1.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/1

(1)

Komisija je na podlagi pritožbe italijanske organe 23. junija 2010 obvestila, da bo v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) začela formalni postopek preiskave v povezavi s kapitalskimi vložki, ki jih je družba SEA S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: SEA), državni upravljavec milanskih letališč Malpensa in Linate, med letoma 2002 in 2010 zagotovila svoji hčerinski družbi SEA Handling S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: SEAH), ponudniku zemeljske oskrbe na navedenih letališčih.

(2)

Družba SEA je bila v navedenem obdobju skoraj v celoti v lasti javnih organov, in sicer občine Milano (84,56  %) in pokrajine Milano (14,56  %), ter manjših delničarjev (0,88  %). Decembra 2011 je bilo 29,75  % kapitala družbe SEA prodanega zasebnemu skladu F2i (Fondi italiani per le infrastrutture). Do konca leta 2012 je sklad F2i svoj delež v družbi SEA povečal na 44,31  %. Ob koncu formalnega postopka preiskave s tem sklepom je družba SEA v 54,81-odstotni lasti občine Milano, 44,31-odstotni lasti sklada F2i in 0,88-odstotni lasti drugih delničarjev.

(3)

Komisija je 19. decembra 2012 sprejela Sklep C(2012) 9448, popravljen s Sklepom C(2013) 1668 z dne 22. marca 2013 (v nadaljnjem besedilu: sklep o vračilu), v zvezi s pomočjo, ki jo je družba SEA v obdobju 2002–2010 dodelila svoji hčerinski družbi SEAH. Komisija je ugotovila, da vsi kapitalski vložki družbe SEA v njeno hčerinsko družbo pomenijo nezakonito državno pomoč. Ugotovila je tudi, da bi bilo družbo SEAH sicer mogoče označiti za podjetje v težavah, vendar navedenih kapitalskih vložkov ne bi bilo mogoče razglasiti za združljive z notranjim trgom na podlagi smernic EU o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2).

(4)

Italiji je bilo zato naloženo, da mora sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, da od družbe SEAH izterja nezdružljivo državno pomoč v višini približno 359,644 milijona EUR in obresti za vračilo.

(5)

Italija, družba SEAH in občina Milano so 4. marca 2013, 15. marca 2013 oziroma 18. marca 2013 pri Splošnem sodišču vložile ničnostne tožbe zoper sklep o vračilu (zadeve T-125/13, T-152/13 in T-167/13). Zadeve T-125/13, T-152/13 in T-167/13 se še obravnavajo.

(6)

Družba SEAH in občina Milano sta 18. marca 2013 in 21. marca 2013 vložili predloga za odlog izvršitve sklepa o vračilu (zadevi T-152/13 R in T-167/13 R). Upravno sodišče v Lombardiji (v nadaljnjem besedilu: TAR Lombardia) je 21. maja 2013 odredilo odlog izvršitve sklepa o vračilu. Državni svet (v nadaljnjem besedilu: CdS) je 25. septembra 2013 razveljavil sklep TAR Lombardia. Predlog za odlog, vložen pri Splošnem sodišču, je bil umaknjen junija 2013 (3).

(7)

Italija se je 27. novembra 2013 v neuradnem postopku pred priglasitvijo s Komisijo posvetovala o naslednjih načrtih: prvič, o načrtu družbe SEA, da likvidira družbo SEAH; drugič, o nameri družbe SEA, da ustanovi novo hčerinsko družbo za zagotavljanje storitev zemeljske oskrbe na milanskih letališčih, imenovano „Airport Handling S.p.A.“ (v nadaljnjem besedilu: Airport Handling), in vanjo vloži začetni lastniški kapital. Italija je Komisijo v navedenem postopku pred priglasitvijo pozvala, naj potrdi, da:

(8)

Komisija je z dopisom z dne 9. julija 2014 Italijo obvestila, da se je odločila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe v zvezi z odločitvijo družbe SEA, da ustanovi družbo Airport Handling (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka iz leta 2014). Komisija je v navedenem postopku Italijo pozvala, naj v enem mesecu po prejetju tega dopisa predloži vse informacije, ki bi lahko pomagale pri presoji vprašanja prenosa obveznosti vračila z družbe SEAH na družbo Airport Handling ter morebitne pomoči, povezane s kapitalskim vložkom družbe SEA v družbo Airport Handling.

(9)

Italija ter družbi SEA in Airport Handling so 19. septembra 2014 pri Splošnem sodišču vložile ničnostne tožbe zoper sklep o začetku postopka iz leta 2014 (zadeve T-673/14, T-674/14 in T-688/14). Splošno sodišče (četrti senat) je tožbo v zadevi T-673/14 zavrnilo s sklepom z dne 8. decembra 2015; tožbi v zadevah T-674/14 in T-688/14 sta bili 14. oziroma 15. julija 2015 umaknjeni.

(10)

Družbi SEA in Airport Handling sta 23. septembra 2014 in 25. septembra 2014 vložili predloga za sprejetje začasnih ukrepov za odlog izvršitve sklepa Komisije o začetku postopka iz leta 2014 (zadevi T-674/14 R in T-688/14 R). Predsednik Splošnega sodišča je 29. septembra 2014 odredil odlog objave sklepa o začetku postopka iz leta 2014 v Uradnem listu Evropske unije. Nato je 28. novembra 2014 zavrnil predloga družb SEA in Airport Handling za začasne ukrepe ter razveljavil predhodni začasni ukrep, s katerim je bila Komisiji odrejena prepoved objave sklepa o začetku postopka iz leta 2014 (4).

(11)

Sklep o začetku postopka iz leta 2014 je bil v Uradnem listu Evropske unije  (5) objavljen 6. februarja 2015, z njim pa je Komisija zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o preiskovanih ukrepih.

(12)

Italija je pripombe k sklepu o začetku postopka iz leta 2014 predložila z dopisom z dne 9. septembra 2014.

(13)

Komisija je prejela pripombe štirih zainteresiranih strani. Posredovala jih je Italiji in ji dala možnost, da nanje odgovori. Italija je svoja stališča glede navedenih pripomb Komisiji sporočila z dopisom z dne 26. maja 2015.

(14)

Komisija je z dopisom z dne 20. maja 2015 Italijo zaprosila za dodatne informacije. Italija je odgovorila z dopisi z dne 19. in 22. junija 2015 ter 2. julija 2015.

(15)

Službe Komisije ter predstavniki italijanskih organov in skrbniškega sklada Milan Airport Handling Trust so se sestali 30. januarja 2015, 7. maja 2015 in 15. septembra 2015. Po navedenih sestankih je skrbniški sklad Komisiji 6. februarja 2015, 8. junija 2015, 13. avgusta 2015 in 23. septembra 2015 predložil več dokumentov, predvsem da bi jo obvestil o stanju postopka prodaje manjšinskega deleža v družbi Airport Handling. Narava in naloga skrbniškega sklada bosta pojasnjeni v oddelku 2.3.

(16)

Komisija je z dopisom z dne 23. oktobra 2015 Italijo zaprosila za dodatne informacije. Italija je odgovorila z dopisom z dne 10. novembra 2015.

(17)

25. novembra 2015 je potekal sestanek med službami Komisije ter italijanskimi organi, skrbniškim skladom Milan Airport Handling Trust in družbo D’Nata, ki se je pripravljala na pridobitev deleža v delniškem kapitalu družbe Airport Handling.

(18)

Italija je z dopisom z dne 16. decembra 2015 Komisijo obvestila o načrtih za delno spremembo obsega gospodarskih dejavnosti družbe Airport Handling.

(19)

Italija je povzetek glavnih elementov, ki jih je zagotovila med postopkom, predložila z dopisom z dne 18. decembra 2015. Komisija je odgovorila z dopisom z dne 19. januarja 2016.

(20)

Italija je z dopisoma z dne 29. januarja in 15. februarja 2016 Komisiji zagotovila najnovejše informacije o postopku privatizacije družbe Airport Handling.

(21)

Preiskujeta se dva ukrepa. Prvič, ustanovitev družbe Airport Handling v povezavi z likvidacijo družbe SEAH. Komisija je ocenila, ali je ta ukrep povzročil gospodarsko kontinuiteto med družbama, tako da se je obveznost vračila z družbe SEAH prenesla na družbo Airport Handling. Drugič, zagotovitev lastniškega kapitala družbi Airport Handling s strani njene javne matične družbe SEA. Komisija je ocenila, ali je bil ta ukrep izveden pod tržnimi pogoji. V nadaljevanju so opisane okoliščine teh transakcij.

(22)

Skupina SEA Group (SEA in SEAH), družba SEAH oziroma družba Airport Handling so v obdobju izvajanja preiskovanih ukrepov s sindikati, ki so zastopali zaposlene družbe SEAH, sklenile sporazume v okviru prostovoljne likvidacijo družbe SEAH, ki jo je začela družba SEA. Splošni cilj teh sporazumov je bil ohraniti delovna mesta celotnega osebja družbe SEAH ter zagotoviti nadaljnje in trajne dejavnosti oskrbe v skupini SEA Group. Sklenjeni so bili naslednji sporazumi.

(23)

Po odločitvi družbe SEA, da bi bilo treba družbo SEAH zaradi upoštevanja sklepa o vračilu likvidirati, je skupina SEA Group 4. novembra 2013 s sindikati sklenila sporazum za rešitev vprašanja presežnih delavcev družbe SEAH. Sporazum je določal načrt spodbud za prostovoljno prenehanje za vse zaposlene družbe SEAH, ki naj bi se izvajal s kolektivnimi odpuščanji in ustanovitvijo nove hčerinske družbe v 100-odstotni lasti družbe SEA, ki bi zaposlila del delovne sile družbe SEAH.

(24)

Navedeni sporazum je določal „osnutek poravnave“, v njem pa je bilo tudi navedeno, da sta potrebna „izvedbeni sporazum“ za določitev pravil za nove pogodbene pogoje in nova delovna struktura za zaposlene družbe Airport Handling, ker naj bi bila zaradi zahteve Komisije po preprečitvi kontinuitete potrebna nova vzpostavitev zaposlitvenih razmerij. Prav tako v skladu s sporazumom naj bi bila sklenitev takega izvedbenega sporazuma mogoča samo na podlagi „poslovnih pogajanj med družbo Airport Handling in prevozniki, ki delujejo na letališčih Linate in Malpensa, v razmerah svobodne konkurence“ (6). Skratka, izvedbeni sporazum je moral temeljiti na naslednjih načelih:

(25)

Družba SEAH je 22. aprila 2014 začela izvajati shemo mobilnosti za odpuščene delavce (Collocamento in mobilità), tj. shemo socialne varnosti, s katero je italijanska država želela predvsem podpreti zaposlene podjetij v težavah v obdobjih brezposelnosti (7). Družba SEAH je takrat imela 2 214 zaposlenih, kar ustreza 1 980 zaposlenim s polnim delovnim časom.

(26)

Družba Airport Handling je imela 31. maja 2015 […] (*1) zaposlenih ([…] (*1) ekvivalentov polnega delovnega časa, v nadaljnjem besedilu: EPDČ), od tega je bilo […] (*1) zaposlenih ([…] (*1) EPDČ) nekdanjih delavcev družbe SEAH.

(27)

D (*1) ružba SEAH in sindikati so 4. junija 2014 podpisali izvedbeni sporazum, namenjen izvajanju določb osnutka poravnave, opisanega v uvodni izjavi 24.

(28)

V sporazumu je bilo navedeno, da družba SEA soglaša, prvič, da družba Airport Handling zaposli osebje družbe SEAH v obsegu in glede na profile delovnih mest, ki jih potrebuje, in, drugič, da se začnejo pogajanja s sindikalnimi organizacijami glede meril za izbiro osebja. V sporazumu je tudi poudarjeno, da bo vsaka nova pogodba o zaposlitvi z družbo Airport Handling nujno vključevala formalno in vsebinsko prekinitev pogodbe o zaposlitvi z družbo SEAH.

(29)

Družba SEAH je v skladu z navedenim sporazumom pokazala pripravljenost, da zagotovi shemo finančnih spodbud za delavce, ki bodo do 30. junija 2014 pristali na to, da ne bodo nasprotovali ukrepom odpuščanja.

(30)

Družba Airport Handling je 4. junija 2014 sklenila tudi sporazum s sindikalnimi organizacijami. V njem je določeno število zaposlenih s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas, ki jih je družba Airport Handling potrebovala 1. julija 2014. Določeno je bilo tudi, da družba Airport Handling soglaša, da bo prednostno ponovno zaposlila nekdanje zaposlene družbe SEAH.

(31)

V zadevnem sporazumu je navedeno domnevno povpraševanje družbe Airport Handling po delovni sili, izraženo v EPDČ. V okviru tega je bilo v sporazumu poudarjeno, da se lahko navedeno spremeni glede na skupno število in/ali spremenljivke, navedene v sporazumu. Ocene potreb po osebju so bile naslednje: […] (*1) EPDČ stalnih zaposlenih za operacije; […] (*1) EPDČ članov upravnega osebja; […] (*1) EPDČ zaposlenih za določen čas za sezonske dejavnosti. V sporazumu je navedeno, da se bo družba Airport Handling za izpolnitev navedenega povpraševanja prednostno obrnila na posameznike, trenutno zaposlene v družbi SEAH. Sporazum določa tudi postopek zaposlovanja, pravno in finančno vsebino pogodb o zaposlitvi, socialno politiko in organizacijo dela. V skladu z določbami sporazuma bo nekdanje osebje družbe SEAH zaposleno na podlagi novih pogodb z bistveno drugačnimi ekonomskimi pogoji.

(32)

Delovne ureditve, določene v navedenem sporazumu, se razlikujejo od tistih, ki jih je družba SEAH uporabljala za svoje zaposlene. Natančneje:

(33)

Po navedbah Italije to pomeni, da:

(34)

Izredna skupščina delničarjev družbe SEAH je 9. junija 2014 odobrila prenehanje družbe in njeno prostovoljno likvidacijo, pri čemer je bil za datum dejanskega prenehanja določen 1. julij 2014 (8).

(35)

Imenovan je bil likvidacijski upravitelj, ki so mu bili naloženi prodaja premoženja družbe, poplačilo upnikov ter priprava končne likvidacijske bilance stanja in poročila.

(36)

Sindikalne organizacije so kot pogoj za začetek veljavnosti sporazumov z dne 4. junija 2014 zahtevale pozitiven izid referenduma med zaposlenimi družbe SEAH. Navedeni referendum je potekal 11. in 13. junija 2014. Na njem je bil sporazum z dne 4. junija 2014 zavrnjen.

(37)

Skupščina delničarjev družbe SEAH se je zato 1. julija 2014 odločila, da rok za prenehanje dejavnosti družbe SEAH podaljša do 31. avgusta 2014, pri čemer je likvidacijskega upravitelja (ki je funkcijo nastopil 1. julija 2014) pooblastila, da do navedenega datuma začasno upravlja družbo, po izteku navedenega roka pa začne prodajo sredstev družbe SEAH in prenehanje njene dejavnosti.

(38)

Da bi sindikalne organizacije naredile korak naprej po negativnem izidu referenduma 14. junija 2014, so 4. julija 2014 predlagale nekatere razjasnitve točk sporazuma z dne 4. junija 2014, na primer da je treba dodatne delovne dneve enakomerno porazdeliti na vse leto, da sklicevanje na „učinkovitost delovnega časa“ pomeni, da je treba v petdnevnem delovnem tednu delati vsaj 7,5 ure na dan in da lahko delavci glede tega, kako bodo delali med nekaterimi prazniki, ki v skladu z novim sporazumom niso več plačani, izbirajo med dvema možnostma. Družba Airport Handling je 7. julija 2014 potrdila navedene predloge, 15. julija 2014 pa podpisala dopolnilni sporazum, ki je potrjeval veljavnost sporazuma z dne 4. junija 2014 in vključeval pojasnila, ki so jih zahtevale sindikalne organizacije. Vendar z navedenim novim sporazumom niso bile uvedene bistvene spremembe v primerjavi s predhodno zavrnjenim sporazumom z dne 4. junija 2014.

(39)

Družba SEAH je avgusta 2014 odpustila vse svoje zaposlene. Hkrati je družba Airport Handling začela zaposlovati tiste nekdanje delavce družbe SEAH, ki jih je potrebovala za svoje dejavnosti. Družba Airport Handling se je obrnila tudi na družbo Adecco, ponudnika storitev na področju začasnega dela, da bi zaposlila začasne delavce.

(40)

Družba SEAH je prenehala poslovati 1. septembra 2014. Istega dne je družba Airport Handling začela dejavnosti na milanskih letališčih. Na dan 1. septembra 2014 je imela […] (*1) zaposlenih ([…] (*1) EPDČ), tako da je zaposlovala […] (*1) % delavcev, ki jih je družba SEAH zaposlovala 22. aprila 2014, ko je začela uradne postopke za kolektivni odpust svojih zaposlenih. Poleg tega je imela družba Airport Handling […] (*1) začasnih delavcev ([…] (*1) EPDČ) […] (*1).

(41)

Družba SEAH je z dopisom z dne 22. aprila 2014 letalske prevoznike, dobavitelje in druge zainteresirane strani obvestila, da bo s 1. julijem 2014 prenehala poslovati, tako da bo na navedeni datum prenehala zagotavljati storitve zemeljske oskrbe na milanskih letališčih.

(42)

Na podlagi navedenega obvestila se je deset letalskih prevoznikov odločilo, da storitev zemeljske oskrbe na milanskih letališčih ne bodo zaupali družbama SEAH in Airport Handling, ampak drugim ponudnikom.

(43)

Hkrati je družbo Airport Handling za ponudnika storitev zemeljske oskrbe na podlagi javnih razpisov izbralo 19 letalskih prevoznikov, ki so delovali na milanskih letališčih. Drugi letalski prevozniki so družbo Airport Handling izbrali na podlagi postopkov konkurenčnega dialoga. Po navedbah Italije izbira ponudnika storitev običajno temelji na presoji nekaterih dejavnikov, kot so cena, finančna trdnost ponudnika, razpoložljivost zmogljive opreme, obstoj mreže, dotedanji rezultati, izkušnje in kompetence izvajalca.

(44)

Družba Airport Handling je bila ustanovljena 9. septembra 2013 kot družba z omejeno odgovornostjo in delniškim kapitalom v višini 10 000 EUR.

(45)

Upravni odbor družbe SEA se je 10. marca 2014 odločil, da bo kapital družbe Airport Handling povečal za 2,5 milijona EUR, da bi družba izpolnjevala zahteve za to, da jo nacionalna uprava za civilno letalstvo (ENAC) certificira kot izvajalca storitev zemeljske oskrbe. V skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili ENAC dodeli licence ponudnikom storitev zemeljske oskrbe, ki izpolnjujejo naslednje zahteve (9):

(46)

Upravni odbor družbe SEA se je 30. junija 2014 odločil za ustanovitev skrbniškega sklada Milan Airport Handling Trust (v nadaljnjem besedilu: skrbniški sklad) in povečanje kapitala družbe Airport Handling na 25 milijonov EUR.

(47)

Skrbniški sklad je bil ustanovljen 30. junija 2014, istega dne pa je bila podpisana tudi skrbniška pogodba. Kot izhaja iz ustanovitvenega akta, skrbniški sklad: (i) do prodaje manjšinskega deleža v družbi nastopa kot edini delničar družbe Airport Handling in (ii) zagotavlja, da med družbama Airport Handling in SEA Handling ni gospodarske kontinuitete.

(48)

Glede na skrbniško pogodbo je bil skrbniški sklad ustanovljen za posebne namene, da se:

(49)

V skrbniški pogodbi je navedeno, da skrbniški sklad za izpolnitev te naloge izvaja pooblastila, v skladu s katerimi:

(50)

Natančneje, v skladu s skrbniško pogodbo skrbnik preveri, da od ustanovitve družbe Airport Handling ni bilo pravnih dejanj, na podlagi katerih bi se z družbe SEAH na družbo Airport Handling prenesla kakršna koli sredstva, premično in nepremično premoženje, pogodbe z letalskimi prevozniki in/ali ponudniki storitev oskrbe, pravice intelektualne lastnine ali enostranske zaveze z ekonomskimi učinki (tj. stvarna ali osebna jamstva), razen tistih, ki so določeni s skrbniško pogodbo.

