt v zvezi z ukrepi, ki jih namerava izvesti za postopno opustitev uporabe zobnega amalgama.

Države članice nacionalne načrte objavijo na spletu in jih v roku enega meseca od njihovega sprejetja posredujejo Komisiji.

4.   Od 1. januarja 2019 dalje upravljavci zobozdravstvenih ustanov, kjer se uporablja zobni amalgam ali odstranjujejo zalivke z zobnim amalgamom ali zobje s takšnimi zalivkami, zagotovijo, da so njihove ustanove opremljene z ločevalniki amalgama za zadržanje in zbiranje delcev amalgama, tudi tistih v uporabljeni vodi.

Ti upravljavci zagotovijo, da:

(a)	ločevalniki amalgama, dani v uporabo od 1. januarja 2018, zagotavljajo raven zadržanja vsaj 95 % delcev amalgama;

(b)	od 1. januarja 2021 vsi ločevalniki amalgama v uporabi zagotavljajo raven zadržanja iz točke (a).

Ločevalniki amalgama se vzdržujejo v skladu z navodili proizvajalca, da se zagotovi najvišja možna raven zadržanja.

5.   Kapsule in ločevalniki amalgama, ki so skladni z evropskimi standardi ali z drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki zagotavljajo enakovredno raven kakovosti in zadržanja, se štejejo za skladne z zahtevami iz odstavkov 1 in 4.

6.   Zobozdravstveni delavci zagotovijo, da z amalgamski odpadki, vključno z ostanki in delci amalgama, zalivkami in zobmi ter njihovimi deli, ki so onesnaženi z zobnim amalgamom, ravna in jih zbira pooblaščena ustanova ali podjetje za ravnanje z odpadki.

Zobozdravstveni delavci teh amalgamskih odpadkov pod nobenimi pogoji niti neposredno niti posredno ne spuščajo v okolje.

POGLAVJE IV

ODSTRANJEVANJE ODPADKOV IN ODPADKOV Z ŽIVIM SREBROM

Člen 11

Odpadki

Brez poseganja v točko (5) člena 2 te uredbe se živo srebro in živosrebrove spojine bodisi v čisti obliki ali v zmeseh iz naslednjih velikih virov štejejo za odpadek v smislu Direktive 2008/98/ES in se odstranijo na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne škoduje okolju, v skladu z navedeno direktivo:

(a)	kloralkalna industrija;

(b)	čiščenje zemeljskega plina;

(c)	dejavnosti pridobivanja in taljenja neželezovih kovin;

(d)	izločevanje iz cinabaritne rude v Uniji.

Takšno odstranjevanje ne sme privesti do pridobivanja živega srebra.

Člen 12

Poročanje o velikih virih

1.   Gospodarski subjekti iz industrijskih sektorjev iz točk (a), (b) in (c) člena 11, vsako leto do 31. maja pristojnim organom zadevne države članice pošljejo naslednje:

(a)	podatke o skupni količini odpadkov z živim srebrom, skladiščenih v vsakem od njihovih obratov;

(b)	podatke o skupni količini odpadkov z živim srebrom, poslanih v posamezna skladišča, v katerih se izvaja začasno skladiščenje, pretvorba in po potrebi strjevanje odpadkov z živim srebrom ali trajno skladiščenje odpadkov z živim srebrom, ki so bili pretvorjeni in po potrebi strjeni;

(c)	lokacijo in kontaktne podatke vsakega od skladišč iz točke (b);

(d)	kopijo potrdila, ki ga je izdal upravljavec skladišča, v katerem se izvaja začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom, v skladu s členom 14(1);

(e)	kopijo potrdila, ki ga je izdal upravljavec objekta, v katerem se izvaja pretvorba in po potrebi strjevanje odpadkov z živim srebrom, v skladu s členom 14(2);

(f)	kopijo potrdila, ki ga je izdal upravljavec skladišča, v katerem se izvaja trajno skladiščenje odpadkov z živim srebrom, ki so bili pretvorjeni in po potrebi strjeni, v skladu s členom 14(3).

