9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/16

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Danske ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Dansko za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Danske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(3)

Danska je 28. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in konvergenčni program za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Za Dansko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v konvergenčnem programu za leto 2017 načrtuje, da bo dosegla nominalni primanjkljaj v višini 1,9 % BDP v letu 2017 ter da bo še naprej izpolnjevala srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, v celotnem obdobju programa do leta 2020. V skladu s konvergenčnim programom za leto 2017 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2017 zmanjšal na 37,0 %, nato pa še naprej upadal in leta 2020 dosegel 33,9 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten v obdobju programa. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 naj bi strukturni saldo dosegel primanjkljaj v višini 0,4 % BDP v letu 2017 in 0,1 % BDP v letu 2018, kar je večinoma skladno s ciljem konvergenčnega programa za leto 2017 in nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Na splošno Svet meni, da bo Danska v letih 2017 in 2018 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(6)

Zagotavljanje ponudbe delovne sile v časih demografskih izzivov je predpogoj za trajnostno rast na Danskem. Namen niza večjih reform trga dela v zadnjih letih je zlasti povečati spodbude za delo in učinkovitost aktivnih politik trga dela. Te reforme bi lahko Danski pomagale pri doseganju njenih ciljev iz strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja in vzdržnosti danskega modela socialnega varstva ter pri reševanju nastajajočega pomanjkanja določenih usposobljenosti. Reforme, namenjene povečanju udeležbe in deleža zaključenega šolanja v poklicnem izobraževanju, ter tristranski sporazum za ustanovitev večjega števila vajeništev bodo verjetno povečali ponudbo usposobljenih delavcev. Vendar nacionalni cilj iz strategije Evropa 2020 glede socialnega vključevanja, tj. zmanjšati število ljudi, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, še zdaleč ni dosežen. Vključevanje na trg dela in izboljšanje zaposljivosti prikrajšanih skupin ostajata izziv. To velja zlasti za ljudi z migrantskim ozadjem, rojene zunaj EU (vključno s tistimi, ki že dalj časa prebivajo na Danskem), kar je delno posledica njihove v povprečju nižje šolske uspešnosti v primerjavi z tistimi, rojenimi na Danskem. Vrzel je prisotna tudi v drugi generaciji. Ukrepi za vključitev v zaposlovanje, ki so bili dogovorjeni v okviru tristranskih pogajanj v letu 2016, bi lahko izboljšali položaj novo prispelih beguncev, ki ga bo treba v prihodnosti skrbno spremljati. Vendar bi bilo treba sprejeti še dodatne ukrepe za učinkovitejše vključevanje marginaliziranih skupin, kot so mladi z nizko stopnjo izobrazbe in delavci, starejši od 60 let, na trg dela.

(7)

Visoka rast produktivnosti je temeljna za podpiranje gospodarske rasti, ohranjanje razmeroma visoke ravni blaginje na Danskem in zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti države. Čeprav je raven produktivnosti na Danskem visoka v primerjavi z drugimi državami članicami, njena rast že dlje časa upada. Počasna rast produktivnosti je značilna predvsem za storitve, usmerjene na domači trg. Danska je v zadnjih letih izvedla več reform, vendar rast produktivnosti ostaja nizka, saj je konkurenca v nekaterih storitvenih sektorjih še vedno šibka. Konkurenco ovirajo omejitve, značilne za posamezne sektorje, na primer v sektorjih maloprodajnih in prevoznih storitev.

(8)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Danske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2017, nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Danska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Danskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(9)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2017 in meni, da bo Danska po pričakovanjih izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast –

1.

Spodbuja konkurenco v sektorju storitev, usmerjenih na domači trg.