(51)

Tako so s skrbniško pogodbo iz obsega nadzornih pooblastil skrbnika izključeni:

(52)

Skrbniška pogodba tudi določa, da mora skrbnik preveriti, da:

(53)

Vendar v skladu s skrbniško pogodbo ni naloga skrbnika, da preveri ali oceni, ali:

(54)

Kar zadeva vstop tretjega vlagatelja v družbo Airport Handling, skrbniška pogodba določa, da mora začetno fazo postopka za odprtje kapitala družbe Airport Handling „upravičenim delničarjem“ (tj. fizičnim ali pravnim osebam ali subjektom, ki se, če imajo stalno prebivališče ali sedež v Italiji, ne štejejo za javne subjekte ali družbe pod nadzorom italijanske države, razen družb, ki kotirajo na borzi) voditi družba SEA, končana pa naj bi bila do 28. februarja 2015.

(55)

Skrbniška pogodba določa, da bo, če bo imela družba SEA 1. marca 2015 še vedno več kot […] (*1) -odstotni delež v družbi Airport Handling, skrbnik začel iskati vlagatelje, ki morajo izpolnjevati pogoje, ki mu jih bo družba SEA pred tem poslala v pogodbi, o kateri je treba obvestiti odvetnika, ki deluje kot zastopnik skrbniškega sklada, in ki jih lahko družba SEA pravočasno spremeni. To je edini primer, v katerem lahko skrbnik odsvoji delež v družbi Airport Handling brez soglasja družbe SEA.

(56)

Skrbniška pogodba tudi določa, da bo po prodaji […] (*1) -odstotnega deleža družbe SEA v družbi Airport Handling družba SEA poiskala zasebne vlagatelje, ki bodo pripravljeni prevzeti nadaljnje deleže v kapitalu družbe Airport Handling, ob upoštevanju socialnih vidikov in obveznosti družbe SEA, da še naprej zagotavlja storitve zemeljske oskrbe na milanskih letališčih.

(57)

Upravni odbor družbe Airport Handling je 26. avgusta 2014 odobril dodatek k skrbniški pogodbi. V njem je bilo določeno, da bo družba Airport Handling v skladu s členom 2346(6) italijanskega civilnega zakonika (10) izdala 20 000 udeležbenih kapitalskih instrumentov – SFP (strumenti finanziari partecipativi) po nominalni vrednosti 1 000 EUR, ki bodo ponujeni družbi SEA. Dodatek je bil podpisan naslednjega dne.

(58)

Skupščina delničarjev družbe Airport Handling (11) se je 27. avgusta 2014 odločila povečati kapital družbe Airport Handling z 1,3 milijona EUR na 5 milijonov EUR, ki jih je vpisala in vplačala družba SEA.

(59)

Istega dne je družba SEA celotni delež v družbi Airport Handling prenesla na skrbniški sklad in za njeno upravljanje imenovala skrbnika, tj. družbo Crowe Horwath Trustee Services (v nadaljnjem besedilu: skrbnik).

(60)

Skrbnik je 27. avgusta 2014 imenoval nov upravni odbor družbe Airport Handling. SEA […] (*1) višjih vodstvenih delavcev […] (*1), od petih, […] (*1). Po navedbah Italije oba opravljata svoje dejavnosti v izključnem interesu družbe Airport Handling na podlagi pogodbe o napotitvi iz matične družbe SEA.

(61)

Prav tako 27. avgusta 2014, po prenosu deleža družbe SEA na skrbniški sklad, se je skupščina delničarjev družbe Airport Handling (12) odločila za preoblikovanje družbe Airport Handling iz družbe z omejeno odgovornostjo (S.R.L) v delniško družbo (S.p.A) in izdajo 20 000 instrumentov SFP po ceni 1 000 EUR, ki jih je za vpis ponudila družbi SEA. Instrumente SFP je družba SEA vpisala in vplačala naslednji dan, s čimer se je skupni kapital družbe Airport Handling povečal na 25 milijonov EUR (5 milijonov EUR delniškega kapitala in 20 milijonov EUR v obliki instrumentov SFP).

(62)

Likvidacijski upravitelj je 12. novembra 2014 objavil razpis za prijavo interesa za nakup sredstev družbe SEAH; razpis je bil objavljen v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije:

„Italija – Milano: Prodaja opreme, ki med drugim obsega: nakladalce tovora, transporterje, dvižne ploščadi, paletne viličarje, premične/vlečne tekoče trakove, premične/vlečne/BAE stopnice, električne/dizelske/hibridne traktorje, sode, generatorje, klimatske naprave, kompresorje, vozičke za prtljago/blago 2014/5 218-385934 – Razpis za prijavo interesa“ (13). Za namene razpisa za prijavo interesa so bila sredstva razdeljena v devet sklopov.

(63)

Družba SEAH je pri Istituto del Marchio di Qualità S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: IMQ) naročila celovito vrednotenje svojih sredstev ter na podlagi tega določitev najemnine za svojo opremo za zemeljsko oskrbo in prodajne cene sredstev. IMQ je predložil dve poročili: 25. junija 2014 v zvezi z najemnino; 16. oktobra 2014 v zvezi z razdelitvijo sredstev na sklope za prodajo. Po navedbah IMQ ocenjena vrednost sredstev pomeni verjetno tržno vrednost, ki bi jo sredstva s podobnimi tehničnimi značilnostmi, zmogljivostjo, popravili ter skladiščenjem, uporabo in starostjo imela v denarnem smislu.

(64)

Zadnji dan za oddajo ponudb za vseh devet sklopov za prodajo je bil 26. januar 2015.

(65)

IMQ je predlagal najemnino za opremo družbe SEAH za zemeljsko oskrbo v višini […] (*1) EUR na polletje ([…] (*1) EUR na leto).

(66)

Družbi SEAH in Airport Handling sta 1. septembra 2014 sklenili najemno pogodbo, s katero naj bi družba Airport Handling najela opremo družbe SEAH za zemeljsko oskrbo za najemnino v višini […] (*1) EUR, tj. za znesek, ki ga je predlagal IMQ. Najemna pogodba naj bi se iztekla 31. avgusta 2015.

(67)

Da bi družbi Airport Handling in SEAH potrdili pravilnosti postopka vrednotenja, ki ga je izvedel IMQ, sta 1. septembra 2014 pri še enem neodvisnem izvedencu, družbi Ernst & Young financial-business Advisors SpA (v nadaljnjem besedilu: E&Y) naročili ponovno oceno višine najemnine. V okviru sta se tega pogodbeno dogovorili, da bo pogodbena najemnina ustrezno prilagojena z učinkom za nazaj, če bo z drugim vrednotenjem ugotovljeno, da tržna vrednost za vsaj […] (*1) % odstopa od višine, ki jo je določil IMQ.

(68)

Družba E&Y je poročilo predložila 15. oktobra 2014 in tržno vrednost za najem sredstev družbe SEAH določila na […] (*1) EUR na leto. Družbi Airport Handling in SEAH sta se 25. oktobra 2014 dogovorili, da bosta razširili analizo, ki jo je izvedla družba E&Y, in slednji naročili, naj analizira dejanske pogoje poslovanja in fizično stanje sredstev (družba E&Y je pri oceni prvotno izhajala iz fizičnega pregleda sredstev na podlagi vzorca). Ta analiza je pokazala, da številni stroji in oprema niso primerni za uporabo glede na kratko trajanje najema in visoke stroške potrebnih popravil zaradi zastarelosti številnih delov opreme. Po navedbah skrbniškega sklada sta na datum njegove predložitve pripomb k sklepu o začetku postopka iz leta 2014 družbi SEAH in Airport Handling iskali rešitev, da bi se izognili sodnemu sporu. Posledično je bila najemnina za nazaj prilagojena na […] (*1) EUR na leto.

(69)

Upravni odbor družbe Airport Handling se je 26. novembra 2014 odločil začeti javni razpis za nakup nove opreme na trgu. Družba Airport Handling je 11. februarja 2015 na podlagi navedenega razpisnega postopka približno […] (*1) % svoje opreme zamenjala s sredstvi, ki so bila kupljena na trgu in so stala približno […] (*1) EUR. Po navedbah italijanskih organov je družba Airport Handling navedeni nakup financirala izključno z lastnimi sredstvi.

(70)

Razpis za prodajo sredstev družbe SEAH je bil 9. februarja 2015 razglašen za neuspešen, saj ni noben ponudnik prijavil interesa za nakup nobenega sklopa.

(71)

Družba SEAH je 26. februarja 2015 prejela prvo obvestilo družbe Airport Handling, s katerim je ta prijavila interes za nakup šestih od devetih sklopov razpisa. Družba Airport Handling je 3. junija 2015 ponovila svojo prijavo interesa. 18. septembra 2015 je bilo […] (*1) prodanih družbi Airport Handling po ceni, navedeni v prvotnem razpisnem postopku, tj. […] (*1) EUR.

(72)

Kot določa skrbniška pogodba, je skrbnik začel postopek za prodajo manjšinskega deleža v kapitalu družbe Airport Handling.

(73)

V ta namen je skrbnik 27. januarja 2015 imenoval italijansko podružnico banke BNP Paribas za finančnega svetovalca v zvezi s prodajo „vsaj 30  %“ delniškega kapitala družbe Airport Handling tretjim vlagateljem. Italijanski organi so opozorili, da je banka BNP Paribas kot finančni svetovalec organizirala postopek prodaje popolnoma neodvisno. Banka BNP Paribas je načrtovala naslednje faze prodaje: 1.predhodno preverjanje; 2. organizacijo transakcije; 3. sklenitev transakcije.

(74)

Nezavezujoče ponudbe za nakup […] (*1) –[…] (*1)-odstotnega deleža v družbi Airport Handling je oddalo pet zainteresiranih vlagateljev: […] (*1), […] (*1), […] (*1), […] (*1) in […] (*1).

(75)

Kot je razvidno iz osnutka prodajne pogodbe, ki ga je predložila Italija, se skrbnik, da bi vlagatelju omogočil operativni nadzor nad družbo Airport Handling, zavezuje, da bo v celotnem obdobju do izteka obdobja mirovanja (14) vlagatelju dodelil pravico, da imenuje večino, tj. tri od petih članov upravnega odbora, med drugim izvršnega direktorja družbe, predsednika upravnega odbora pa bo imenovala skupščina delničarjev.

(76)

Skrbnik je 21. septembra 2015 z družbo D’Nata podpisal zavezujoč okvirni naložbeni sporazum za prodajo […] (*1) % delnic družbe Airport Handling. V skladu z zadevnim sporazumom veljajo v nadaljevanju navedeni dogovori.

(77)

Začetna naložba: Ko organi za nadzor nad združitvami odobrijo pridobitev, družba D’Nata pridobi […] (*1) % delnic družbe Airport Handling s pravico do imenovanja večine upravnega odbora in izvršnega direktorja. Cilj navedenega dogovora je bil, da družba D’Nata, čeprav je manjšinski delničar, dejansko pridobi položaj obvladujočega delničarja.

(78)

Dodatna naložba: V okviru ureditve nakupne opcije je družba D’Nata upravičena do pridobitve dodatnega […] (*1) -odstotnega deleža v družbi Airport Handling. Posebna „prodajna opcija v zvezi z državno pomočjo“ določa, da bo imela družba D’Nata pravico nazaj prodati svoj […] (*1) -odstotni delež za prilagojeno prvotno nakupno ceno, če bo Komisija sprejela negativni sklep ali če 18 mesecev po zaključku začetne naložbe postopek v zvezi z državno pomočjo še ne bo končan.

(79)

Italijanski organ za konkurenco, Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato, je 8. februarja 2016 na podlagi italijanske zakonodaje o nadzoru nad združitvami družbi D’Nata odobril pridobitev izključnega nadzora nad družbo Airport Handling. Skrbnik je Komisijo obvestil, da bo na podlagi navedene odobritve skupaj z družbo D’Nata naložbo zaključil 8. marca 2016.

(80)

Italija je v fazi predhodne preiskave predložila poslovni načrt družbe Airport Handling za obdobje 2014–2017 z dne 14. novembra 2013 (v nadaljnjem besedilu: poslovni načrt iz novembra 2013), da bi dokazala, da je bila naložba družbe SEA v kapital družbe Airport Handling v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Glavni elementi navedenega načrta so povzeti v nadaljevanju.

(81)

Poslovni načrt je osredotočen na storitve oskrbe na ploščadi (15) in oskrbe potnikov (16), ki predstavljajo glavnino dejavnosti družbe Airport Handling. Skupni tržni delež družbe na letališčih Malpensa in Linate naj bi v drugi polovici leta 2014 znašal [50–70] (*1) % oziroma [50–70] (*1) %, do leta 2017 pa naj bi se povečal na [60–80] (*1) % oziroma [60–80] (*1) %.

(82)

Napovedi v načrtu prikazujejo vse večje prihodke iz poslovanja zaradi napovedanega povečevanja tržnega deleža. Skupni prihodki naj bi se na podlagi predpostavke o […] (*1)–[…] (*1)-odstotnem letnem povečanju potniškega prometa v obdobju 2014–2017 z […] (*1) EUR v drugi polovici leta 2014 povečali na […] (*1) EUR v letu 2017.

(83)

Povprečno število osebja naj bi se zaradi povečanja števila pogodb o zaposlitvi za določen čas predvidoma povečalo z […] (*1) EPDČ v letu 2014 na […] (*1) EPDČ v letu 2017. Stroški dela naj bi po ocenah znašali približno […] (*1) % vseh obratovalnih stroškov. Družba SEA naj bi v referenčnem obdobju produktivnost povečala za 12  %, in sicer na podlagi treh glavnih dejavnikov:

(84)

Začetni zagonski stroški novih pogajanj za sklenitev pogodb s strankami in dobavitelji, kolektivnih pogodb, zaposlovanja, zapisa organizacijskih/upravnih/operativnih postopkov, pravni stroški, bančni stroški, stroški svetovanja ter nakupa drobnega materiala in raznih drobnarij naj bi po pričakovanjih znašali […] (*1) EUR.

(85)

Operativni zagonski stroški, tj. naložbe v osnovna sredstva, potrebne za to, da družba Airport Handling začne poslovati, so bili ocenjeni na […] (*1) EUR za novo opremo. Vendar je bilo za namen poslovnega načrta iz novembra 2013 predvideno, da bo družba Airport Handling kupila rabljeno opremo za zemeljsko oskrbo, vredno […] (*1) EUR.

(86)

Da bi se pokrili izdatki za vse ocenjene zagonske stroške, se v poslovnem načrtu zahteva povečanje kapitala za […] (*1) EUR v letu […] (*1).

(87)

Italija je pozneje med preiskavo predložila revidiran poslovni načrt za obdobje 2014–2017 z dne 6. avgusta 2014 (v nadaljnjem besedilu: poslovni načrt iz avgusta 2014), kakor ga je upravni odbor družbe Airport Handling potrdil 26. avgusta 2014. Glede na informacije, ki jih je zagotovila Italija, je bila navedena revizija dokončana že julija 2014. Glavne predpostavke iz navedenega načrta so povzete v nadaljevanju.

(88)

Tržni delež: Kar zadeva […] (*1), sta v poslovnem načrtu iz avgusta 2014 na podlagi posodobljenih napovedanih ravni prometa […] (*1) in […] (*1) predvidena nekoliko nižja rast kot v prejšnjem načrtu in [70–80] (*1)-odstotni tržni delež v letu […] (*1).

(89)

Cene: Cene na enoto (na premik letala) so višje od cen, predvidenih v poslovnem načrtu iz novembra 2013, in so v nominalnem smislu nespremenjene v celotnem obdobju 2014–2017.

(90)

Stroški osebja: Ocenjeni stroški osebja v poslovnem načrtu iz avgusta 2014 so nekoliko višji od tistih, ki so predvideni v poslovnem načrtu iz novembra 2013, ter znašajo med […] (*1) in […] (*1) % obratovalnih stroškov. Razlog za navedeno zvišanje je […] (*1).

(91)

Drugi stroški, ki so se upoštevali, so bili zunanji stroški, amortizacija in rezervacije, kar je skupaj znašalo približno […] (*1) % vseh obratovalnih stroškov, in regulirani stroški (približno […] (*1) %) storitev, ki jih družba SEA zagotavlja družbi Airport Handling za uporabo skupne infrastrukture letališča v souporabi (zlasti […] (*1)). V poslovnem načrtu iz avgusta 2014 je bilo ocenjeno, da bo treba […] (*1) EUR vložiti v nakup opreme, od tega […] (*1) % v nakup nove opreme in […] (*1) % v nakup rabljenih vozil na trgu. Te številke so temeljile na ponudbah potencialnih dobaviteljev, ki jih je družba Airport Handling prejela marca 2014.

(92)

Tako kot iz poslovnega načrta iz novembra 2013 je tudi iz poslovnega načrta iz avgusta 2014 razvidno znižanje obratovalnih stroškov v primerjavi s stroškovno strukturo družbe SEAH, doseženo predvsem s povečanjem učinkovitosti in zmanjšanjem števila zaposlenih.

(93)

Družba Airport Handling je pri skupini Boston Consulting Group naročila predhodno neodvisno oceno poslovnega načrta za obdobje 2014–2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo BCG). Skupina BCG je poročilo predložila 14. oktobra 2014.

(94)

Poročilo BCG temelji na poslovnem načrtu, potrjenem 26. avgusta 2014, poslovnem načrtu, sestavljenem novembra 2013, lastnih izkušnjah v panogi in znanju skupine BCG ter javnih podatkih v zvezi z dogajanjem na trgu in glavnimi izvajalci zemeljske oskrbe.

(95)

Skratka, skupina BCG je ocenila naslednje predpostavke, na katerih je temeljil poslovni načrt: obete glede prihodkov (na podlagi predvidenih možnosti za rast prometa, predvidene rasti obsega storitev, ki jih upravlja družba Airport Handling); stroške osebja (na podlagi stroškov na EPDČ; predvideno povečanje produktivnosti); načrtovane naložbe (skupni znesek […] (*1) EUR).

(96)

Skupina BCG je ugotovitve povzela, kot je navedeno v nadaljevanju.

(97)

V bistvu se predpostavke glede obsega prometa na ravni družbe SEA zdijo tehtne in v skladu z napovedmi pomembnih organizacij, zlasti IATA in Eurocontrol. Vendar je skupina BCG opozorila, da nameravana ohranitev stalne sestave prevoznikov, med katerimi so nizkocenovni prevozniki in tako imenovani tradicionalni prevozniki, ne bi bila v skladu s preteklimi spremembami sestave na terminalu Malpensa, kjer se je v zadnjih štirih letih delež nizkocenovnih prevoznikov povečal za […] (*1) odstotnih točk. Poleg tega bi se lahko zaradi novega nacionalnega predpisa (Decreto Linate) nekateri prevozniki z letališča Malpensa preselili na letališče Linate.

(98)

Predpostavka glede morebitne spremembe obsega storitev, ki jih zagotavlja družba Airport Handling, se na splošno zdi uresničljiva, ker bi, prvič, sporazumi, podpisani z novimi prevozniki, na dan, ko je skupina BCG napisala poročilo, zagotavljali [60–70] (*1) -odstotni tržni delež; drugič, [70–80] (*1) -odstotni ciljni tržni delež za leto 2017 naj bi bil uresničljiv glede na trenutno konkurenčno dinamiko v sektorju ter pretekli [70–80] (*1) -odstotni tržni delež družbe SEAH.

(99)

Po navedbah skupine BCG se zdi, da so predpostavke glede prihodkov iz storitev za upravljavca letališča na splošno cilj tudi v tekočih pogajanjih z družbo SEA. Vendar skupina BCG ni mogla oceniti pričakovanih prihodkov v zadnjem letu načrta (2017), in sicer zaradi predvidenega dveletnega trajanja pogodbe.