2.   Podatki iz točk (a) in (b) odstavka 1 se izrazijo z uporabo kod iz Uredbe (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

3.   Obveznosti iz odstavkov 1 in 2 se prenehajo uporabljati za gospodarske subjekte, ki upravljajo kloralkalne obrate eno leto od datuma, ko so bile vse živosrebrove celice, ki jih gospodarski subjekt upravlja, razgrajene v skladu z Izvedbenim sklepom 2013/732/EU in je bilo vse živo srebro predano objektom za ravnanje z odpadki.

Člen 13

Skladiščenje odpadkov z živim srebrom

1.   Z odstopanjem od točke (a) člena 5(3) Direktive 1999/31/ES se odpadki z živim srebrom lahko začasno skladiščijo v tekoči obliki, če so izpolnjene posebne zahteve za skladiščenje odpadkov z živim srebrom iz Prilog I, II in II navedene direktive in če tako skladiščenje poteka v nadzemnih skladiščih, namenjenih in opremljenih za začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom.

Odstopanje iz prvega pododstavka se preneha uporabljati 1. januarja 2023.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21, da se spremeni ta uredba, tako da se podaljša dovoljeno obdobje za začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom iz odstavka 1 tega člena za največ tri leta.

3.   Odpadki z živim srebrom se pred njihovo trajno odstranitvijo pretvorijo in, kadar je namenjeno, da bodo odstranjeni v nadzemna skladišča, pretvorijo in strdijo.

Po pretvorbi in po potrebi strjevanju se odpadki z živim srebrom trajno odstranijo izključno v naslednjih skladiščih za trajno skladiščenje z licenco za odstranjevanje nevarnih odpadkov:

(a)	rudnikih soli, prilagojenih za trajno skladiščenje pretvorjenih odpadkov z živim srebrom, ali globokih podzemnih skalnatih formacijah, ki zagotavljajo enako ali višjo raven varnosti in zaprtosti kot omenjeni rudniki soli, ali

(b)	nadzemnih skladiščih, namenjenih trajnemu skladiščenju pretvorjenih in strjenih odpadkov z živim srebrom in opremljenih za ta namen, ki zagotavljajo enako ali višjo raven varnosti in zaprtosti kot skladišča iz točke (a).

Upravljavci skladišč za trajno skladiščenje zagotovijo, da se pretvorjeni in po potrebi strjeni odpadki z živim srebrom skladiščijo ločeno od drugih odpadkov ter v skladovnicah za odstranjevanje v zapečatenih komorah za skladiščenje. Ti upravljavci zagotovijo tudi, da se v zvezi s skladišči za trajno skladiščenje upoštevajo zahteve iz Direktive 1999/31/ES, vključno s posebnimi zahtevami za začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom iz tretje in pete alinee razdelka 8 Priloge I ter iz Priloge II k navedeni direktivi.

Člen 14

Sledljivost

1.   Upravljavci skladišč, v katerih se izvaja začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom, vzpostavijo register, ki vključuje:

(a)	za vsako prejeto pošiljko odpadkov z živim srebrom: (i) izvor in količino teh odpadkov; (ii) ime in kontaktne podatke o dobavitelju in lastniku teh odpadkov;

(b)

za vsako pošiljko odpadkov z živim srebrom, ki zapušča skladišče: (i) količino teh odpadkov in vsebnost živega srebra v njih; (ii) namembni kraj in načrtovano odstranjevanje teh odpadkov; (iii) kopijo potrdila, ki ga je izdal upravljavec objekta, v katerem se izvaja pretvorba in po potrebi strjevanje teh odpadkov, kot je določeno v odstavku 2; (iv) kopijo potrdila, ki ga je izdal upravljavec skladišča, v katerem se izvaja trajno skladiščenje odpadkov z živim srebrom, ki so bili pretvorjeni in po potrebi strjeni, kot je določeno v odstavku 3;

(c)	količino odpadkov z živim srebrom, ki se skladišči v skladišču, na koncu vsakega meseca.

Upravljavci skladišč, v katerih se izvaja začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom, takoj po odvzemu odpadkov z živim srebrom iz začasnega skladiščenja izdajo potrdilo, da so bili odpadki z živim srebrom poslani v objekt za odstranjevanje, ki ga zajema ta člen.