(100)

Predpostavke o povprečnih zvišanjih stroškov osebja na enoto v višini […] (*1) % na leto od leta 2014 do leta 2017 naj bi bile na splošno v skladu s sporazumom, ki so ga italijansko združenje upravljavcev letališč Assaeroporti in sindikati podpisali oktobra 2014.

(101)

[…] (*1) -odstotno izboljšanje produktivnosti virov naj bi se na splošno zdelo uresničljivo, prvič, ker je bilo ob pisanju poročila že doseženo […] (*1) -odstotno povečanje produktivnosti in, drugič, ker se preostalih […] (*1) % zdi razumnih glede na trenutne organizacijske vzvode in tehnično fazo izvajanja.

(102)

Skupina BCG je tudi ugotovila, da se proračun za naložbe v višini […] (*1) EUR na splošno zdi združljiv z nakupom novega voznega parka, sestavljenega predvsem iz novih vozil (95  %), kot je razvidno iz podrobnih nakupnih vrednosti, navedenih v ponudbah, ki jih je družba Airport Handling prejela marca 2014.

(103)

Skupina BCG je skratka ugotovila, da se stopnja dobička, predvidena v poslovnem načrtu do leta 2017 ([…] (*1) %, EUR […] (*1)), na splošno zdi v skladu s povprečno dobičkonosnostjo precej velikega vzorca drugih evropskih družb, ki delujejo v zasebnem in javnem sektorju, ali je nekoliko pod njo (na podlagi primerjave z družbami Portway, Acciona, Aviapartner, Fraport in ATA-Handling). Vendar je skupina BCG opozorila, da bi se lahko zaradi dejanske spremembe sestave prometa in morebitnih posledic novega predpisa v zvezi z letališčem Linate (Decreto Linate) promet na letališču Malpensa zmanjšal.

(104)

Družba SEA je pri skupini Brattle Group naročila analizo kapitalskega vložka družbe SEA v družbo Airport Handling, zlasti analizo, ali je bila navedena naložba v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Skupina Brattle je poročilo predložila 30. marca 2015.

(105)

Kot je razvidno iz poročila Brattle, analiza temelji na informacijah, ki jih je družba SEA imela ob sprejetju odločitve za naložbo v družbo Airport Handling, in na javnih podatkih v zvezi s konkurenčnim položajem družbe SEA. Kot izhaja iz poročila Brattle, so za preskus načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu najpomembnejše predpostavke v poslovnem načrtu iz novembra 2013, ker so podlaga, na kateri je družba SEA izpeljala naložbo (17).

(106)

Glede na poročilo Brattle je dvom, ki ga je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka iz leta 2014, namreč da je bil poslovni načrt družbe Airport Handling preveč optimističen, mogoče ovreči, saj so bile ključne predpostavke iz poslovnega načrta uresničene v praksi. Natančneje, tržni delež družbe Airport Handling je v letu 2014 presegel napovedi iz poslovnega načrta iz novembra 2013.

(107)

Po navedbah iz poročila Brattle cene na enoto (cene, ki jih družba Airport Handling zaračuna za vsak premik letala), prikazane v poslovnem načrtu iz avgusta 2014, temeljijo na že podpisanih pogodbah z letalskimi prevozniki, pri čemer v povprečju znašajo […] (*1) EUR, kar presega ceno, predvideno v poslovnem načrtu iz novembra 2013, ki sega od […] (*1) EUR v letu 2014 do […] (*1) EUR v letu 2017. Izvedenci so tako ugotovili naslednje. Prvič, tržne cene v poslovnem načrtu iz avgusta 2014 so bližje dejansko doseženim, ker so temeljile na podpisanih pogodbah. Drugič, v poslovnem načrtu iz novembra 2013, na katerega je družba SEA oprla svojo odločitev za naložbo, je bila tržna cena, ki bi jo lahko zaračunala družba Airport Handling, dejansko podcenjena. Tretjič, to potrjuje, da tržne cene v poslovnem načrtu iz novembra 2013 niso bile samo razumne, ampak so bile dejansko prenizke.

(108)

Nazadnje, izvedenci so opozorili, da so bile tržne cene, ki jih je družba Airport Handling dosegla v pogajanjih z letalskimi prevozniki, nižje od cen, ki jih je družba SEAH dejansko zaračunavala.

(109)

Izvedenci se strinjajo, da se začetni tržni delež družbe Airport Handling, kot je bil predviden v poslovnem načrtu iz novembra 2013, za novega udeleženca morda zdi visok. Vendar domnevajo, da bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu vedel, da bi s propadom družbe SEAH nastal nenavaden položaj, ko bi bilo za sklenitev na voljo veliko število pogodb o zagotavljanju oskrbe na letališčih družbe SEA. Izvedenci ugotavljajo, da bi družba Airport Handling tako izkoristila ta položaj enako, kot bi ga lahko drugi izvajalci na milanskih letališčih. Poleg tega naj bi bil glede na poročilo pričakovani tržni delež družbe Airport Handling značilen za velika italijanska letališča, na katerih ima največji izvajalec storitev zemeljske oskrbe običajno približno 70-odstotni tržni delež. Poleg tega so izvedenci ugotovili, da je družba Airport Handling edini izvajalec zemeljske oskrbe z zadostnimi sredstvi in opremo, da zagotavlja 24-urno celovito storitev, kar naj bi bila ključna prednost pred konkurenti.

(110)

Izvedenci so tudi ugotovili, da so bili nižji stroški osebja eden od ključnih razlogov, zakaj je družba Airport Handling pričakovala dobičkonosnost, čeprav je družba SEAH ustvarjala izgubo. Izvedenci so tako predvidevanje šteli za razumno, ker je družba Airport Handling na podlagi pogajanj sklenila nove pogodbe o zaposlitvi, v okviru katerih so delavci pristali, da bodo delali dodatnih 20 dni na leto v primerjavi s prejšnjimi pogodbami družbe SEAH.

(111)

Poleg tega so bili glede na poročilo Brattle – čeprav so bili stroški dela v poslovnem načrtu iz novembra 2013 nekoliko podcenjeni – v poslovnem načrtu iz avgusta 2014 prikazani stroški EPDČ v višini […] (*1) EUR/uro, […] (*1).

(112)

Po mnenju izvedencev bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu ob naložbi v družbo Airport Handling v skladu s standardno finančno teorijo pričakoval stopnjo donosnosti (interno stopnjo donosnosti), ki je enaka ali višja od povprečnih tehtanih stroškov kapitala. V tem primeru so izračuni potrdili, da v vseh scenarijih pričakovana interna stopnja donosnosti projekta presega povprečne tehtane stroške kapitala, zato naj bi zasebni vlagatelj pričakoval, da bo z naložbo v družbo Airport Handling ustvaril dobiček.

(113)

Svetovalna družba je tudi navedla, da je leta 2013 ob odločitvi družbe SEA, da ustanovi družbo Airport Handling, sklad zasebnega kapitala F2i imel v lasti 44,31  % družbe. Sklad F2i imenuje dva člana upravnega odbora družbe SEA, in glede na poročilo Brattle noben član upravnega odbora ni glasoval proti predlogu, da bi družba SEA vlagala v družbo Airport Handling, kar naj bi dokazovalo, da se je pričakovala dobičkonosnost naložbe, zato je bila naložba v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(114)

Glede na poročilo Brattle naj bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu tudi preučil verjetnost, da bo Komisija ugotovila gospodarsko kontinuiteto med družbama SEAH in Airport Handling ter bo zato od slednje zahtevala vračilo pomoči, ki bo v sklepu o vračilu ugotovljena za nezdružljivo, in jo štel za razmeroma majhno. Družba SEA je namreč sprejela ukrepe, kot je ustanovitev skrbniškega sklada, da bi družbo Airport Handling ločila in preprečila gospodarsko kontinuiteto. Glede na finančne ocene skupine Brattle v zvezi s poslovnim načrtom iz novembra 2013 je naložba družbe SEA v družbo Airport Handling v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, če je verjetnost, da bo ugotovljena gospodarska kontinuiteta, manjša od […] (*1) % (ob upoštevanju ocene stroškov kapitala, ki jo predlaga družba SEA) ali manjša od […] (*1) % (ob upoštevanju ocene stroškov kapitala, ki jo predlaga skupina Brattle). Po mnenju skupine Brattle je bilo razumno predvidevati, da bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu glede na okoliščine in zlasti priglasitev Komisiji tako verjetnost ocenil na manj kot […] (*1) %, in bi tako vlagal v družbo Airport Handling iz popolnoma ekonomskih razlogov.

(115)

Italija je predlagala nadaljnje zmanjšanje obsega dejavnosti, ki jih trenutno izvaja družba Airport Handling, v primerjavi s tistimi, ki jih je v preteklosti izvajala družba SEAH. Zlasti v povezavi z […] (*1).

(116)

Družba SEA trenutno zagotavlja […] (*1), in sicer v skladu z novim in drugačnim sporazumom, ki se bo iztekel 31. decembra 2018.

(117)

Družba SEA je izjavila, da je pripravljena najpozneje do 31. decembra 2016 odpovedati sporazum v zvezi z […] (*1) in ga s tem odvzeti družbi Airport Handling, poleg tega pa zaposliti približno […] (*1) zaposlenih družbe Airport Handling, ki trenutno […] (*1). Zaradi te spremembe bi se promet družbe Airport Handling, ki je v prvem letu njenega delovanja znašal […] (*1) EUR, zmanjšal za približno […] (*1) EUR.

(118)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2014 zavzela predhodno stališče, da so v tej zadevi merila, ki jih je Sodišče določilo za ugotovitev, ali družba, ki ni prvotno upravičena do pomoči, lahko prevzame odgovornost za vračilo pomoči, večinoma izpolnjena. Natančneje:

(119)

Komisija je zato predhodno ugotovila, da se glede na namen in učinek ustanovitve nove družbe zdi, da gre za izogibanje obveznosti vračila pomoči in da je družba Airport Handling naslednica družbe SEAH. Na podlagi tega je zavzela predhodno stališče, da bi družba Airport Handling lahko prevzela odgovornost za vračilo pomoči, predhodno dodeljene družbi SEAH, ki je bila v sklepu o vračilu iz leta 2012 razglašena za nezdružljivo.

(120)

Komisija je zavzela predhodno stališče, da je treba odločitvi družbe SEA za ustanovitev družbe Airport Handling in vložitev kapitala vanjo pripisati državi. Prvič, Komisija je navedla, da ima občina Milano večinski 54,81 -odstotni delež v družbi SEA, zato bi se moralo šteti, da država vpliva na postopke odločanja družbe SEA in sodeluje pri odločitvah, ki jih ta sprejema. Drugič, Komisija se je sklicevala na nekatere izjave predstavnikov italijanskih organov v zvezi s tem vprašanjem, ki naj bi kazale na to, da so ustanovitev družbe Airport Handling zrežirali italijanski organi, zlasti za zaščito delovnih mest na milanskih letališčih.

(121)

Ker se je poleg tega zdelo, da družbo SEA nadzorujejo italijanski organi, je Komisija predhodno ugotovila, da je kapitalski vložek, ki ga je financirala družba SEA, vključeval državna sredstva.

(122)

Komisija je tudi zavzela predhodno stališče, da družba SEA ob zagotovitvi kapitalskega vložka v družbo Airport Handling ni ravnala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(123)

Prvič, Komisija je dvomila, da bi zasebni vlagatelj zagotovil kapital družbi Airport Handling takrat, kot ga je družba SEA, saj so službe Komisije italijanske organe že obvestile, da bi nameravana ustanovitev novega ponudnika storitev zemeljske oskrbe verjetno povzročila gospodarsko kontinuiteto in s tem odgovornost nove družbe za vračilo pomoči, ki je bila v sklepu o vračilu iz leta 2012 razglašena za nezdružljivo. Vendar se v poslovnem načrtu iz novembra 2013 tveganje prenosa odgovornosti za vračilo z družbe SEAH na družbo Airport Handling ni upoštevalo.

(124)

Drugič, Komisija je dvomila, da poslovni načrt, na podlagi katerega se je družba SEA odločila za naložbe v družbo Airport Handling, temelji na dovolj trdnih predpostavkah.

(125)

Komisija je zato menila, da naložba družbe SEA v višini 25 milijonov EUR v družbo Airport Handling očitno ni temeljila na ekonomskih ocenah, primerljivih s tistimi, ki bi jih razumen zasebni vlagatelj v podobnem položaju v zadevnih okoliščinah izvedel pred takimi naložbami, da bi ugotovil svojo prihodnjo dobičkonosnost. Komisija je na podlagi tega zavzela predhodno stališče, da je kapitalski vložek v višini 25 milijonov EUR pomenil državno pomoč v korist družbe Airport Handling.

(126)

Italija je spomnila, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso namen vračila nezakonite in nezdružljive državne pomoči odpraviti izkrivljanje konkurence, ki je bilo povzročeno s konkurenčno prednostjo zaradi nezakonite pomoči. Posledično je treba nezakonito in nezdružljivo pomoč izterjati od podjetja, ki jo je dejansko prejelo. Obveznost vračila je mogoče s prvotnega prejemnika razširiti na druge družbe le, če sta izpolnjena naslednja kumulativna pogoja:

(127)

Po mnenju Italije je mogoče v tej zadevi že takoj izključiti prenos konkurenčne prednosti, povezane s pomočjo za družbo SEAH.

(128)

Natančneje, Italija opozarja, da je domnevno prednost, dodeljeno družbi SEAH, Komisija v uvodni izjavi 219 in naslednjih sklepa o vračilu opredelila kot nadomestilo za izgube družbe SEAH v obdobju 2002–2010. Kot je navedla Komisija, so navedene izgube nastale zaradi visokih stroškov osebja, ki predstavljajo znaten delež v stroškovni strukturi ponudnika storitev zemeljske oskrbe. Ker so bili kapitalski vložki, ki jih je Komisija označila za državno pomoč, uporabljeni predvsem za kritje izgub, nastalih zaradi previsokih stroškov osebja družbe SEAH, naj bi se konkurenčna prednost, od katere je imela korist družba SEAH, po mnenju Italije ipso facto odpravila z likvidacijo družbe SEAH in njenim umikom s trga.

(129)

Italija je tudi opozorila, da tudi če bi bilo mogoče del – čeprav majhen – konkurenčne prednosti, povezane s pomočjo, dodeljeno družbi SEAH, povezati s sredstvi družbe, tj. sredstvi, ki jih družba SEAH uporablja za izvajanje dejavnosti zemeljske oskrbe na milanskih letališčih, pa ta sredstva ne bi bila prenesena z družbe SEAH na družbo Airport Handling. Slednja naj bi jih namreč pod tržnimi pogoji začasno najela do njihove prodaje na prostem trgu.

(130)

Italija je še opozorila, da tudi če bi se konkurenčna prednost z družbe SEAH dejansko prenesla na družbo Airport Handling, v tej zadevi ni mogoče dokazati, da družba Airport Handling de facto nadaljuje gospodarsko dejavnost družbe SEAH.

(131)

Prvič, med družbama SEAH in Airport Handling ni bilo niti de facto niti de jure prenosa delovnih pogodb. Po navedbah Italije je družba Airport Handling pod bistveno drugačnimi pogoji zaposlila samo osebje, ki ga je nujno potrebovala za opravljanje dejavnosti zemeljske oskrbe. Poleg tega je za nove pogodbe o zaposlitvi veljala drugačna ureditev (oddelek Ponudniki oskrbe in ne oddelek Upravljavci letališča nacionalne kolektivne delovne pogodbe (Contratto Collettivo Nazionale di Lavoro (CCNL)), poleg tega jih je določilo novo združenje zaposlenih (Assohandlers namesto Assoaeroporti). Italija je na podlagi tega poudarila, da bi družba Airport Handling dosegla znižanje stroškov osebja in bistveno povečanje produktivnosti.

(132)

Italija je še dodala, da trditev Komisija v sklepu o začetku postopka iz leta 2014, da so bile nekdanjim zaposlenim družbe SEAH zajamčene pravice, pridobljene v okviru prejšnjih pogodb z družbo SEAH, ni podprta z dejanskimi dokazi. Po navedbah Italije sporazum z dne 4. novembra 2013 ni določal nobenih jamstev v korist nekdanjih zaposlenih družbe SEAH glede pridobljenih pravic, temveč je jasno določal, da morajo nove pogodbe o zaposlitvi temeljiti na novih pogojih.

(133)

Prav tako naj pogodbe med družbo SEAH in letalskimi prevozniki, ki so poslovali na milanskih letališčih, ne bi bile prenesene na družbo Airport Handling. Po navedbah Italije se je družba Airport Handling po odpovedi pogodb med družbo SEAH in letalskimi prevozniki v pogajanjih s prevozniki, ki so poslovali na milanskih letališčih, dogovorila za nove pogodbe. Poleg tega si po navedbah Italije družbi SEA in Airport Handling nista prizadevali za skupno trženje v ta namen, kar je v nasprotju s trditvami Komisije v sklepu o začetku postopka iz leta 2014, ki po mnenju Italije niso podprte z dejanskimi dokazi. Ta okoliščina naj bi bila vsekakor brezpredmetna za presojo gospodarske kontinuitete med družbama SEAH in Airport Handling. Italija je v zvezi s tem opozorila, da se sedanji portfelj strank družbe Airport Handling razlikuje od portfelja družbe SEAH. Družba Airport Handling naj bi namreč nekatere pogodbe sklenila z letalskimi prevozniki, ki niso bili že stranke družbe SEAH, hkrati pa ji ni uspelo obdržati nekaterih njenih nekdanjih strank.

(134)

Italija je navedla, da dejstva, da poslovni načrt družbe Airport Handling določa tržni delež v višini […] (*1), kot takega ni mogoče šteti za dokaz gospodarske kontinuitete. Tak tržni delež bi bilo treba presojati ob upoštevanju cilja družbe Airport Handling, da srednjeročno doseže rentabilnost.

(135)

Italija je tudi navedla, da družba Airport Handling ni vključena v postopek prodaje sredstev družbe SEAH in da zato ne bi bilo prenosa sredstev med družbama. Poleg tega po mnenju Italije zgolj dejstvo, da se sredstva prejemnika pomoči oddajo v najem tretjemu podjetju, ne more biti zadosten dokaz, da je slednje uživalo konkurenčno prednost, povezano s pomočjo. Po mnenju Italije to kaže na kontinuiteto samo, če se navedena sredstva oddajo v najem po ceni, ki je nižja od tržne cene. Vendar bi v tej zadevi najemnino določila neodvisna družba (IMQ).

(136)

Italija je tudi spomnila, da se delež družbe SEA bistveno razlikuje od obdobja, v katerem je bila domnevna pomoč dodeljena družbi SEAH. Medtem ko je bila družba SEA v obdobju 2002–2010 v celoti v državni lasti, ima zasebni vlagatelj, F2i, zdaj v lasti 44,31  % njenega kapitala.

(137)

Poleg tega je po mnenju Italije ustanovitev skrbniškega sklada dodatno jamstvo diskontinuitete med družbama SEAH in Airport Handling. Kot je namreč navedeno v skrbniški pogodbi, bi morale biti dejavnosti skrbnika ključne pri doseganju naslednjih ciljev:

(138)

Na podlagi prenosa 100-odstotnega deleža družbe SEA v družbi Airport Handling na skrbniški sklad je bil skrbnik vpisan v poslovni register kot edini delničar družbe. Kot tak ima popoln in stvaren nadzor nad deležem družbe SEA v družbi Airport Handling.

(139)

Skrbnik mora kot edini delničar družbe Airport Handling med drugim:

(140)

Po mnenju Italije status družbe SEA kot javnega podjetja ne zadošča za ugotovitev, da se njena sredstva štejejo za državna sredstva v smislu člena 107(1) Pogodbe. Italija je v zvezi s tem spomnila, da finančna sredstva družbe Airport Handling niso v rokah ali pod nadzorom družbe SEA, saj njen delež v družbi Airport Handling popolnoma neodvisno od družbe SEA upravlja neodvisni organ, tj. skrbniški sklad.

(141)

Družba SEA naj zato ne bi imela možnosti izvajati običajne pristojnosti večinskega delničarja, in sicer med drugim pooblastila za imenovanje članov upravljavskih organov hčerinske družbe, in torej odločilno sodelovati pri upravljanju družbe.

(142)

Po navedbah Italije Komisija spornih ukrepov ne more pripisati državi zgolj zato, ker je zelo malo verjetno, da so bili navedeni ukrepi sprejeti brez vmešavanja države. Po navedbah Italije mora Komisija izpolnjevati visok dokazni standard. Zadevni ukrepi se lahko štejejo za pripisljive državi samo, kolikor je imel javni delničar družbe SEA ključno vlogo pri sprejetju kapitalskega vložka v korist družbe Airport Handling. V tem smislu je po mnenju Italije pomembno opozoriti, da člen 15 notranjih predpisov družbe SEA določa, da je treba odločitve, ki se med drugim nanašajo na povečanje kapitala hčerinskih družb, sprejemati tako, da zanje glasuje vsaj šest od sedmih članov, tako da je potrebno soglasje upravljavcev, ki ju imenuje zasebni delničar F2i. To pomeni, da javni delničar ne glede na to, da ima v lasti večino delnic v družbi SEA, ne more veljavno odločati o povečanju kapitala brez soglasja (oziroma odločilnega glasu) direktorjev, ki ju je imenoval zasebni delničar.

(143)

Poleg tega je Italija navedla, da so izjave, s katerimi je minister za infrastrukturo in promet poskušal pomiriti delavce in na katere se je Komisija sklicevala v sklepu o začetku postopka, popolnoma v skladu z evropsko in italijansko prakso, zato jih ni mogoče uporabiti kot dokaz pripisljivosti ukrepa državi. Zadevne izjave je treba obravnavati kot politične izjave, namenjene zmanjšanju škodljivih učinkov brezposelnosti.

(144)

Italija na podlagi tega meni, da naložba družbe SEA v družbo Airport Handling ni pripisljiva državi in ne vključuje državnih sredstev ter zato ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(145)

Italija je opozorila, da zasebni vlagatelj prispeva h kapitalskim vložkom sorazmerno s svojim kapitalskim deležem v družbi SEA, ki znaša 44,31  %. Po mnenju Italije ima udeležba zasebnega vlagatelja F2i dejanski gospodarski učinek in je bistvena. V zvezi s tem se Italiji zdi pomembno opozoriti, da se je v skladu s prakso Komisije zasebna naložba v višini približno ene tretjine celotne naložbe štela za bistveno. Po mnenju Italije to že samo po sebi zadostuje, da kapitalskega vložka ni mogoče opredeliti za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(146)

Drugič, Italija trdi, da je poslovni načrt družbe Airport Handling ocenil neodvisni izvedenec, ki je ugotovil, da je naložba družbe SEA s čisto ekonomskega vidika upravičena in je zato v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(147)

Italija na podlagi tega meni, da je bila naložba družbe SEA v družbo Airport Handling izvedena v okoliščinah, ki bi bile sprejemljive za zasebnega vlagatelja, ki deluje pod običajnimi tržnimi pogoji, in da zato ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(148)

Komisija je prejela pripombe družbe SEAH (v likvidaciji), skrbniškega sklada Milan Airport Handling Trust, družb Airport Handling in SEA ter zainteresirane strani, ki je želela ostati anonimna.

(149)

Po navedbah skrbniškega sklada je družba Airport Handling že od začetka svojega delovanja svoj poslovni model strukturirala na ekonomski logiki, ki se razlikuje od ekonomske logike družbe SEAH, pri čemer je njen cilj samostojno delovati na trgu in doseči rentabilnost brez kapitalskih intervencij njenega delničarja.

(150)

Natančneje, družba Airport Handling je vedno menila, da mora njen poslovni model temeljiti na prilagajanju delovne sile, organizirane glede na merila učinkovitosti in ustreznosti. Po navedbah skrbniškega sklada so za dejavnost oskrbe značilne delovne konice v nekaterih obdobjih leta (npr. poleti). Za obvladovanje navedenih hitrih sprememb v povpraševanju se mora ponudnik storitev odzivati prožno, z zaposlovanjem začasnega osebja v obdobjih, ko je zaposlovanje upravičeno glede na zahtevan obseg dela.

(151)

Medtem ko je družba SEAH večinoma uporabljala […] (*1) ([…] (*1)), je družba Airport Handling sprejela pristop, ki temelji na […] (*1) (npr. […] (*1)). Čeprav bi to zahtevalo kompleksnejše dejavnosti usposabljanja, upravljanja in usklajevanja, pa bi prineslo večjo prilagodljivost in posledično znižanje obratovalnih stroškov. Po navedbah skrbniškega sklada je to omogočilo […] (*1) (31. decembra 2014 je družba Airport Handling imela […] (*1)).

(152)

Skrbniški sklad je trdil, da ni bilo prenosa pogodb o zaposlitvi med družbama SEAH in Airport Handling, kar dokazujejo naslednje okoliščine:

(153)

Poleg tega je skrbniški sklad spomnil na ostro nasprotovanje in zelo težavne odnose s sindikalnimi organizacijami, ki so zaznamovali junij 2014. Po mnenju skrbniškega sklada je očitno, da nekdanji zaposleni družbe SEAH ne bi imeli razlogov za pritožbe, če bi jih družba Airport Handling dejansko znova zaposlila pod enakimi pogoji. Nasprotno pa naj bi ostro nasprotovanje sindikatov sporazumu iz junija 2014 dokazovalo, da so se delavci jasno zavedali, da so se njihovi zaposlitveni pogoji poslabšali.

(154)

Prvič, skrbniški sklad je trdil, da pogodb z letalskimi prevozniki kot takih ni mogoče prenesti na tretje osebe. Člen 3.2 standardnega sporazuma o zemeljski oskrbi izrecno določa, da razen v izjemnih primerih, o katerih se dogovorijo družbe za zemeljsko oskrbo, prevoznik ne more dodeliti nalog tretjim osebam na podlagi pogodbe:

„Prevoznik razen v izjemnih primerih, o katerih se vzajemno dogovorita stranki, ne imenuje drugih oseb, družb ali organizacij za zagotavljanje storitev, za katere je družba za zemeljsko oskrbo soglašala, da jih bo zagotavljala v skladu s tem sporazumom.“

(155)

Skrbniški sklad je predložil več izjav letalskih prevoznikov, ki niso izvedli razpisnega postopka v smislu postopkov javnega naročanja, da bi kot izvajalca storitev zemeljske oskrbe izbrali družbo Airport Handling. Zadevni letalski prevozniki so navedli, da je bila družba Airport Handling kljub vsemu izbrana na podlagi konkurenčnega postopka, ki je temeljil na primerjavi z drugimi ponudniki storitev zemeljske oskrbe.

(156)

Poleg tega je skrbniški sklad spomnil, da trajanje sporazuma o zemeljski oskrbi določi letalski prevoznik, ki ima pogosto možnost, da od njega odstopi z obvestilom. Standardna pogodba združenja IATA na primer določa, da lahko vsaka stranka pogodbo odpove s 60-dnevnim odpovednim rokom. Zato pogodba z letalskim prevoznikom ni nujno dolgotrajna pogodba, na podlagi katere je lahko ponudnik zemeljske oskrbe zaščiten pred konkurenco. Letalski prevozniki dejansko lahko odstopijo od pogodbe, če jim drugi ponudniki storitev zagotovijo boljše pogoje.

(157)

Po navedbah skrbniškega sklada so po tem, ko se je družba SEAH umaknila s trga in se je družba Airport Handling dogovorila o novih pogodbah z letalskimi prevozniki, ti od družbe Airport Handling in drugih ponudnikov storitev, na katere so se obrnili, zahtevali drugačne – ugodnejše – pogoje, kot so jih dobili od družbe SEAH. Po navedbah skrbniškega sklada je povsem običajno, da se letalski prevoznik odloči za odpoved pogodbe, ko prejme ugodnejše pogoje od drugih konkurenčnih izvajalcev oskrbe; ali zagrozi s prekinitvijo pogodbe, če trenutni izvajalec oskrbe ni pripravljen izboljšati svoje ponudbe v primerjavi s ponudbo drugih izvajalcev.

(158)

Družba Airport Handling je svojo dejavnost na milanskih letališčih začela 1. septembra 2014, torej po tem, ko je bil delež družbe SEA prenesen na skrbniški sklad. Čeprav je družba Airport Handling za začetek svoje dejavnosti upravi ENAC in letalskim prevoznikom prvotno priglasila 1. julij 2014, je bil ta začetek obratovanja zaradi zamud pri prenosu deležev na skrbniški sklad in težav s sindikati dodatno odložen na 1. september 2014.

(159)

Družba Airport Handling je 28. februarja 2015 sklenila pogodbe o zemeljski oskrbi z […] (*1) letalskimi prevozniki, pri čemer jih je […] (*1) delovalo na letališču Linate, […] (*1) pa na letališču Malpensa. Skrbniški sklad je še navedel, da družba Airport Handling pogodb ni sklenila z vsemi prevozniki, ki so bili pred tem v pogodbenem razmerju z družbo SEAH. Natančneje, […] (*1).

(160)

Po navedbah skrbniškega sklada se pogodbe, ki jih je družba Airport Handling sklenila z letalskimi prevozniki, razlikujejo od pogodb z družbo SEAH:

(161)

Natančneje, po navedbah skrbniškega sklada je […] (*1) prevoznikov od družbe Airport Handling v okviru pogajanj za novo pogodbo o zemeljski oskrbi prejelo […] (*1). Hkrati je […] (*1) prevoznikov sklenilo pogodbe […] (*1) z družbo SEAH.

(162)

Skrbniški sklad je tudi navedel, da se bodo nekatere najpomembnejše pogodbe s prevozniki ([…] (*1)) iztekle, kot sledi:

(163)

Tako kot Italija tudi skrbniški sklad meni, da bi bila kakršna koli prizadevanja za skupno trženje med družbami SEA/SEAH in Airport Handling, če bi bilo taka prizadevanja mogoče dokazati, brezpredmetna za presojo gospodarske kontinuitete.

(164)

Poleg tega je po mnenju skrbniškega sklada dejstvo, da je družba SEA morda javno izjavila in/ali prevoznikom sporočila, da skupina namerava nadaljevati dejavnosti zemeljske oskrbe, brezpredmetno za namene preiskave, saj sta bili ustanovitev in kapitalizacija družbe Airport Handling Komisiji znani od leta 2013.

(165)

Po navedbah skrbniškega sklada dejstvo, da lahko družba Airport Handling pridobi znatno prisotnost na trgu storitev zemeljske oskrbe na milanskih letališčih, ni rezultat prenosa sredstev z družbe SEAH na družbo Airport Handling, temveč izhaja iz posebnega položaja milanskih letališč in poslovnih modelov različnih ponudnikov zemeljske oskrbe.

(166)

Po mnenju skrbniškega sklada je dejstvo, da se družba umakne s trga in drug izvajalec (nov udeleženec ali že obstoječ izvajalec) pridobi podobne tržne deleže, pojav, ki je na trgih opažen redno in izhaja iz navzkrižne elastičnosti med konkurenčnimi podjetji. Na hipotetičnem trgu s samo dvema podjetjema A in B se ob propadu družbe A njene stranke in tržni delež verjetno prenesejo na podjetje B, ne da bi med podjetjema obstajala pravna ali dejanska povezava. V primeru milanskih letališč res delujeta več kot dva ponudnika storitev oskrbe, vendar sta po navedbah skrbniškega sklada do zdaj samo dva od teh ponudnikov svoj poslovni model osredotočila na milanski letališči. Podobna tržna deleža bi bilo po mnenju skrbniškega sklada mogoče utemeljiti s sklicevanjem na dejstvo, da je družba Airport Handling edini ponudnik storitev, ki je svojo dejavnost na milanskih letališčih organiziral kot ponudnik vozlišča, da bi v večini zadostil povpraševanju prevoznikov in zagotavljal visokokakovostne storitve.

(167)

Po mnenju skrbniškega sklada je sklepanje Komisije krožno. Bodisi je tržni delež, ki naj bi ga družba Airport Handling dosegla na milanskih letališčih, kot je ocenjen v poslovnem načrtu, nerealen, zato naj bi kapitalski vložek v družbo Airport Handling pomenil državno pomoč, bodisi je tržni delež dejansko realen, vendar je v tem primeru dejstvo, da bi družba Airport Handling lahko dosegla tak tržni delež, pomembno za vprašanje gospodarske kontinuitete.

(168)

Skrbniški sklad poudarja, da je bil razpis za prodajo sredstev družbe SEAH razglašen za neuspešen, saj ni noben ponudnik prijavil interesa za nakup sklopov, namenjenih prodaji.

(169)

Po navedbah družbe Airport Handling je glavni razlog za to dejstvo, da so sredstva družbe SEAH zastarela in zato niso privlačna za trg. Skrbniški sklad namreč trdi, da je družba SEAH od […] (*1) najvrednejših komponent (tj. […] (*1)) samo približno […] (*1) sredstev kupila po 31. decembru 2006. Večina sredstev naj bi bila starejša od 15 let, kar povzroča precejšnje težave pri iskanju nadomestnih delov in posledično pri zagotavljanju potrebnih ravni delovanja.

(170)

Skrbniški sklad je tudi spomnil, da družba Airport Handling ni oddala ponudbe na razpisu za prodajo sredstev družbe SEAH. Vseeno meni, da njena pridobitev sredstev ne bi dokazovala gospodarske kontinuitete z družbo SEAH.

(171)

Skrbniški sklad je tudi navedel, da družba Airport Handling trenutno uporablja sredstva družbe SEAH na podlagi dvostranske pogodbe, podpisane 1. septembra 2014. Po navedbah skrbniškega sklada sta se o pogodbi v pogajanjih pod običajnimi tržnimi pogoji družba SEAH in sklad dogovorila v obdobju od datuma ustanovitve sklada (30. junij 2014) do datuma dejanskega prenosa deleža družbe SEA v družbi Airport Handling na skrbniški sklad (27. avgust 2014).

(172)

Skrbnik naj bi v pogodbo vnesel precejšnje spremembe, kot so:

(173)

Skrbniški sklad je spomnil, da je bila najemnina določena na podlagi neodvisnih vrednotenj s strani različnih izvedencev, zato odraža tržno ceno.

(174)

Skrbniški sklad je tudi navedel, da je družba Airport Handling že vzpostavila postopke za nakup precejšnjega deleža sredstev ([…] (*1) %), potrebnih za vodenje dejavnosti, od tretjih oseb, da bodo ob izteku najemne pogodbe nadomestila sredstva, najeta od družbe SEAH. V tem smislu:

(175)

Po navedbah skrbniškega sklada je sklepanje, da je družba SEA novo hčerinsko družbo za zemeljsko oskrbo ustanovila zaradi izogibanja sklepu o vračilu, enako trditvi, da negativni sklep o državni pomoči prejemniku domnevne pomoči preprečuje nadaljnje poslovanje pod novimi pogoji.

(176)

Skrbniški sklad poudarja, da sta skrbnik in družba SEA 1. avgusta 2014 sklenila protokol, da bi skrbniku omogočila začetek izvajanja nekaterih nalog pri vodenju in spremljanju delovanja družbe Airport Handling julija in avgusta 2014.

(177)

V navedeni fazi je skrbnik poleg ukrepov, sprejetih v posvetovanju z družbo SEAH v zvezi z najemom sredstev družbe SEAH in izvedenskim poročilom, zahteval in od družbe SEA pridobil potrebna finančna sredstva, da je lahko svoje delo izvajal popolnoma neodvisno od nje. Poleg tega jo je pozval, naj znova opredeli svoje pogodbe o storitvah z družbo Airport Handling, določil novega splošnega svetovalca za družbo Airport Handling in zahteval spremembe notranjih predpisov družbe Airport Handling, da bi zagotovil njeno popolno neodvisnost.

(178)

Po prenosu deleža družbe SEA na skrbniški sklad je skrbnik 27. avgusta 2014 imenoval nov upravni odbor.

(179)

Skrbnik je tudi poskrbel, da je novi upravni odbor:

(180)

Poleg tega je skrbnik sprejel ukrepe za preprečitev gospodarske kontinuitete. Na kratko, ti postopki zajemajo:

(181)

Po navedbah skrbniškega sklada so bili ti notranji postopki pojasnjeni na dveh usposabljanjih za višje oziroma srednje vodstvene delavce družbe Airport Handling.

(182)

Po navedbah skrbniškega sklada italijanski organi v obdobju junij–avgust 2014 niso neposredno vplivali na družbo SEA in njeno odločitev za naložbo v družbo Airport Handling. Nikoli naj ne bi bilo niti neposrednih niti posrednih znakov, ki bi lahko vzbudili najmanjši dvom o tem, da je bila odločitev za ustanovitev in/ali kapitalizacijo družbe Airport Handling odvisna od italijanskih organov.

(183)

Po mnenju skrbniškega sklada med družbama SEAH in Airport Handling ni kontinuitete, zato naj bi vsak zasebni vlagatelj upošteval krhkost ocene Komisije v sklepu o začetku postopka iz leta 2014, tako da naj navedena ocena ne bi vplivala na njegovo odločitev za naložbo v družbo Airport Handling.

(184)

Skrbniški sklad je pojasnil, da je bil poslovni načrt iz novembra 2013, ki je bil prvotno predložen Komisiji, vmes izpopolnjen. Odločitev za kapitalizacijo družbe Airport Handling je tako temeljila na poslovnem načrtu iz avgusta 2014, ki ga je upravni odbor družbe Airport Handling sprejel 26. avgusta 2014.

(185)

Skrbnik je po prenosu deleža družbe SEA na skrbniški sklad preveril, ali je poslovni načrt družbe Airport Handling verodostojen. Po navedbah skrbniškega sklada je novoimenovani upravni odbor družbe Airport Handling najprej preučil, ali je poslovni načrt z dne 6. avgusta 2014 zanesljiv, pri čemer je to nalogo zaupal skupini Boston Consulting Group (v nadaljnjem besedilu: BCG).

(186)

Skupina BCG je svoje ugotovitve družbi Airport Handling sporočila 14. oktobra 2014. Ugotovila je, da je cilj poslovnega načrta, tj. dobiček pred obrestmi in davki v letu 2017 v višini […] (*1) EUR, z odstopanjem v višini […] (*1) %, razumen in da je raven odstopanja na splošno v skladu s povprečno dobičkonosnostjo znatnega vzorca drugih javnih in zasebnih evropskih podjetij, ki delujejo v sektorju zemeljske oskrbe, ali nekoliko pod njo. Skupina BCG je tudi potrdila veljavnost poslovnega načrta iz novembra 2013.

(187)

Po navedbah skrbniškega sklada je družba Airport Handling odločena zagotoviti največjo učinkovitost in prilagodljivost z […] (*1). Glede na poslovni načrt z dne 6. avgusta 2014 naj bi zaposlila […] (*1). To bo doseženo z racionalizacijo usklajevalnih struktur ter uvedbo nove zmogljive opreme in računalniških sistemov za upravljanje kadrov, tako da družbi Airport Handling ne bo treba nadomestiti odhajajočega osebja.

(188)

Po navedbah skrbniškega sklada bo še večja učinkovitost dosežena na podlagi naslednjega sklopa ukrepov:

(189)

Po navedbah skrbniškega sklada lahko Komisija na podlagi rezultatov, ki jih je družba Airport Handling dosegla v prvih mesecih delovanja, naknadno preveri, da so bile predpostavke v poslovnem načrtu tehtne. Skrbniški sklad je opozoril na rezultate prvih štirih mesecev delovanja, ki izkazujejo […] (*1) dobiček pred obrestmi in davki v višini […] (*1) EUR in […] (*1) v višini […] (*1) EUR, v primerjavi z napovedmi iz poslovnega načrta z dne 6. avgusta 2014. Pozitivni trend je bil rezultat […] (*1) prihodkov ([…] (*1) EUR) in […] (*1) stroškov ([…] (*1) EUR).