Kopija izdanega potrdila iz drugega pododstavka tega odstavka se nemudoma posreduje zadevnim gospodarskim subjektom iz člena 12.

2.   Upravljavci objektov, v katerih se izvaja pretvorba in po potrebi strjevanje odpadkov z živim srebrom, vzpostavijo register, ki vključuje:

(a)	za vsako prejeto pošiljko odpadkov z živim srebrom: (i) izvor in količino prejetih teh odpadkov; (ii) ime in kontaktne podatke o dobavitelju in lastniku teh odpadkov;

(b)

za vsako pošiljko odpadkov z živim srebrom, ki so bili pretvorjeni in po potrebi strjeni, ki zapušča skladišče: (i) količino teh odpadkov ter vsebnost živega srebra v njih; (ii) namembni kraj in načrtovane dejavnosti odstranjevanja teh odpadkov; (iii) kopijo potrdila, ki ga je izdal upravljavec skladišča, v katerem se izvaja trajno skladiščenje teh odpadkov, kot je določeno v odstavku 3;

(c)	količino odpadkov z živim srebrom, ki se skladišči v skladišču, na koncu vsakega meseca.

Upravljavci objektov, v katerih se izvaja pretvorba in po potrebi strjevanje odpadkov z živim srebrom, takoj po končani pretvorbi in po potrebi strjevanju celotne pošiljke izdajo potrdilo, da je bila celotna pošiljka odpadkov z živim srebrom pretvorjena in po potrebi strjena.

Kopija izdanega potrdila iz drugega pododstavka tega odstavka se nemudoma posreduje upravljavcem skladišč iz odstavka 1 tega člena ter zadevnim gospodarskim subjektom iz člena 12.

3.   Upravljavci skladišč, v katerih se izvaja trajno skladiščenje pretvorjenih in po potrebi strjenih odpadkov z živim srebrom, takoj po končanem odstranjevanju celotne pošiljke izdajo potrdilo, da je bila celotna pošiljka pretvorjenih in po potrebi strjenih odpadkov z živim srebrom poslana v trajno skladiščenje v skladu z Direktivo 1999/31/ES, vključno z informacijami o kraju skladiščenja.

Kopija izdanega potrdila iz prvega pododstavka tega odstavka se takoj po njegovi izdaji posreduje upravljavcem skladišč oziroma objektov iz odstavkov 1 oziroma 2 tega člena ter zadevnim gospodarskim subjektom iz člena 12.

4.   Upravljavci skladišč oziroma objektov iz odstavkov 1 oziroma 2 vsako leto do 31. januarja posredujejo registre za predhodno koledarsko leto pristojnim organom zadevnih držav članic. Pristojni organi držav članic letno posredujejo vse prejete registre Komisiji.

Člen 15

Onesnažena območja

1.   Komisija pripravi izmenjavo informacij z državami članicami o ukrepih na nacionalni ravni za opredelitev in oceno območij, onesnaženih z živim srebrom in živosrebrovimi spojinami, ter za obravnavo precejšnjih tveganj, ki ga ima ta onesnaženost za zdravje ljudi in okolje.

2.   Komisija do 1. januarja 2021 na spletu objavi informacije, zbrane na podlagi odstavka 1, vključno s seznamom območij, onesnaženih z živim srebrom in živosrebrovimi spojinami.

POGLAVJE V

KAZNI, PRISTOJNI ORGANI IN POROČANJE

Člen 16

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da da se te izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih uradno obvestijo Komisijo do datumov začetka uporabe zadevnih določb te uredbe in jo nemudoma uradno obvestijo o vsaki naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 17

Pristojni organi

Države članice določijo pristojne organe, odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe.

Člen 18

Poročanje

1.   Države članice do 1. januarja 2020 in pozneje v primernih presledkih pripravijo, predložijo Komisiji in na spletu objavijo poročilo z naslednjim:

(a)	informacije o izvajanju te uredbe;

(b)	informacije, potrebne za izpolnjevanje obveznosti poročanja iz člena 21 Konvencije s strani Unije;

(c)	povzetek podatkov, zbranih v skladu s členom 12 te uredbe;

(d)

informacije o živem srebru, ki se nahaja na njihovih ozemljih: (i) seznam območij, kjer zaloge živega srebra presegajo 50 metričnih ton in ne gre za odpadke z živim srebrom, ter količino živega srebra na vsakem območju; (ii) seznam območij, kjer je zbranih več kot 50 metričnih ton odpadkov z živim srebrom, ter količino odpadkov z živim srebrom na vsakem območju; ter

(e)	seznam virov, iz katerih se letno pridobi več kot 10 metričnih ton živega srebra, če so države članice s tem seznanjene.