(190)

Po navedbah družbe SEAH je imela oprema za zemeljsko oskrbo pred začetkom likvidacije družbe SEAH knjigovodsko vrednost […] (*1) EUR. Povprečna starost teh sredstev je bila […] (*1). Od približno […] (*1) elementov […] (*1) večje vrednosti razen […] (*1) jih je bilo samo […] (*1) pridobljenih po 31. decembru 2006.

(191)

Ko se je za družbo SEAH začel postopek likvidacije, je edina druga sredstva družbe pomenil obratni kapital, povezan z dejavnostjo, ki je prenehala 1. septembra 2014. Poleg tega so bili prisotni nekateri […] (*1). Te postavke so bile vmes likvidirane. Zato lahko po navedbah družbe SEAH likvidacijski upravitelj pri financiranju stroškov likvidacije in morebitnega preostalega negativnega stanja računa samo na prodajo opreme za zemeljsko oskrbo.

(192)

Ena od glavnih nalog likvidacijskega upravitelja je bila izpeljati odprt, javni in nediskriminacijski razpisni postopek za prodajo sredstev družbe SEAH, ki se je začel že pred začetkom postopka za njeno likvidacijo.

(193)

Po navedbah družbe SEAH so bila sredstva razdeljena na devet svežnjev, ki so jih sestavljala različno vredna in funkcionalno neodvisna dopolnilna sredstva. Cilj je bil zagotoviti široko udeležbo na razpisu. Sredstva so bila razdeljena na svežnje zaradi tržnih zahtev, opredeljenih na podlagi dejavnosti večjih ponudnikov zemeljske oskrbe na italijanskih letališčih. Razpoložljive informacije kažejo, da je bil postopek prodaje omejen na ponudnike zemeljske oskrbe, upravljavce letališč, letalske prevoznike, proizvajalce vrst opreme, ki se je prodajala, prodajne posrednike in lizinške družbe. Poleg tega so bile določene nekatere minimalne zahteve glede solventnosti, ki so se nanašale zlasti na (i) promet v višini najmanj 1 milijona EUR na sveženj sredstev, za katerega nameravajo predložiti ponudbo; (ii) neto sredstva v višini najmanj 1 milijona EUR ali 2 milijonov EUR, če potencialni kupci predložijo ponudbo za več kot en sveženj; (iii) razmerje med dolgom in skupnimi sredstvi ni večje kot 3. V razpisu za zbiranje ponudb so bile določene samo zgoraj navedene obvezne zahteve, drugih meril za izbor pa ni bilo.

(194)

Družba SEAH poudarja, da ni noben potencialni ponudnik izrazil interesa za nakup navedenih sredstev. Edine zahteve za informacije naj bi zunaj okvira postopka predložile stranke, zainteresirane samo za nakup nekaterih sredstev, vendar po bistveno nižjih cenah od tistih, ki so jih določili neodvisni izvedenci. Družba SEAH je tudi navedla, da je družba Airport Handling izrazila interes za nakup zadevnih sredstev, vendar ponudbe ni oddala. Komisija opozarja, da so italijanski organi že 27. novembra 2013, ko so se z njo posvetovali o načrtu družbe SEA za likvidacijo družbe SEAH, ustanovitev družbe Airport Handling in zagotovitev kapitala tej družbi, izjavili, da družba Airport Handling ne bo sodelovala v postopku prodaje in zato v njem ne bo predložila ponudbe.

(195)

Likvidacijski upravitelj se je po neuspešnem poskusu prodaje sredstev družbe SEAH obrnil na glavne izvajalce v sektorju, da bi razpravljali o možnosti prodaje navedenih sredstev in pogojih, ki bi lahko veljali za tako prodajo.

(196)

Družba SEAH je spomnila, da je pred začetkom njene likvidacije njen upravni odbor izbral inštitut IMQ kot neodvisnega izvedenca ter mu zaupal vrednotenje sredstev. Vrednotenje je bilo predloženo 25. junija 2014, v njem pa je bila kot vrednost, ki naj bi bila v skladu s tržnimi pogoji, predlagana najemnina v višini […] (*1) EUR na leto. Družba SEAH je 1. septembra 2014 družbi E&Y zaupala še drugo vrednotenje sredstev. Na zahtevo skrbnika sta družba SEAH in skrbnik družbi E&Y skupaj naročila tako drugo vrednotenje. Družba E&Y je nato predlagala najemnino v višini 1,4 milijona EUR na leto.

(197)

Družba SEAH je dodala, da družba Airport Handling trenutno uporablja sredstva družbe SEAH na podlagi najemne pogodbe in je odgovorna za njihovo vzdrževanje (stroški vzdrževanja naj bi po ocenah znašali […] (*1) EUR na leto).

(198)

Po navedbah družbe SEAH sta se stranki pred sklenitvijo najemne pogodbe o njej intenzivno pogajali, ne da bi se v ta pogajanja družba SEA kakor koli vmešala. Družba SEAH je navedla, da je sklenitev najemne pogodbe obvezen pogoj za ohranitev vrednosti sredstev zaradi njihove odprodaje. Če družba SEAH ne bi imela najemne pogodbe z družbo Airport Handling, bi morala opremo odstraniti iz letaliških prostorov, kar bi povzročilo visoke stroške prevoza in vzdrževanja.

(199)

Družba SEAH je tudi navedla, da je likvidacijski upravitelj glede na to, da se je najemna pogodba 31. avgusta 2015 iztekla, tehtal možnosti za odprodajo sredstev. Družba SEAH opozarja, da bi prodaja sredstev družbi Airport Handling po odpravi dvomov Komisije glede gospodarske kontinuitete družbi SEAH omogočila povečanje vrednosti teh sredstev v likvidacijskem postopku.

(200)

Po mnenju družbe SEA se sodna praksa, navedena v sklepu o začetku postopka iz leta 2014, precej razlikuje od obravnavane zadeve.

(201)

Prvič, navedena sodna praksa naj bi se nanašala izključno na položaje, za katere je značilno, da se sredstva s prejemnika pomoči prenesejo na novoustanovljeno družbo. Sodna praksa naj bi zadevala predvsem primere, v katerih je podjetje, ki je prejelo nezdružljivo državno pomoč in take ugodnosti ni moglo povrniti, ustanovilo novo podjetje in nanjo preneslo del svojih dejavnosti. Drugič, v vseh primerih, ki jih navaja Komisija, je prenos med prejemnikom in novim podjetjem zadeval sredstva precejšnje vrednosti (dejavnosti, prostore, blago, premoženje, blagovne znamke, pravice industrijske lastnine).

(202)

Po navedbah družbe SEA je na podlagi značilnosti obravnavane zadeve mogoče sklepati, da družba Airport Handling ne bi več mogla uživati konkurenčne prednosti, povezane s pomočjo, ki jo je domnevno prejela družba SEAH, ker od nje ne bi prevzela nobenih sredstev. Domnevna konkurenčna prednost, dodeljena družbi SEAH, bi namreč prenehala z likvidacijo družbe in je zato ne bi bilo mogoče prenesti.

(203)

Družba SEA spominja, da je Komisija v sklepu o vračilu iz leta 2012 ugotovila, da domnevna konkurenčna prednost, dodeljena družbi SEAH, ustreza financiranju izgub, ki jih je družba utrpela predvsem zaradi visokih stroškov osebja. Ob opominjanju, da stroški osebja sicer močno vplivajo na stroškovno strukturo ponudnikov zemeljske oskrbe, saj znašajo med 65  % in 80  % vseh stroškov, družba SEA poudarja, da se v nasprotju z zadevami, ki jih je navedla Komisija, obravnavana zadeva ne nanaša niti na prenos deležev ali sredstev, potrebnih za izvajanje (oziroma nadaljevanje) dejavnosti družbe SEAH, niti na operacijo, katere namen je zaščititi sredstva prejemnika in tako zaobiti odredbo o vračilu.

(204)

Po navedbah družbe SEA bi bilo treba tudi opozoriti, da je prednost, ki izhaja iz domnevne državne pomoči, ki jo je prejela družba SEAH, brez dvoma prenehala z likvidacijo družbe in odpustom delavcev, ker se je uporabila za kritje izgub zaradi previsokih stroškov dela. Po mnenju družbe SEA na to ugotovitev ne more bistveno vplivati dejstvo, da je nekdanje zaposlene družbe SEAH družba Airport Handling pozneje zaposlila pod formalno in vsebinsko drugačnimi pogoji.

(205)

Družba SEA dodaja, da tudi če bi obveljalo, da neobstoj prenosa sredstev z družbe SEAH na družbo Airport Handling ne zadostuje za ugotovitev neobstoja gospodarske kontinuitete, pa za okoliščine transakcije, na kateri je temeljila ustanovitev družbe Airport Handling, kot celoto ni mogoče šteti, da so vplivale na zaobitje odredbe o vračilu.

(206)

Po navedbah družbe SEA odločitev za ustanovitev nove družbe za zemeljsko oskrbo, ki bo pod tržnimi pogoji konkurirala drugim ponudnikom storitev, temelji na ekonomski logiki in je utemeljena z modelom upravljanja, ki se bistveno razlikuje od modela prejšnjega izvajalca, družbe SEAH ([…] (*1)), da bi se srednje- do dolgoročno izpolnil cilj trajnostne dobičkonosnosti.

(207)

Družba SEA navaja, da sta napoved družbe SEAH, da bo prenehala izvajati dejavnosti na milanskih letališčih, in začetek njene likvidacije sprožila dinamiko učinkovite konkurence na trgu, med katero so lahko letalski prevozniki, ki so delovali na milanskih letališčih, izbrali ponudnika storitev zemeljske oskrbe na podlagi primerjalne ocene ponudb, ki so jih predložili različni ponudniki.

(208)

Po navedbah družbe SEA je družba Airport Handling na podlagi tega konkurenčnega postopka popolnoma neodvisno od družbe SEA uspešno sklenila pogodbe z letalskimi prevozniki. Nekateri prevozniki, ki so bili prej stranke družbe SEAH, so se dejansko odločili, da ne bodo uporabljali storitev družbe Airport Handling, po drugi strani pa je družba Airport Handling sklenila pogodbe s prevozniki, ki jih pred tem ni oskrbovala družba SEAH.

(209)

Poleg tega po navedbah družbe SEA v smislu direktiv Sveta 78/660/EGS (18) in 83/349/EGS (19) o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki sta bili v italijansko zakonodajo preneseni z zakonodajnim odlokom št. 127 z dne 9. aprila 1991, ta po prenosu njenega deleža v družbi Airport Handling na skrbniški sklad nima nadzornih in upravljavskih pooblastil v zvezi z družbo Airport Handling, ki ni več del skupine SEA za računovodske namene, zato njen proračun ni konsolidiran s proračunom družbe SEA.

(210)

Poleg tega sta družba SEA in skrbnik za pospešitev vstopa tretjih oseb v kapital družbe Airport Handling 26. januarja 2015 podpisala „izvedbeni predpis na podlagi člena 20 skrbniške pogodbe“, da bi se skrbniku dodelila odgovornost za iskanje tretjega vlagatelja. Skrbnik in družba SEA sta se odločila, da bosta kot neodvisnega svetovalca za to imenovala družbo BNP Paribas.

(211)

Družba BNP Paribas je družbi Airport Handling pomagala pri pripravi ponudbe za prodajo deležev, navezala stik z več vlagatelji, ki so bili potencialno zainteresirani za vstop v kapital družbe Airport Handling, in izpeljala sestanke s potencialnimi vlagatelji.

(212)

Družba SEA je dodala, da bo razmislila o iskanju vlagateljev, zainteresiranih za prevzem večinskega deleža v družbi, ko bo zasebni vlagatelj pridobil vsaj 30  % družbe Airport Handling.

(213)

Po mnenju družbe SEA dejstvo, da je družba Airport Handling javno podjetje, ne zadostuje za ugotovitev, da se njena sredstva štejejo za državna sredstva v smislu člena 107(1) Pogodbe. Poleg tega finančna sredstva družbe Airport Handling po ustanovitvi skrbniškega sklada niso pod nadzorom družbe SEA, zato ni mogoče trditi, da so državna sredstva v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(214)

Družba SEA v zvezi s tem dodaja, da:

(215)

Družba SEA poudarja, da so bila finančna sredstva družbe Airport Handling po prenosu vedno pod nadzorom skrbnika, edinega delničarja družbe Airport Handling.

(216)

Po mnenju družbe SEA iz navedenega izhaja, da javni delničar družbe SEA (občina Milano) nikakor ne more – neposredno ali posredno – vplivati na uporabo finančnih instrumentov v zvezi z družbo Airport Handling in da bodo taka sredstva ves čas delovanja skrbniškega sklada ostala pod nadzorom skrbnika. Vsekakor pa je družba SEA zaradi ustanovitve skrbniškega sklada izgubila pooblastilo za imenovanje članov upravnega odbora družbe Airport Handling.

(217)

Komisija je prejela pripombe zainteresirane strani, ki je zahtevala, naj se niti njena identiteta niti njene pripombe ne razkrijejo tretjim osebam.

(218)

Italija je komentirala pripombe, ki sta jih v okviru preiskave predložila skrbniški sklad in družba SEA.

(219)

Italija je v celoti podprla pripombe, ki sta jih predložili navedeni zainteresirani strani, in poudarila, da po eni strani dokazujejo nevmešavanje italijanskih organov v dejavnost družbe SEA in njeno odločitev za naložbo v družbo Airport Handling ter po drugi strani, da družba Airport Handling ne nadaljuje gospodarske dejavnosti družbe SEAH.

(220)

Komisija je morala v tej zadevi ločeno oceniti dvoje: prvič, morebitni prenos obveznosti vračila na podlagi sklepa o vračilu z družbe SEA Handling na družbo Airport Handling; drugič, morebitno pomoč, povezano s kapitalskim vložkom družbe SEA v višini 25 milijonov EUR v družbo Airport Handling.

(221)

Na podlagi ustaljene sodne prakse je treba vračilo nezakonite in nezdružljive pomoči zahtevati od podjetij, ki so jo dejansko prejela (20).

(222)

V primeru plačilno nesposobnih prejemnikov državne pomoči se lahko obveznost vračila izpolni z vpisom terjatve iz naslova vračila pomoči v register terjatev, če se prejemnik pomoči umakne s trga (21). Sodišče je navedlo, da „[k]er pa je podjetje, ki je prejelo nezakonite pomoči, v stečaju in ker je bila ustanovljena družba za nadaljevanje dela dejavnosti tega podjetja v stečaju, lahko nadaljevanje te dejavnosti, če ni zagotovljeno vračilo zadevnih pomoči v celoti, ohranja izkrivljanje konkurence, ki ga povzroča konkurenčna prednost te družbe na trgu v primerjavi z njenimi konkurenti. Taka novoustanovljena družba je lahko tako, če se v njeno korist ta prednost ohrani, zavezana vrniti zadevne pomoči. Tako je med drugim, če se ugotovi, da ima ta družba dejansko korist od konkurenčne prednosti, povezane s prejemanjem teh pomoči, zlasti če pridobi sredstva družbe v stečaju, ne da bi jih plačala po ceni, skladni s tržnimi pogoji, ali če se ugotovi, da se je z ustanovitvijo take družbe obšla obveznost vračila navedenih pomoči (22).“

(223)

V okviru prenosa sredstev s prejemnika pomoči na drugo družbo, ki nadaljuje njegove dejavnosti, je Sodišče potrdilo, da se za presojo gospodarske kontinuitete med družbama lahko upoštevajo naslednji dejavniki (23): obseg prenosa (sredstva in obveznosti, kontinuiteta delovne sile, sredstva v paketu itd.), cena prenosa, identiteta delničarjev ali lastnikov prevzemnega podjetja in prvotnega podjetja, čas izvedbe prenosa (po začetku preiskave, začetku postopka ali dokončnem sklepu) in nazadnje ekonomski razlogi za transakcijo.

(224)

V skladu s sodno prakso se lahko navedeni dejavniki upoštevajo v različnem obsegu, odvisno od posebnosti obravnavane zadeve (24). To pomeni, da Komisiji ni treba upoštevati vseh teh dejavnikov, kot dokazuje uporaba izraza „lahko upoštevajo“ (25).

(225)

Komisija je za odločitev, ali obstaja gospodarska kontinuiteta med družbama SEAH in Airport Handling ter ali se slednji lahko naloži odgovornost za povračilo nezdružljive pomoči, dodeljene prvi, navedene kazalnike uporabila v posebnih okoliščinah obravnavane zadeve.

(226)

Ko se je za družbo SEAH začel postopek likvidacije, je družba Airport Handling ponovno zaposlila veliko njenih nekdanjih zaposlenih, ki so sprva predstavljali večino njene delovne sile. Zato je treba analizirati, ali to ne kaže na izogibanje sklepu o vračilu. V ta namen bi bilo treba preučiti, ali postopek, ki je privedel do tega, ni povzročil prenosa delovne sile družbe SEAH na družbo Airport Handling ob ohranitvi glavnih značilnosti zadevne delovne sile. To je še toliko pomembneje, ker je za družbo za zemeljsko oskrbo delovna sila glavno sredstvo, potrebno za obratovanje (26).

(227)

Po navedbah Italije med družbama SEAH in Airport Handling ni kontinuitete delovne sile, saj je družba SEAH odpovedala delovne pogodbe, družba Airport Handling pa je osebje zaposlila na podlagi novih pogodb, ki so temeljile na bistveno drugačnih pogojih. Tako stališče sta podprli družbi Airport Handling in SEA.

(228)

Po mnenju Italije se sporazum, ki so ga družbi SEA in SEAH ter sindikati podpisali 4. novembra 2013, ne bi smel razlagati, kot da so z njim nekdanjim zaposlenim družbe SEAH zajamčene pravice, pridobljene s prejšnjimi pogodbami z družbo SEAH. Tak sporazum naj bi bil v bistvu programski dokument, ki so ga pozneje nadomestili sporazumi, podpisani 4. junija 2014. Iz besedila navedenih sporazumov naj bi bilo razvidno, da nekdanjim zaposlenim družbe SEAH niso bile zajamčene predhodno pridobljene pravice, temveč jih je družba Airport Handling ponovno zaposlila pod novimi pogoji.

(229)

Komisija je na podlagi informacij, pridobljenih v formalnem postopku preiskave, ocenila (i) postopek, v katerem je precejšen del delovne sile družbe SEAH ponovno zaposlila družba Airport Handling, in (ii) sporazume s sindikati o ponovni zaposlitvi delovne sile družbe SEAH.

(230)

Prvič, kar zadeva postopek, bi bilo treba opozoriti, da na začetku ni šlo za prenos de jure delovnih pogodb z družbe SEAH na družbo Airport Handling. Pogodbe z družbo SEAH so bile zakonito odpovedane, z družbo Airport Handling pa so bile sklenjene nove pogodbe. Poleg tega delovne pogodbe niso bile niti samodejno niti na splošno prenesene z družbe SEAH na družbo Airport Handling. Dejansko prenosa delovnih pogodb ni bilo. Prva družba je namreč delovne pogodbe odpovedala, preden je druga del delavcev ponovno zaposlila pod drugačnimi pogoji.

(231)

Drugič, kar zadeva obseg prenosa, je treba opozoriti na naslednje: 22. aprila 2014, ko je družba SEAH začela izvajati shemo mobilnosti za odpuščene delavce, je njena delovna sila štela […] (*1), kar je enako […] (*1) EPDČ. Razpoložljivi podatki kažejo, da je imela družba Airport Handling 31. maja 2015, tj. po devetih mesecih delovanja, […] (*1) zaposlenih, od tega jih je bilo […] (*1) prej zaposlenih v družbi SEAH. Družba Airport Handling je do takrat torej prevzela […] (*1) % zaposlenih družbe SEAH. Prenos tako še ni bil končan niti še ni bil praktično končan. Kljub temu je treba opozoriti tudi, da je delovno silo družbe Airport Handling, vsaj v zgodnji fazi po začetku delovanja, sestavljalo skoraj izključno nekdanje osebje družbe SEAH.

(232)

Tretjič, kar zadeva bistvene pogoje ponovne zaposlitve, Komisija ugotavlja, da so se pogodbe, ki jih je družba Airport Handling podpisala z nekdanjimi zaposlenimi družbe SEAH, formalno in vsebinsko razlikovale od prejšnjih pogodb z družbo SEAH zlasti v tem, da veljajo drugačni pogoji v zvezi z:

(233)

Nazadnje, tudi okoliščine, v katerih so se vpletene stranke pogajale in nazadnje dogovorile o pogojih zaposlitve, v tej zadevi kažejo, da so se zaposlitveni pogoji bistveno spremenili: družbe SEA, SEAH in Airport Handling so se ločeno pogajale s sindikati in z njimi dosegle ločene sporazume. Družba Airport Handling in sindikati so potrebovali več kot osem mesecev, da so se dogovorili o pogojih zaposlitvenega postopka, pravni in finančni vsebini pogodb o zaposlitvi, socialni politiki in organizaciji dela. Po navedbah skrbniškega sklada so delavci družbe SEAH sprva nasprotovali spremembam, s katerimi so sindikati, ki so zastopali delavce, soglašali v sporazumu iz junija 2014. Delavci so na referendumu te spremembe zavrnili. Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo je predložil skrbniški sklad, so sindikati takrat soglašali z novimi pogoji zaposlovanja šele potem, ko je družba Airport Handling privolila, da bo v navedeni sporazum vnesla nekatera pojasnila. Komisija opozarja, da se je družba Airport Handling s sindikati pogajala ločeno in da ji je kljub začetnim nesoglasjem uspelo izvesti zgoraj opisane spremembe. Kot je bilo opisano v uvodni izjavi 38, sporazum med družbo Airport Handling in sindikati z dne 4. junija 2014, potem ko so ga sindikati zavrnili na referendumu, na katerem so zahtevali več pojasnil k sporazumu, ni bil bistveno spremenjen.

(234)

Glede na navedeno dejanski prenos delovne sile ni bil niti popoln niti ni pomenil vsebinske ponovitve zaposlitvenih pogojev, ki so prevladovali v pogodbah družbe SEAH.

(235)

Na to ugotovitev ne vplivajo sporazumi med družbami SEA, SEAH oziroma Airport Handling in sindikalnimi organizacijami v zvezi z delovno silo. Kot cilj teh sporazumov namreč ni navedeno niti, da bo delovna sila v celoti prenesena z družbe SEAH na družbo Airport Handling, niti da se bodo ohranili pogoji, ki so prevladovali v delovnih pogodbah družbe SEAH. Komisija zlasti opozarja, da mora prihodnji izvedbeni sporazum v skladu s prvotnim osnutkom sporazuma z dne 4. novembra 2013 med družbo SEA in sindikati izhajati iz cilja ohranitve delovnih mest vseh zaposlenih družbe SEAH (27). V navedenem sporazumu je naštetih več ukrepov za dosego navedenega cilja; v bistvu so našteti vsi mehanizmi, ki so na voljo na podlagi zadevne zakonodaje o zaposlovanju in kolektivnih pogajanjih, kot so socialne varnostne mreže in prostovoljni odhodi, ki naj bi bili prav tako izvedeni v skupini SEA, in rešitve, med katerimi je premeščanje znotraj skupine. Navedeni sporazum je torej dejansko določal prerazporeditev delovnih mest znotraj skupine SEA kot celote (28), vendar ne samo v družbo Airport Handling, pri čemer je bil to zgolj eden od več ukrepov. Poleg tega navedeni sporazumi niso bili sklenjeni z družbo Airport Handling, ki je z osebjem sklenila ločene sporazume. Stranki torej nista vnaprej določili, koliko delovnih mest bo prenesenih na družbo Airport Handling, temveč je bilo to določeno na podlagi kadrovskih potreb družbe po sklenitvi pogodb z letalskimi prevozniki.

(236)

Komisija opozarja tudi, da nič ne kaže na to, da je imela družba Airport Handling kakršno koli obveznost glede zaposlitve nekdanjega osebja družbe SEAH, ki bi ji jo naložili javni organi ali njena matična družba SEA.

(237)

Skratka, kar zadeva obseg prenosa delovne sile, Komisija meni, da okoliščine kažejo prima facie močnejši element gospodarske kontinuitete, ker je družba Airport Handling ponovno zaposlila precejšen del delovne sile družbe SEAH. Vendar je treba upoštevati dejstva v zvezi s ponovno zaposlitvijo, zlasti odpoved vseh pogodb in sklenitev novih pogodb z novimi pogodbenimi pogoji. Komisija zato ugotavlja, da se prenos delovne sile ne more razumeti kot zanesljiv kazalnik gospodarske kontinuitete med družbama SEAH in Airport Handling.

(238)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2014 zavzela predhodno stališče, da je mogoče pričakovane tržne deleže družbe Airport Handling v prvih šestih mesecih delovanja šteti za realne samo zaradi internalizacije dejavnosti, ki jo je prej opravljala družba SEAH.

(239)

Italija ter družbi SEA in Airport Handling so med preiskavo trdile, da so navedena pričakovanja temeljila na poslovnem načrtu družbe Airport Handling iz avgusta 2014. Uresničiti jih je bilo mogoče z določitvijo znatnih znižanj obratovalnih stroškov, doseženih z delovno učinkovitostjo in zmanjšanjem števila zaposlenih.

(240)

Poleg tega se je družba Airport Handling na novo pogajala o pogodbah z letalskimi prevozniki, ki so delovali na milanskih letališčih. Po navedbah Italije takih pogodb ni bilo mogoče zakonito prenesti z družbe SEAH na družbo Airport Handling. O njih se je bilo treba pogajati na novo in konkurirati drugim ponudnikom storitev, ki so delovali na milanskih letališčih.

(241)

Kot je bilo opisano v uvodnih izjavah 133 in 208, se namreč portfelj strank družbe Airport Handling razlikuje od portfelja strank družbe SEAH. Ko se je družba SEAH umaknila s trga, so se številne njene stranke odločile, da bodo storitve zemeljske oskrbe zaupale drugim ponudnikom in ne družbi Airport Handling. Po drugi strani pa je družbi Airport Handling uspelo privabiti stranke, ki jih prej ni oskrbovala družba SEAH.

(242)

Italija je kot dodaten dokaz, da nove pogodbe, ki jih je družba Airport Handling sklenila z letalskimi prevozniki, niso bile samo predmet novih pogajanj, ampak so določale bistveno drugačne pogodbene pogoje, predložila informacije, ki kažejo, da je nekaterim letalskim prevoznikom, ki jih je prej oskrbovala družba SEAH (kot je […] (*1)), uspelo pri družbi Airport Handling doseči bistveno ugodnejše pogoje kot pri družbi SEAH. Natančneje, […] (*1) je med pogajanji z družbo Airport Handling zahteval, naj […] (*1). Tako je […] (*1) pridobil […] (*1)  (29).

(243)

Italija je med preiskavo pojasnila, da družba SEA od letalskih prevoznikov, ki so delovali na milanskih letališčih, kot pogoj za dodelitev popustov za letališke pristojbine ni zahtevala, naj sklenejo pogodbe o zemeljski oskrbi z družbo Airport Handling. Glede na pripombe, prejete med preiskavo, ni dokumentarnih dokazil o tem, da bi družba SEA dejansko tako ravnala, da bi letalske prevoznike, ki so delovali na milanskih letališčih, napeljala k sklenitvi novih pogodb o zemeljski oskrbi z družbo Airport Handling.

(244)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2014 dvomila, da bodo pogodbe z letalskimi prevozniki predmet novih pogajanj. V okviru tega je opozorila na informacije, ki kažejo, da sta si družbi SEA in Airport Handling še pred iztekom teh pogodb prizadevali za skupno trženje, katerega namen je bil prepričati letalske prevoznike, ki so delovali na letališču, da bo družba SEA nadaljevala opravljanje storitev zemeljske oskrbe. Vendar v formalnem postopku preiskave niso bili predloženi dejanski dokazi, da sta družbi SEA in Airport Handling s prizadevanji za skupno trženje dosegli zgolj spremembo pogodbene stranke, ne da bi letalskim prevoznikom kot naročnikom pustili manevrski prostor za nova pogajanja o pogodbenih pogojih. Natančneje, Komisija ni pridobila dokazov, da bi lahko bodisi družba SEA bodisi družba Airport Handling dejansko preprečila poskuse nekdanjih strank družbe SEAH, da bi od drugih ponudnikov storitev zemeljske oskrbe dobile ugodnejše pogoje.

(245)

Komisija je ocenila, ali je bila družba Airport Handling med pripravami na začetek poslovanja dejansko v položaju novega udeleženca ali pa je le izkoristila tržni položaj družbe SEAH in njene stike s strankami, da bi zagotovila nadaljevanje dejavnosti. V posebnih okoliščinah obravnavane zadeve bi to lahko kazalo na izogibanje sklepu o vračilu, če ob umiku družbe SEAH s trga njene stranke ne bi imele možnosti, da se pogajajo o novih pogodbah z drugimi ponudniki zemeljske oskrbe, ne z družbo Airport Handling, saj bi šlo za prenos strank z družbe SEAH na družbo Airport Handling.

(246)

V zvezi s tem je pomembno zlasti naslednje: v poslovnem načrtu družbe Airport Handling se niso upoštevali alternativni scenariji z manjšimi tržnimi deleži. To bi lahko pomenilo, da je bila družba Airport Handling prepričana, da bo zelo verjetno prevzela bazo strank družbe SEAH, tako da se je morda nadejala, da bo izkoristila nekdanji položaj družbe SEAH na trgu in njene stike s strankami, da bi privabila njene stranke in s tem povezane pogodbe, ne da bi ji za pridobitev teh pogodb konkurirale druge družbe za zemeljsko oskrbo.

(247)

Vendar nekateri formalni in vsebinski dejavniki kažejo, da ni bilo tako.

(248)

Prvič, kar zadeva obliko prenosa, pogodbe o storitvah niso bile pravno prenesene z družbe SEAH na družbo Airport Handling. Letalski prevozniki so torej lahko prosto izbrali drugega ponudnika in ne družbe Airport Handling, takoj ko so bile njihove pogodbe z družbo SEAH odpovedane, kot je opisano v uvodni izjavi 43 tega sklepa.

(249)

Drugič, razpoložljive informacije kažejo, da so imele stranke možnost obrniti se na druge ponudnike storitev, ko jih je družba SEAH obvestila, da bo prenehala izvajati dejavnosti. Dejstvo, da je več strank odšlo drugam, namreč dokazuje, da je taka možnost obstajala. Kar je najpomembneje, družba SEAH razen v izjemnih okoliščinah ni imela pravne podlage za to, da bi pogodbe enostransko prenesla na tretjo osebo. Vendar se glede na informacije, ki so jih zagotovili italijanski organi, klavzula o izjemnih okoliščinah ni uveljavljala. Italijanski organi so zagotovili pregled baze strank družbe Airport Handling na dan 14. februarja 2014, iz katerega je razvidno, da je od 68 nekdanjih strank družbe SEAH […] (*1) odšlo k drugim ponudnikom storitev zemeljske oskrbe, da je od tedanjih […] (*1) strank družbe Airport Handling ena prišla od konkurenta, tri so bile nove na letališču, […] (*1) pa je bilo nekdanjih strank družbe SEAH. […] (*1) od teh […] (*1) nekdanjih strank družbe SEAH se je dogovorilo o novih pogodbenih pogojih, ki so bili zanje ugodnejši, pri čemer so bodisi določali nižje cene (13 strank), spremenjen portfelj oskrbe ([…] (*1) strank) ali celo kombinacijo obojega ([…] (*1) strank). Zato je samo 20 strank sklenilo pogodbe o storitvah, ki v bistvu določajo enake pogoje kot prejšnje pogodbe z družbo SEAH. Znižanja cen segajo od […] (*1) % do […] (*1) % v primerjavi s cenami, ki so bile predhodno dogovorjene z družbo SEAH.

(250)

Glede na navedeno Komisija na splošno ne vidi znakov izogibanja sklepu o vračilu (in torej gospodarske kontinuitete) v postopku, v katerem je družba Airport Handling sklenila sporazume s številnimi nekdanjimi strankami družbe SEAH. Zdi se namreč, da je bila družba Airport Handling v pogajanjih s prevozniki, ki so delovali na milanskih letališčih, izpostavljena resnični konkurenci, in videti je, da se je konkurenca med ponudniki storitev na milanskih letališčih dejansko začela, ko je bila družba SEAH tik pred umikom s trga.

(251)

Komisija je kot tretjo točko v analizi obsega prenosa ocenila obseg prenosa sredstev.

(252)

Komisija ugotavlja, da je družba Airport Handling ob začetku poslovanja vso svojo opremo za zemeljsko oskrbo najela pri družbi SEAH. Po petih mesecih je začela to opremo postopoma nadomeščati s sredstvi, kupljenimi na trgu, nazadnje pa je septembra 2015 […] (*1) od […] (*1) sklopov sredstev kupila od družbe SEAH.

(253)

Natančneje, družba Airport Handling je začela zagotavljati storitve zemeljske oskrbe tako, da je na podlagi najemne pogodbe uporabljala sredstva družbe SEAH. Navedena pogodba naj bi se iztekla 31. avgusta 2015. Družba Airport Handling je pred iztekom najemne pogodbe izrazila interes za pridobitev […] (*1) od […] (*1) sklopov razpisa, in sicer sklopov št. […] (*1). Po navedbah družbe Airport Handling je bila, realno gledano, približno tretjina opreme za zemeljsko oskrbo, ki je bila v lasti družbe SEAH in oddana v najem družbi Airport Handling, stara, vendar je družba Airport Handling kljub temu želela kupiti približno […] (*1) % navedene opreme (kar bi ji zadostovalo za poslovanje), saj je medtem na trgu pridobila precejšnjo zalogo nadomestnih delov, ki bi se lahko uporabili za zamenjavo nekaterih delov najstarejše opreme družbe SEAH.

(254)

Iz razpoložljive dokumentacije je razvidno, da so se pogajanja o prodaji med družbama Airport Handling in SEAH začela, ko je družba Airport Handling z dopisom z dne 3. junija 2015 predlagala naslednje:

(255)

Istega dne je potekal sestanek med strankama. Likvidacijski upravitelj družbe SEAH je z dopisom z dne 10. junija 2015 odgovoril na predloge družbe Airport Handling, kot je povzeto v nadaljevanju:

(256)

Po navedbah italijanskih organov so se pogajanja zavlekla do septembra 2015, ko je družba SEAH privolila v plačilo nakupne cene v višini […] (*1) za prodajo […] (*1) sklopov, […] (*1). Nakupna cena je znašala […] (*1) EUR, tj. toliko, kot je bilo prvotno navedeno v neuspešnem razpisnem postopku. Prvotni najem je bil izjemoma podaljšan do […] (*1) za […] (*1) elementov voznega parka in proti plačilu skupne najemnine v višini […] (*1) EUR, ki je temeljila na vrednosti, pripisani navedenim elementom na podlagi zgoraj navedenih neodvisnih presoj. Družba Airport Handling je teh […] (*1) elementov družbi SEAH vrnila […] (*1).

(257)

Po navedbah družbe Airport Handling je bil nakup kljub vsemu ekonomsko upravičen, zlasti iz naslednjih razlogov:

(258)

Družba Airport Handling je medtem začela postopek javnega razpisa za nakup nove opreme na trgu, ki je trajal od novembra 2014 do januarja 2015. Po navedbah italijanskih organov vrednost opreme, kupljene na podlagi tega prvega postopka javnega razpisa, znaša približno […] (*1) EUR.

(259)

Komisija je ocenila, ali je primerjava vrednosti in števila sredstev družbe Airport Handling, kupljenih na trgu, ter vrednosti in števila elementov, najetih in nato odkupljenih od družbe SEAH, zanesljiv kazalnik gospodarske kontinuitete. Kar zadeva primerljivost obeh vrst sredstev, je Komisija ugotovila, da:

(260)

Komisija na podlagi tega ugotavlja, da primerjave med vrednostjo in številom nove opreme ter vrednostjo najete in odkupljene opreme v tem primeru ni mogoče uporabiti kot kazalnik gospodarske kontinuitete.

(261)

Komisija je glede na navedeno ocenila pomen sredstev (delovnih orodij) kot proizvodnega dejavnika v družbi Airport Handling sorazmerno z delom kot proizvodnim dejavnikom, pa tudi sorazmerno s prometom družb SEAH in Airport Handling.

(262)

Kar zadeva pomen sredstev v razmerju do dela, je v zadnji bilanci stanja družbe SEAH pred likvidacijo vrednost delovnih orodij znašala približno […] (*1) EUR. Družba Airport Handling pa je imela v letu 2015 v lasti kapitalska sredstva, vredna […] (*1) EUR (30). Po drugi strani pa so stroški dela družbe Airport Handling v obdobju od septembra 2014 do avgusta 2015 glede na njen izkaz o poslovnem izidu za navedeno obdobje znašali […] (*1) EUR (31).

(263)

Vrednost sredstev je manj pomembna tudi v primerjavi s prometom: izkaz o poslovnem izidu družbe Airport Handling za obdobje september 2014–avgust 2015 kaže promet v višini […] (*1) EUR. Zato se zdi, da so zadevna sredstva manj pomemben proizvodni dejavnik v primerjavi z delom. Njihova vrednost je zelo skromna tudi v primerjavi s prometom, ustvarjenim z delom in sredstvi. Informacije, pridobljene v formalnem postopku preiskave, namreč kažejo, da družbi SEAH in Airport Handling sledita izrazito delovno intenzivnemu poslovnemu modelu, ne poslovnemu modelu, ki temelji na intenzivnosti sredstev.

(264)

Komisija zato ugotavlja, da je družba Airport Handling sicer prvotno vsa sredstva dobila od družbe SEAH, vendar to ne more samo po sebi kazati na gospodarsko kontinuiteto, ker so sredstva v dejavnosti zemeljske oskrbe samo manj pomemben proizvodni dejavnik.

(265)

Ocena vprašanja, koliko bi lahko obseg prenosa kazal na obstoj gospodarske kontinuitete med družbama SEAH in Airport Handling, privede do naslednje ugotovitve.

(266)

Prvič, portfelj strank ni bil prenesen z družbe SEAH na družbo Airport Handling. Z likvidacijo družbe SEAH so bile namreč vse pogodbe odpovedane, družba Airport Handling pa je morala pogodbe znova pridobiti, pri čemer je lahko pritegnila nekatere prejšnje stranke družbe SEAH in nekatere nove stranke, nekatere pa so odšle h konkurentom. Pogodbeni pogoji so bili v pogajanjih dogovorjeni neodvisno od prejšnjih pogojev na podlagi sporazumov z družbo SEAH. Pri tem je bila družba Airport Handling v enakem položaju, kot bi bil vsak drug konkurent ali nov udeleženec. Po mnenju Komisije dejstvo, da portfelj strank ni bil prenesen, precej zanesljivo kaže, da ni bilo gospodarske kontinuitete.

(267)

Drugič, družba Airport Handling je svojo začetno delovno silo v celoti pridobila od družbe SEAH, vendar na podlagi novih pogodb in novih pogodbenih pogojev. Pogodbe o zaposlitvi niso bile prenesene v paketu, to se ni zgodilo samodejno in ni šlo za ponovitev njihovih zaposlitvenih pogojev.

(268)

Tretjič, čeprav je res, da je družba Airport Handling prvotno najela vsa sredstva za zemeljsko oskrbo družbe SEAH, je nazadnje po izteku najema prevzela samo del sredstev navedene družbe, saj je medtem začela kupovati opremo pri tretjih osebah. Razpoložljive informacije poleg tega kažejo, da sredstva predstavljajo samo manjši delež proizvodnih sredstev v dejavnosti zemeljske oskrbe ter niso odločilnega pomena za stroškovno strukturo in učinkovitost družbe Airport Handling.

(269)

Komisija glede na obseg prenosa na splošno meni, da vse okoliščine, povezane z ustanovitvijo družbe Airport Handling po likvidaciji družbe SEAH, kot celota niso kazalnik, da je med družbama zaradi izogibanja sklepu o vračilu obstajala gospodarska kontinuiteta.