Države članice se lahko odločijo, da katerih koli informacij iz prvega pododstavka ne objavijo iz enega od razlogov iz člena 4(1) in (2) Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), ob upoštevanju drugega pododstavka člena 4(2) navedene direktive.

2.   Za namene poročanja iz odstavka 1 Komisija da državam članicam na voljo elektronsko orodje za poročanje.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo ustrezni vprašalniki za opredelitev vsebine, informacij in ključnih kazalnikov uspešnosti, potrebnih, da bi bile izpolnjene zahteve iz odstavka 1, ter oblike in pogostosti poročila iz odstavka 1. Vprašalniki ne smejo podvajati obveznosti poročanja za pogodbenice Konvencije. Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).

3.   Države članice poročila, ki jih predložijo sekretariatu Konvencije, nemudoma dajo na voljo Komisiji.

Člen 19

Pregled

1.   Komisija do 30. junija 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izidu svoje ocene glede:

(a)	potrebe, da Unija ureja emisije živega srebra in živosrebrovih spojin iz krematorijev;

(b)	izvedljivosti dolgoročne postopne opustitve uporabe zobnega amalgama, po možnosti do leta 2030, ob upoštevanju nacionalnih načrtov iz člena 10(3) in ob polnem upoštevanju pristojnosti držav članic glede organizacije in zagotavljanja zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe; ter

(c)	okoljskih koristi in izvedljivosti nadaljnjega usklajevanja Priloge II z ustrezno zakonodajo Unije, ki ureja dajanje proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, v promet.

2.   Komisija do 31. decembra 2024 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju in pregledu te uredbe, med drugim glede na oceno učinkovitosti, ki jo izvede konferenca pogodbenic Konvencije, in poročil, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 18 te uredbe in členom 21 Konvencije.

3.   Če je primerno, Komisija skupaj s svojimi poročili iz odstavkov 1 in 2 poda zakonodajni predlog.

POGLAVJE VI

DELEGIRANA IN IZVEDBENA POOBLASTILA

Člen 20

Sprememba prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 te uredbe, da se spremenijo priloge I, II, III in IV k tej uredbi, tako da se uskladijo s sklepi, ki jih je sprejela konferenca pogodbenic Konvencije v skladu s členom 27 Konvencije, pod pogojem, da je Unija zadevni sklep podprla s sklepom Sveta, sprejetim v skladu s členom 218(9) PDEU.

Člen 21

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 13(2) in 20 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 13. junija 2017. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 13(2) in 20 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 13(2) in 20, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 22

Postopek v odboru

1.   Za sprejetje obrazcev za uvoz in izvoz iz člena 6, tehničnih zahtev za okolju prijazno začasno skladiščenje živega srebra, živosrebrovih spojin in zmesi živega srebra iz člena 7(3), sklepa iz člena 8(6) in vprašalnikov iz člena 18(2) Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1102/2008 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2018.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2018.

Točka (d) dela I Priloge III pa se uporablja od 11. decembra 2017.

---

(1)  UL C 303, 19.8.2016, str. 122.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne14. marca 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 25. aprila 2017.

(3)  Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

(4)  Uredba (ES) št. 1102/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih spojin in zmesi živega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega živega srebra (UL L 304, 14.11.2008, str. 75).

(5)  Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

(6)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(7)  Izvedbeni sklep Komisije 2013/732/EU z dne 9. decembra 2013 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov (UL L 332, 11.12.2013, str. 34).

(8)  Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

(9)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(10)  Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(11)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(12)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(13)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(14)  Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1).

(15)  Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88).

(16)  Uredba (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov (UL L 332, 9.12.2002, str. 1).

(17)  Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

---

---

---

---

---

---