(270)

V skladu s sodno prakso naj bi bil kazalnik gospodarske kontinuitete med likvidirano družbo, ki mora vrniti državno pomoč, in novoustanovljeno družbo tudi prenos sredstev po ceni, nižji od tržne cene.

(271)

V okviru stečajnega postopka lahko pride do izogibanja negativnemu sklepu o državni pomoči s prenosom sredstev zlasti:

(272)

Po drugi strani pa Komisija meni, da prenos – ali oddaja v najem – sredstev s plačilno nesposobne družbe, ki je prejela nezdružljivo pomoč, na novo družbo ne kaže na izogibanje sklepu o vračilu, če:

(273)

V obravnavani zadevi:

(274)

Po neuspelem postopku zbiranja ponudb je bila oprema za zemeljsko oskrbo oddana v najem družbi Airport Handling na podlagi najemne pogodbe, ki naj bi se prvotno iztekla 31. avgusta 2015.

(275)

V skladu s sodno prakso zgolj dejstvo, da je družba za določeno obdobje najela nekatera ali vsa sredstva plačilno nesposobne družbe, ne pomeni nujno, da je nova družba uživala konkurenčno prednost, povezano s pomočjo, ki je bila predhodno dodeljena najemodajalcu (33). Če prejemnik pomoči odda sredstva v najem družbi, ki opravlja podobno dejavnost, to ne kaže na gospodarsko kontinuiteto, če najemnina odraža tržno ceno. Če pa bi bila najemnina, ki jo nova družba plača prejemniku pomoči, pod tržno ceno, bi to lahko kazalo na gospodarsko kontinuiteto, saj bi se lahko štelo, da se je prednost, ki je bila z nezakonito in nezdružljivo pomočjo dodeljena prejemniku, zaradi cene, ki je pod tržno vrednostjo, v celoti ali deloma prenesla na novo družbo.

(276)

Iz razpoložljivih informacij izhaja, da sta se družba SEAH in skrbnik sklada o najemni pogodbi dogovorila pod običajnimi tržnimi pogoji. Poleg tega je bila najemnina določena s poznejšima zunanjima vrednotenjema. Da bi potrdili pravilnost prvega vrednotenja, s katerim je bila letna najemnina določena na […] (*1) EUR, sta družbi SEAH in Airport Handling skupaj zaupali družbi E&Y ponovno oceno najemnine. S tem drugim vrednotenjem se je prvotno priporočilo […] (*1) najemnine, ki je znašala […] (*1) EUR. Ko pa sta se družbi SEAH in Airport Handling pozneje dogovorili, da bosta v drugo vrednotenje vključili nove informacije, zbrane v poročilih o dobavi opreme, so izvedenci ugotovili, da več elementov strojev in opreme ni primernih za uporabo, in so svojo prvotno oceno popravili […] (*1) na […] (*1) EUR. Družbi SEAH in Airport Handling sta se na podlagi tega drugega poročila o vrednotenju dogovorili o znižanju najemnine na […] (*1) EUR na leto.

(277)

Skratka, iz razpoložljivih informacij izhaja, da sta se družbi SEAH in Airport Handling pogajali pod tržnimi pogoji in izhajali iz izvedenskih poročil o vrednosti zadevnih sredstev. Dejstvo, da je bilo drugo vrednotenje popravljeno na vzajemno zahtevo obeh strank, kaže, da sta obe nameravali ohraniti najemnino čim bolj v skladu s tržnimi pogoji in izključiti vsakršen dvom o nedovoljenem dogovarjanju. Komisija zato meni, da je dogovorjena najemnina vsaj enaka tržni ceni.

(278)

Družba Airport Handling je odkupila sredstva po neuspelem postopku zbiranja ponudb in izteku najemne pogodbe. Komisija je ocenila, ali je družba Airport Handling z navedeno transakcijo prejela prednost, ki bi izhajala iz predhodne nezakonite pomoči, dodeljene družbi SEAH. Izhodišče za navedeno oceno je predpostavka, da je prednost izključena, če nakupna cena v višini […] (*1) EUR ustreza vsaj tržni ceni.

(279)

Razpis za prijavo interesa za sredstva družbe SEAH je bil 12. novembra 2014 objavljen v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije. Glede na veliko število elementov se je likvidacijski upravitelj s pomočjo neodvisne svetovalne družbe IMQ odločil, da jih razdeli na devet sklopov. Po navedbah družbe SEAH se je tako hotel izogniti neučinkovitosti zaradi prevelike razdrobljenosti. Da bi pritegnili čim več ponudnikov, je bil vsak sklop opredeljen kot samostojna kombinacija sredstev, ki je vključevala dopolnilna sredstva in različno vredne elemente. Zunanji izvedenec je določil najnižjo ceno za vsak sklop.

(280)

Postopek prodaje je bil omejen na izvajalce zemeljske oskrbe, upravljavce letališč, letalske prevoznike, proizvajalce vrst opreme, ki se je prodajala, prodajne posrednike in lizinške družbe, ki so izpolnjevali nekatera merila glede minimalne plačilne sposobnosti.

(281)

Po navedbah Italije na razpisu ni bila oddana nobena uradna prijava interesa. Družba SEAH je prejela samo neuradna sporočila tretjih oseb, ki so želele raziskati možnost nakupa samo nekaterih sredstev, vendar po nižjih cenah, kot so bile navedene v razpisu. Ta sporočila so bila Komisiji predložena med preiskavo.

(282)

Italija je navedla, da je likvidacijski upravitelj družbe SEAH po neuspelem razpisu poskušal povečati zanimanje potencialnih kupcev sredstev družbe SEAH, pri čemer se je obrnil na nekatere izvajalce, dejavne v sektorju storitev zemeljske oskrbe, in na tiste izvajalce, ki so neuradno izrazili interes med razpisnim postopkom, ter omogočil dostop do podatkovne sobe in sredstev, da bi jih lahko zainteresirani izvajalec preveril na kraju samem.

(283)

Na podlagi tega je bilo prejetih nekaj obvestil o interesu za nakup opreme družbe SEAH, vendar še vedno po nižjih cenah, kot so bile navedene v razpisu. Na koncu je bil edini verodostojni kupec, zainteresiran za nakup opreme družbe SEAH, družba Airport Handling.

(284)

Komisija je ocenila, ali je bil zadevni postopek zbiranja ponudb dejansko usmerjen na trg, tako da je lahko njegov neuspeh znak, da trg ni bil zainteresiran za nakup sredstev družbe SEAH. Komisija domneva, da je postopek zbiranja ponudb dejansko odprt trgu in usmerjen k povečanju prihodkov, če je odprt, pregleden, nediskriminacijski in brezpogojen.

(285)

Kar zadeva odprtost zadevnega postopka, Komisija ugotavlja, da je bila prodaja objavljena v Dopolnilu k Uradnemu listu EU in se je tako dovolj široko oglaševala.

(286)

Vendar je bil postopek omejen na nekatere vrste kupcev, in sicer na izvajalce zemeljske oskrbe, upravljavce letališč, letalske prevoznike, proizvajalce, prodajne posrednike in lizinške družbe, ki so izpolnjevali nekatera merila glede minimalne plačilne sposobnosti (uvodna izjava 193).

(287)

Poleg tega italijanski organi niso navedli veljavnih razlogov, zakaj je bil obseg potencialnih kupcev a priori omejen. Postopek zbiranja ponudb tako ni bil popolnoma odprt, saj je bil lahko zaradi meril upravičenosti omejen tako, da javni lastnik ni mogel biti prepričan, da bo prejel ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

(288)

Vendar v praksi Komisija meni, da nič ne kaže, da bi bil razpis uspešen, če ne bi bil omejen na izvajalce zemeljske oskrbe ali povezana podjetja. To potrjuje dejstvo, da niti s poskusi, da bi ponudnike pritegnili neformalno zunaj razpisnega postopka, ni bilo mogoče pridobiti ponudb, ki bi dosegale zahtevane cene.

(289)

Likvidacijski upravitelj družbe SEAH je prejel več obvestil o interesu za nakup opreme družbe SEAH po nižjih cenah, kot so bile navedene v postopku zbiranja ponudb. To je zadosten znak, da udeleženci na trgu zunaj omejenega kroga prvotno upravičenih ponudnikov niso bili pripravljeni plačati cene, ki jo je zahtevala družba SEAH.

(290)

Zgoraj opisani izid postopka prodaje in pogajanj med družbo SEAH kot prodajalcem in družbo Airport Handling kot kupcem kaže, da je prvotna zahtevana cena presegala ceno, ki so jo bili pripravljeni plačati udeleženci na trgu. Natančneje, likvidacijski upravitelj družbe SEAH se je kot prodajalec pogajal pod tržnimi pogoji, da bi s prodajo zadevnih sredstev pridobil kar največjo ekonomsko korist. Iz dokumentacije, ki so jo predložili italijanski organi, je razvidno, da je bila ponudba, ki jo je oddala družba Airport Handling, dejansko ekonomsko najugodnejša ponudba, ki jo je prejela družba SEAH. Družba Airport Handling pa je imela ekonomske razloge za pridobitev sredstev, čeprav ji družba SEAH ni hotela odobriti popusta ali ugodnejših plačilnih pogojev. Nakupna cena se lahko šteje za vsaj enako tržni ceni. Zato nič ne kaže, da je družba Airport Handling z nakupom dela sredstev družbe SEAH prejela prednost, ki bi izhajala iz predhodne nezakonite pomoči družbi SEAH.

(291)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da okoliščine najema in poznejše prodaje dejansko izključujejo kakršen koli prenos gospodarske prednosti z družbe SEAH na družbo Airport Handling. Zato najemnine in nakupne cene v tej zadevi ni mogoče šteti za kazalnik gospodarske kontinuitete.

(292)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2014 opozorila, da se je Italija zavezala, da bo upravljanje družbe Airport Handling za tri leta zaupala neodvisnemu skrbniku (34). Poleg tega je Italija predlagala, da se 20  % delniškega kapitala družbe Airport Handling odpre vlagateljem. Komisija je nato ugotovila, prvič, da bi dejavnost zemeljske oskrbe imela istega lastnika, družbo SEA, in da predlog Italije za objavo javnega razpisa za 20  % kapitala novega ponudnika storitev zemeljske oskrbe ne zadostuje za zagotovitev diskontinuitete z družbo SEAH, saj je, prvič, predlog omejen zgolj na manjšinski delež in, drugič, v zvezi s tem niso bila predložena nobena jamstva. Poleg tega bi se kapital odprl šele po vstopu družbe Airport Handling na trg.

(293)

Italija je med preiskavo trdila, da je ustanovitev skrbniškega sklada jamstvo za diskontinuiteto med družbama SEAH in Airport Handling. Skrbnik naj bi zagotavljal neodvisno upravljanje deleža družbe SEA v družbi Airport Handling, pri čemer naj bi prevzel izključni nadzor nad družbo in s tem zagotavljal neobstoj interesa in/ali pretoka informacij med družbo Airport Handling in skupino SEA.

(294)

Komisija je ocenila kronološke in materialne značilnosti identitete lastništva v zadevnem primeru.

(295)

Prvič, kar zadeva kronologijo, Komisija ugotavlja, da je družba SEA družbo Airport Handling ustanovila 9. septembra 2013. Skrbniški sklad je bil ustanovljen 30. junija 2014; skrbniška pogodba je bila podpisana istega dne. Komisija ugotavlja, da je skrbniški sklad prevzel dejansko upravljanje družbe Airport Handling šele pozneje, tj. 27. avgusta 2014, ko je družba SEA celotni delež v družbi Airport Handling prenesla na skrbniški sklad in imenovala skrbnika. Slednji je nato imenoval nov upravni odbor družbe Airport Handling. Družba Airport Handling je začela poslovati nekaj dni pozneje, tj. 1. septembra 2014. Vendar Komisija ugotavlja, da je glede na razpoložljive informacije družba s ponujanjem storitev na trgu gospodarske dejavnosti izvajala že pred navedenim datumom, in sicer očitno že celo aprila 2014, saj je bilo […] (*1) sklenjenih več pogodb o storitvah (35). Vendar je bila družba Airport Handling takrat v celoti v lasti družbe SEA in pod njenim nadzorom.

(296)

Drugič, kar zadeva materialne značilnosti prenosa lastništva in nadzora na skrbniški sklad, je Komisija ocenila, ali je zgolj na podlagi dejstva, da je družbo Airport Handling malo pred začetkom poslovanja začasno upravljal skrbnik, mogoče izključiti, da bi lahko družba SEA uveljavljala pravice v zvezi z upravljanjem družbe Airport Handling, s tem da je lahko enostransko sprejemala poslovne odločitve. Komisija v zvezi s tem navaja naslednje.

(297)

Kot izhaja iz skrbniške pogodbe, za dejavnost skrbnika veljajo nekatere bistvene omejitve, zlasti mu ni treba preveriti:

(298)

Čeprav naj bi bilo na podlagi skrbniške pogodbe upravljanje družbe Airport Handling ločeno od upravljanja družbe SEAH, pa družbo Airport Handling upravlja nekdanji vodja oddelka družbe SEA za razvoj letalske dejavnosti.

(299)

Komisija namreč ugotavlja, da je družba SEA dva višja vodstvena delavca napotila v družbo Airport Handling. Oba trenutno zasedata višji vodstveni položaj v družbi Airport Handling. Po navedbah Italije naj navedena vodstvena delavca ne bi bila v hierarhičnem razmerju z družbo SEA in naj zanjo ne bi opravljala dejavnosti. Prav tako naj bi njuno plačilo neodvisno določila družba Airport Handling.

(300)

Po navedbah Italije je bila odločitev družba SEA, da navedena vodstvena delavca napoti v družbo Airport Handling, sprejeta zaradi predlogov Italije v zvezi z odprtjem kapitala družbe Airport Handling tretjim osebam. V ta namen naj bi bilo nujno zagotoviti, prvič, da je vodstvo družbe Airport Handling v celoti usposobljeno in, drugič, da so pogoji zaposlovanja vodstvenih delavcev prožni. Italija je dejansko pojasnila, da je družba Airport Handling z družbo SEA podpisala pogodbe o napotitvi za […] (*1) zaposlenih.

(301)

Skratka, Komisija ugotavlja, da kronologija in vsebinske določbe pooblastitve potrjujejo, da je družba SEA v zagonski fazi družbe Airport Handling in med njenim začetkom opravljanja gospodarskih dejavnosti imela nadzor nad to družbo v obsegu, ki se je sicer spreminjal, vendar je vseskozi zagotavljal precejšen vpliv na njeno vsakodnevno upravljanje.

(302)

Komisija se je seznanila z zgoraj opisanim okvirnim sporazumom o naložbah z dne 21. septembra 2015 med skrbnikom in zasebnim udeležencem na trgu, družbo D’Nata, v zvezi s prodajo […] (*1) -odstotnega deleža v družbi Airport Handling skupaj s pravico do imenovanja večine članov upravnega odbora in tudi izvršnega direktorja družbe Airport Handling ter tudi v zvezi z možnostjo pridobitve dodatnega […] (*1) -odstotnega deleža v družbi Airport Handling.

(303)

Družba D’Nata bo imela dejanski nadzor nad družbo Airport Handling, ko bo imenovala večino članov upravnega odbora in tudi izvršnega direktorja družbe Airport Handling. Poleg tega razpoložljive informacije o postopku zbiranja ponudb, ki ga je neodvisno od družbe SEA in skrbnika organizirala zasebna banka, potrjujejo, da je družba D’Nata pridobila delež v družbi Airport Handling po tržni ceni. Nazadnje, razpoložljive informacije potrjujejo, da družba D’Nata ni družba SEA niti ni z njo kako drugače povezana.

(304)

Kljub vsemu je bil nadzor nad družbo Airport Handling z družbe SEA in skrbnika prenesen na družbo D’Nata več kot dve leti po tem, ko je družba SEA ustanovila družbo Airport Handling, in več kot eno leto po tem, ko je navedena družba začela poslovati.

(305)

Zato Komisija ne more izključno na podlagi merila v zvezi z identiteto delničarjev sklepati, da ni gospodarske kontinuitete. Kljub temu je to merilo ocenila skupaj z drugimi upoštevnimi merili, da bi ugotovila, ali je mogoče dokazati neobstoj gospodarske kontinuitete.

(306)

Likvidacija družbe SEAH 1. julija 2014 in ustanovitev družbe Airport Handling 9. septembra 2013 sta se zgodili po tem, ko je Komisija 12. decembra 2012 sprejela sklep o vračilu. Družba v likvidaciji je zagotavljala dejavnosti zemeljske oskrbe, dokler ni družba Airport Handling 1. septembra 2014 začela poslovati.

(307)

Časovni potek dogodkov bi tako na prvi pogled lahko kazal, da je postopek, ki se je končal z ustanovitvijo družbe Airport Handling, omogočil izognitev sklepu o vračilu, ki je bil sprejet pred izvedbo navedenega postopka. Vendar Komisija opozarja, da se s sodno prakso ne zahteva, da mora Komisija posebej in poleg drugih meril preučiti čas prenosa sredstev, ki je med elementi, ki se „lahko“ upoštevajo, zato da se izključi gospodarska kontinuiteta med tema subjektoma (36).

(308)

Razpoložljive informacije potrjujejo, da družba Airport Handling v bistvu nadaljuje enako vrsto poslovnih dejavnosti družbe SEAH, in sicer ponujanje storitev zemeljske oskrbe na letališčih Linate in Malpensa.

(309)

Komisija se v zvezi s tem sklicuje na sodno prakso, v skladu s katero zgolj okoliščina, da pridobitelj dejansko nadaljuje dejavnost podjetja, ki mora vrniti pomoč, ne pomeni nujno, da je prvo podjetje uživalo konkurenčno prednost, povezano s pomočjo, dodeljeno drugemu podjetju. V konkretni navedeni zadevi je prvo podjetje po tržni ceni najelo obrat od podjetja, ki je prejelo pomoč skoraj tri leta pred ustanovitvijo prvega podjetja (37). Komisija opominja, da je v obravnavani zadevi družba Airport Handling najela in nato odkupila sredstva družbe SEAH po ceni, ki se lahko šteje vsaj za tržno ceno, in da je bila nezakonita pomoč, ki jo je treba izterjati od družbe SEAH, dodeljena v obdobju 2002–2010, to je tri leta pred ustanovitvijo družbe Airport Handling in štiri leta pred začetkom njene gospodarske dejavnosti.

(310)

Natančneje, kar zadeva ekonomske razloge za transakcijo, Komisija ugotavlja naslednje.

(311)

Kot je bilo opisano v točkah 2.6.1 in 2.6.2, se poslovni načrt družbe Airport Handling razlikuje od poslovnega načrta družbe SEAH v številnih točkah, zlasti:

(312)

Družba Airport Handling je tako svoje dejavnosti upravljala pod drugačnimi pogoji poslovanja kot družba SEAH in na podlagi svojega poslovnega načrta. Poleg tega italijanski organi od družbe Airport Handling niso zahtevali, naj sledi določenemu poslovnemu modelu ali ohrani določen obseg dejavnosti oziroma naj prevzame določena sredstva ali zaposlene.

(313)

Po mnenju Komisije obravnavana zadeva vsebuje oboje, elemente, ki govorijo v prid gospodarski kontinuiteti, in elemente, ki potrjujejo nasprotno ugotovitev.

(314)

Komisija je med elementi, ki potrjujejo ugotovitev o gospodarski kontinuiteti, opredelila dejstvo, da je družbo Airport Handling, ki se ukvarja z isto dejavnostjo kot družba SEAH, ustanovil nekdanji lastnik družbe SEAH, ki je začetno delovno silo družbe Airport Handling najel skoraj izključno med nekdanjimi zaposlenimi družbe SEAH in prevzel velik del sredstev, kar je vse storil po prejetju sklepa Komisije o vračilu.

(315)

Vendar pa več drugih dejavnikov bolj kaže, da družba Airport Handling ni bila ustanovljena kot obvodna družba, temveč dejansko kot nova družba. Najmočnejši element v zvezi s tem je dejstvo, da je bilo treba portfelj strank ustvariti na novo s predložitvami ponudb letalskim prevoznikom, ki so bile neodvisne od prejšnjih pogodb družbe SEAH, in sklenitvijo novih sporazumov z njimi pod novimi pogoji. Družba Airport Handling je torej morala stranke in tržne deleže pridobiti na novo, kot bi to moral storiti kateri koli konkurent ali nov udeleženec na trgu. Glede na to, da je portfelj strank podlaga za dejavnost zemeljske oskrbe, Komisija temu elementu pripisuje veliko težo.

(316)

Kar zadeva sredstva, prevzeta od družbe SEAH, je družba Airport Handling za najem sredstev plačala vsaj tržno ceno, pozneje, ko je odkupila del sredstev, pa je plačala ceno, ki je bila vsaj enaka tržni ceni, ki so jo bili pripravljeni plačati udeleženci na trgu.

(317)

Poleg tega delovna sila ni bila prenesena v paketu. Družba Airport Handling je sklenila nove pogodbe pod novimi pogoji. Vsak konkurent ali nov udeleženec na trgu naj bi imel enako možnost, da zaposli nekdanje zaposlene družbe SEAH, nekdanji delavci družbe SEAH pa so se preprosto zdeli najustreznejši za zapolnitev novih delovnih mest. Prenesen je bil samo del sredstev; poleg tega predstavljajo samo manjši del skupnega proizvodnega dejavnika v dejavnosti zemeljske oskrbe.

(318)

Kar zadeva ekonomske razloge za poslovanje, družba Airport Handling svoje dejavnosti upravlja pod drugačnimi pogoji poslovanja kot družba SEAH in na podlagi svojega poslovnega načrta. Poleg tega italijanski organi od družbe Airport Handling niso zahtevali, naj sledi določenemu poslovnemu modelu ali ohrani določen obseg dejavnosti oziroma naj prevzame določena sredstva ali zaposlene.

(319)

Komisija ob upoštevanju tega meni, da med družbama SEAH in Airport Handling na splošno ni gospodarske kontinuitete, tako da ustanovitve slednje ni mogoče šteti za izogibanje sklepu o vračilu. Družba Airport Handling posledično ni odgovorna za poplačilo pomoči, ki je bila v sklepu o vračilu ugotovljena za nezdružljivo.

(320)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(321)

Merila iz člena 107(1) Pogodbe so kumulativna. Za ugotovitev, ali ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, morajo biti torej izpolnjeni vsi navedeni pogoji. Finančna podpora mora namreč:

(322)

Italija meni, da je bil vložek družbe SEA v kapital družbe Airport Handling v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, posledično pa družbi Airport Handling ni bila dodeljena prednost, zato ukrep ni pomenil državne pomoči. Čeprav je imela družba SEAH od leta 2000 vedno izgubo, naj bi bilo upravičeno domnevati, da bo dejavnost družbe Airport Handling dovolj donosna, da se bo kapitalski vložek splačal, zlasti glede na ukrepe, določene v poslovnem načrtu družbe Airport Handling za obdobje 2014–2017. Družba SEA naj bi torej z odločitvijo za naložbo v kapital družbe Airport Handling ravnala kot preudaren vlagatelj na trgu.

(323)

Za namene ocene načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu je treba ugotoviti, ali bi hipotetični vlagatelj v tržnem gospodarstvu, ki bi ga vodili dobri obeti za dobičkonosnost in ne cilji javne politike, v podobnih okoliščinah, v kakršnih je bil sprejet ukrep, ki se ocenjuje, ravnal podobno. Za preučitev vprašanja, ali je država ravnala kot preudaren vlagatelj, ki deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, je potrebna umestitev v obdobje, v katerem so bili sprejeti ukrepi finančne podpore, da se ugotovi gospodarska racionalnost ravnanja države in s tem prepreči kakršna koli presoja na podlagi poznejših razmer (38).

(324)

Zato je treba razloge za javno naložbo z vidika tržnega gospodarstva presojati ob upoštevanju informacij, ki so bile na voljo, in razvoja, ki ga je bilo mogoče predvideti ob izvedbi naložbe (39).

(325)

Italija je med preiskavo pojasnila, da je odločitev za naložbo v družbo Airport Handling temeljila na poslovnem načrtu z dne 6. avgusta 2014. Vendar Komisija opozarja, da je bil ta poslovni načrt sprejet šele po tem, ko je bila 30. junija 2014 sprejeta dokončna odločitev o povečanju kapitala družbe na 25 milijonov EUR. Komisija meni, da je morala biti prvotna odločitev o ustanovitvi družbe Airport Handling in naložbi v višini 25 milijonov EUR sprejeta najpozneje pred ustanovitvijo družbe 9. septembra 2013. Poslovni načrt, ki ga ima na voljo Komisija in je najbližji navedenemu datumu, je poslovni načrt z dne 14. novembra 2013. Komisija tudi opozarja, da je že v tem poslovnem načrtu predvidena naložba v višini 25 milijonov EUR. Komisija zato meni, da je za preskus načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu upošteven poslovni načrt iz novembra 2013.

(326)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2014 dvomila, da je družba SEA ravnala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu. Prvič, ker družba SEA ni upoštevala tveganja, da bo družba Airport Handling odgovorna za vračilo nezdružljive pomoči, ki je bila predhodno odobrena družbi SEAH, ko bo Komisija ugotovila gospodarsko kontinuiteto. Drugič, Komisija je dvomila, da je poslovni načrt, na podlagi katerega se je družba SEA odločila za naložbo v družbo Airport Handling, temeljil na dovolj verjetnih predpostavkah. Nazadnje mora Komisija oceniti, ali je bila odločitev za naložbo v družbo Airport Handling sprejeta pod tržnimi pogoji. Povedano drugače, Komisija mora oceniti, ali bi lahko vlagatelj ob upoštevanju predvidljivih tveganj, povezanih z naložbo, pričakoval razumen donos.

(327)

Kar zadeva prvi pomislek, Komisija ugotavlja, da se je družba SEA zavedala tveganja ugotovitve gospodarske kontinuitete in je sprejela ukrepe za zmanjšanje tveganja.

(328)

Družba SEA se je zavedala takega tveganja, kot je razvidno iz dokumentov, ki so bili Komisiji predloženi pred priglasitvijo novembra 2013. Tveganje, da bi se lahko odgovornost zaradi gospodarske kontinuitete z družbe SEAH prenesla na družbo Airport Handling, je bilo pravno tveganje. Dojemanje in tehtanje tveganja ter ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja so odvisni od pravnih predpostavk v času naložbe.

(329)

Razpoložljive informacije kažejo, da je družba SEA preučila naslednje ukrepe za zmanjšanje tveganja, povezanega z delovno silo: V sporazumu med družbo SEA in sindikati z dne 4. novembra 2013 je družba SEA navedla, da „je bistvenega pomena zahteva po ‚diskontinuiteti‘, ki mora biti del katere koli druge rešitve namesto plačila v denarju kot jamstvo, da obveznosti vračila pomoči ni mogoče prenesti na nobeno tretjo osebo“. Med pogajanji o delnem prenosu delovne sile z družbe SEAH na družbo Airport Handling so bili delovna struktura in nekateri zaposlitveni pogoji bistveno spremenjeni, kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 232–234. Upoštevna načela so bila določena v zgoraj opisanih izvedbenih sporazumih s sindikati z dne 4. junija 2014 in napovedana že v sporazumu s sindikati z dne 13. novembra 2013, torej pred izvedbo obeh večjih kapitalskih vložkov z dne 10. marca in 30. junija 2014 (uvodni izjavi 45 in 46).

(330)

Družba SEA je uvedla naslednje ukrepe za zmanjšanje tveganja, da bi preprečila kontinuiteto zaradi prenosa sredstev družbe SEAH: Prvič, skrbnik je družbo Airport Handling izključil iz javnega postopka zbiranja ponudb za prodajo sredstev. Drugič, družba Airport Handling je najela sredstva družbe SEAH na podlagi tržne najemnine, ki je bila določena z neodvisnima izvedenskima poročiloma.

(331)

Družba SEA je sprejela ukrepe za preprečitev kontinuitete med družbama Airport Handling in SEAH tudi glede baze strank. Stranke družbe SEAH so bile vnaprej obveščene o likvidaciji družbe. Nove pogodbe o storitvah z novimi finančnimi pogoji so bile podpisane z letalskimi prevozniki, ki so družbo Airport Handling izbrali kot svojega ponudnika storitev.

(332)

Kot dodaten ukrep za zmanjšanje tveganja je družba SEA ustanovila skrbniški sklad. Kot je pojasnjeno v oddelku 2.3, je bil glavni namen skrbniškega sklada delovati kot edini delničar družbe Airport Handling in zagotavljati, da družba Airport Handling posluje brez gospodarske kontinuitete z družbo SEAH.

(333)

Komisija ugotavlja, da tveganje, ki je izhajalo iz morebitne prihodnje odgovornosti za poplačilo pomoči, v poslovnem načrtu družbe Airport Handling iz novembra 2013 ni omenjeno. V zvezi s tem opozarja, da je družba SEA navedeni poslovni načrt pripravila za lastne namene. Kot matična družba uveljavljenega udeleženca na trgu zemeljske oskrbe, ki se je dokazljivo zavedala tveganj, ki so izhajala iz različnih dejavnikov kontinuitete, je lahko družba SEA sprejela informirane naložbene odločitve, ne da bi navedeno tveganje izrecno omenila v navedenem poslovnem načrtu. Poleg tega je bila dokončna odločitev o povečanju kapitala na 25 milijonov EUR sprejeta šele po tem, ko so bili zagotovljeni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Poleg tega zgoraj opisana zunanja ocena poslovnega načrta iz novembra 2013 (uvodna izjava 114) potrjuje, da bi razumen vlagatelj verjetnost gospodarske kontinuitete in s tem odgovornosti za poplačilo pomoči ocenil za manj kot […] (*1) -odstotno, zato bi ugotovil, da je naložba v družbo Airport Handling ekonomsko razumna.

(334)

Kar zadeva drugi pomislek, in sicer da poslovni načrt, na podlagi katerega se je družba SEA odločila za naložbo v družbo Airport Handling, temelji na dovolj verjetnih predpostavkah, Komisija ugotavlja naslednje.

(335)

Odločilni dejavnik v poslovnem načrtu družbe Airport Handling so napovedi zračnega prometa na milanskih letališčih v povezavi z njenimi tržnimi deleži. Kot so potrdili zunanji izvedenci (BCG), ki so ocenili poslovna načrta družbe Airport Handling, so napovedi prometa družbe skladne z napovedmi, ki sta jih objavila IATA in Eurocontrol. Komisija meni, da sta navedena organa zanesljiva vira podatkov za napovedi prometa v letalskem sektorju. Kar zadeva uporabo teh napovedi za letališče Malpensa, Komisija ugotavlja, da glede na poročilo BCG namera družbe Airport Handling, da na navedenem letališču ohrani stalno sestavo prevoznikov, ni v skladu s preteklim razvojem in da bi se lahko nekateri prevozniki zaradi novega predpisa preselili na letališče Linate.

(336)

Glede na poslovni načrt iz novembra 2013 stroški osebja povprečno predstavljajo […] (*1) % obratovalnih stroškov v obdobju 2014–2017.

(337)

Komisija je ocenila verjetnost predpostavk, na katerih temelji ta pomembna stroškovna postavka.

(338)

Prvič, Komisija ugotavlja, da je glede na poročilo Brattle delež stroškov osebja glede na skupne obratovalne stroške, ki jih je napovedala družba Airport Handling, na splošno v skladu s stroškovno strukturo evropske industrije zemeljske oskrbe, ki izkazuje delež stroškov osebja v skupnih obratovalnih stroških v višini 65–80  %. V zvezi s tem se poročilo sklicuje na podatke iz ocene učinka, ki jo je pripravila Komisija in je priložena njenemu predlogu nove uredbe o zemeljski oskrbi (40).

(339)

Drugič, Komisija na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Italija, ugotavlja, da povprečni urni stroški osebja na EPDČ družbe Airport Handling očitno znašajo […] (*1). Povprečni urni stroški osebja v poslovnem načrtu iz novembra 2013 znašajo […] (*1) EUR, v poslovnem načrtu iz avgusta 2014 pa […] (*1) EUR, kar je […] (*1) kot znašajo povprečni urni stroški, ki jih je družba SEAH plačala v letu 2013 v višini približno […] (*1) EUR (41). Poročilo Brattle potrjuje, da je družba Airport Handling te stroške dela v resnici dosegla, in zato ugotavlja, da poslovni načrt ni bil pretirano optimističen.

(340)

Komisija ugotavlja, da se domnevno znižanje stroškov dela glede na značilno stroškovno strukturo v industriji ne zdi nerealno.

(341)

Komisija je bila zaskrbljena zaradi predpostavk o razmeroma velikem tržnem deležu v poslovnem načrtu družbe Airport Handling iz novembra 2013. Predvideni tržni delež za storitve oskrbe na ploščadi za leto 2014 je znašal [60–70] (*1) %, v letu 2017 pa naj bi se povečal na [70–80] (*1) %. Predvideni tržni delež za potniške storitve za leto 2014 je znašal [60–70] (*1) %, v letu 2017 pa naj bi se povečal na [60–70] (*1) %.

(342)

Leta 2013 je skupni tržni delež družbe SEAH znašal [70–80] (*1) % (42). Komisija opozarja, da je pričakovani tržni delež družbe Airport Handling manjši od tržnega deleža družbe SEAH. Posledično se ni pričakovalo, da bo družba Airport Handling dobila vse pogodbe družbe SEAH. Dejansko so upoštevane nekatere izgube tržnega deleža nove družbe.

(343)

Strategija družbe Airport Handling je ponujati višjo raven razpoložljivosti v primerjavi z drugimi ponudniki oskrbe na letališčih Linate in Malpensa. Zagotavlja 24-urno storitev, tako da se storitve zemeljske oskrbe zagotovijo tudi, če ima letalo zamudo. To je konkurenčna prednost, ki je lahko zlasti dragocena za letalske prevoznike z veliko operacijami in veliko pogostnostjo letov na milanski letališči, kot sta Alitalia in EasyJet. Ti letalski prevozniki se lahko nagibajo k temu, da ostanejo pri ponudniku, ki lahko zagotavlja te storitve. Tako je mogoče razumno pojasniti, zakaj je lahko družba Airport Handling pričakovala razmeroma velik tržni delež že od začetka svojega delovanja.

(344)

Komisija tudi opozarja, da je bil, kot je navedeno v poročilu Brattle, na podlagi podatkov za leto 2013 pričakovani tržni delež družbe Airport Handling manjši od tistega, ki je bil ocenjen za večje ponudnike zemeljske oskrbe na drugih italijanskih letališčih: (i) Bergamo (78,23  %), (ii) Cagliari (75,61  %), (iii) Catania (77,18  %), (iv) Palermo (75,85  %), (v) Torino (68,8  %).

(345)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je tržni delež, ki ga je družba Airport Handling dosegla v letu 2014, dejansko večji od tistega, ki je bil predviden v poslovnem načrtu iz novembra 2013. Tako velik tržni delež je mogoče pojasniti predvsem z dejstvom, da je družbi Airport Handling uspelo podpisati pogodbe z […] (*1). Te skupaj predstavljajo precejšen delež prometa na obeh letališčih, in sicer […] (*1) % zračnega prometa na letališču Linate in […] (*1) % zračnega prometa na letališču Malpensa.

(346)

Skratka, Komisija ne dvomi o verjetnosti predpostavk družbe Airport Handling glede tržnih deležev: Prvič, temeljijo na konkurenčnih prednostih, ki jih ponuja družba Airport Handling. Drugič, te predpostavke se zdijo previdne v primerjavi s tržnimi deleži enakovrednih skupin družb za zemeljsko oskrbo na letališčih ob pripravi poslovnega načrta. Komisija tudi ugotavlja, da so se te predpostavke uresničile v praksi.

(347)

V poslovnem načrtu iz novembra 2013 sta dobiček pred obrestmi in davki v višini […] (*1) ter dobiček pred obdavčitvijo v višini […] (*1) predvidena od drugega leta obratovanja. Dobiček pred obrestmi in davki ter dobiček po obdavčitvi […] (*1). V poslovnem načrtu iz novembra 2013 niso prikazane običajne metrike dobičkonosnosti, kot je interna stopnja donosnosti ali neto sedanja vrednost. V poročilu Brattle pa so ti izračuni predstavljeni na podlagi številk v poslovnem načrtu.

(348)

Da bi razumen zasebni vlagatelj vložil v družbo Airport Handling, mora pričakovati donos, ki je najmanj enak njegovim oportunitetnim stroškom kapitala, ki jih je mogoče približno izračunati na podlagi tehtanih povprečnih stroškov kapitala.

(349)

V poročilu Brattle je izračunana interna stopnja donosnosti lastniškega kapitala naložbe v družbo Airport Handling, pri čemer je preverjeno, ali je ta najmanj enaka njenim tehtanim povprečnim stroškom kapitala. V poročilu sta uporabljeni dve alternativni vrednosti tehtanih povprečnih stroškov kapitala. Prva je […] (*1) %, ki je glede na poročilo enaka tehtanim povprečnim stroškom kapitala nezadolženega podjetja po obdavčitvi, uporabljenim v poslovnem načrtu (43). Druga je […] (*1) % in je v poročilu izračunana kot spodnja meja oportunitetnih stroškov kapitala. Odvisno od končne vrednosti naložbe je v poročilu Brattle ocenjeno, da pričakovana donosnost lastniškega kapitala naložbe v družbo Airport Handling znaša od […] (*1) % do […] (*1) %. Izračuni kažejo, da v vseh scenarijih pričakovana interna stopnja donosnosti presega oportunitetne stroške kapitala, tako da je naložba dobičkonosna.

(350)

Komisija opozarja, da je časovni okvir poslovnega načrta (2014–2017) razmeroma kratek. Iz tega razloga je lahko poslovni načrt občutljiv za spremembe osnovnih predpostavk. Vendar je treba pri navedeni časovnici upoštevati naslednja dejstva. Prvič, poslovni načrt je bil pripravljen za upravljavca letališča, družbo SEA, ki je bila vrsto let lastnica hčerinske družbe za zemeljsko oskrbo. Drugič, prestrukturiranje je že potekalo in družba SEAH je že dosegla precejšnje povečanje produktivnosti. Zato se za izkušenega vlagatelja, kot je družba SEA, ne zdi nerazumno omejiti obseg poslovnega načrta na potrebni minimum.

(351)

Komisija ugotavlja, da so se nekatere ključne predpostavke iz poslovnega načrta iz novembra 2013 na splošno uresničile, zlasti v smislu dobičkonosnosti in tržnih deležev. Družba Airport Handling je bila dobičkonosna že v prvem letu delovanja: glede na izkaz poslovnega izida za obdobje od septembra 2014 do avgusta 2015 je družba ustvarila dobiček pred obrestmi in davki v višini […] (*1) EUR.

(352)

Skratka, Komisija meni, da z uporabo predpostavk glede gibanja stroškov dela in tržnega deleža, ki se ne zdita nerazumna, poslovni načrt prikazuje dovolj visoko donosnost lastniškega kapitala za družbo SEA za kapitalski vložek v višini 25 milijonov EUR.

(353)

Komisija ugotavlja, da je družba SEA sprejela zadostne ukrepe, da bi omejila tveganja za ugotovitev gospodarske kontinuitete. Poslovni načrt je temeljil na predpostavkah, ki bi jih razumen zasebni vlagatelj, ki ima precejšnje izkušnje v industriji zemeljske oskrbe na letališču in ki namerava prestrukturirati družbo, štel za verjeten in zadosten dokaz prihodnje dobičkonosnosti družbe Airport Handling. Naložba družbe SEA v družbo Airport Handling torej ne pomeni prednosti, ki je družba Airport Handling pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi mogla dobiti.

(354)

Naložba ne vključuje nobene prednosti, ki je družba Airport Handling ne bi mogla dobiti pod običajnimi tržnimi pogoji. Eno od kumulativnih meril v skladu s členom 107(1) PDEU torej ni izpolnjeno. Posledično naložba ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU –