This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32017D0365
Commission Decision (EU) 2017/365 of 4 July 2016 on the State aid SA.36387 (2013/C) (ex 2013/NN) (ex 2013/CP) implemented by Spain for Valencia Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva, Hércules Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva and Elche Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva (notified under document C(2016) 4060) (Text with EEA relevance. )
Sklep Komisije (EU) 2017/365 z dne 4. julija 2016 o državni pomoči SA.36387 (2013/C) (ex 2013/NN) (ex 2013/CP), ki jo je Španija odobrila klubom Valencia Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva, Hércules Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva in Elche Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4060) (Besedilo velja za EGP. )
Sklep Komisije (EU) 2017/365 z dne 4. julija 2016 o državni pomoči SA.36387 (2013/C) (ex 2013/NN) (ex 2013/CP), ki jo je Španija odobrila klubom Valencia Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva, Hércules Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva in Elche Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4060) (Besedilo velja za EGP. )
C/2016/4060
UL L 55, 2.3.2017, p. 12–37
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
2.3.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 55/12 |
SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/365
z dne 4. julija 2016
o državni pomoči SA.36387 (2013/C) (ex 2013/NN) (ex 2013/CP), ki jo je Španija odobrila klubom Valencia Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva, Hércules Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva in Elche Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva
(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4060)
(Besedilo v španskem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,
ob upoštevanju sklepa Komisije o začetku postopka iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s pomočjo SA.36387 (2013/C) (ex 2013/NN) (ex 2013/CP) (1),
po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami, in ob upoštevanju teh pripomb,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
(1) |
Pozornost Komisije so pritegnila poročila iz medijev in informacije, ki so jih poslali državljani, v obdobju 2012–2013 v zvezi z domnevami, da naj bi regionalna vlada Valencie (v nadaljnjem besedilu: vlada Generalitat Valenciana) dodelila državno pomoč v obliki poroštev za posojila trem nogometnim klubom iz Valencie: Valencia Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva (v nadaljnjem besedilu: klub Valencia CF), Hércules Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva (v nadaljnjem besedilu: klub Hercules CF) in Elche Club de Fútbol Sociedad Anónima Deportiva (v nadaljnjem besedilu: klub Elche CF). Glede na ta poročila je bilo poroštvo v korist kluba Valencia CF naknadno povečano vsaj dvakrat, da bi pokrili zapadlo glavnico, obresti in stroške. Komisija je 8. aprila 2013 Španijo pozvala, naj predloži svoje pripombe na ta poročila. Španija je Komisiji poslala informacije 27. maja in 3. junija 2013. |
(2) |
Z dopisom z dne 18. decembra 2013 je Komisija sporočila Španiji, da bo začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) glede pomoči (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka). Španija je pripombe na sklep o začetku postopka predložila z dopisom z dne 10. februarja 2014. |
(3) |
Komisija je od Španije zahtevala informacije z dopisom z dne 1. avgusta 2014, na katerega je Španija odgovorila 30. septembra in 13. oktobra 2014. Komisija je z dopisom z dne 23. januarja 2015 od Španije zahtevala dodatne informacije, Španija pa je na ta dopis odgovorila 27. aprila 2015. |
(4) |
Instituto Valenciano de Finanzas (v nadaljnjem besedilu: IVF), finančna institucija vlade Generalitat Valenciana, je pripombe predložil 3. novembra in 15. decembra 2014 ter 20. februarja, 25. februarja, 31. marca in 18. maja 2015. IVF je po elektronski pošti poslal dodatne informacije 3., 5., 13., 19., 20., 26. in 30. novembra 2015, 1., 11., 14., 15., 16., 17. in 18. decembra 2015 ter 4. in 13. maja 2016. |
(5) |
Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2)7. marca 2014. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe o ukrepih. Pripombe so predložile tri zainteresirane strani: Liga Nacional de Fútbol Profesional7. aprila 2014; klub Valencia CF 7. aprila, 16. junija, 30. oktobra in 15. decembra 2014 ter 12. maja 2015 in Fundaciόn Valencia Club de Fútbol (v nadaljnjem besedilu: fundacija Fundacion Valencia) 19. maja 2015. Komisija jih je posredovala Španiji in ji dala možnost odgovora; Španija je odgovorila z dopisi z dne 30. septembra in 13. oktobra 2014 ter 3. julija 2015. Klub Valencia CF je predložil dodatna pojasnila 14. decembra 2015 in 26. januarja 2016. Predstavniki služb Komisije, španskih organov, IVF in kluba Valencia CF so se sestali 29. januarja 2015 v Bruslju. |
2. OPIS UKREPOV IN UPRAVIČENCEV
2.1 Ukrep 1: državno poroštvo iz leta 2009 v korist kluba Valencia CF
(6) |
IVF je 5. novembra 2009 zagotovil poroštvo za bančno posojilo banke Bancaja (zdaj Bankia) v višini 75 milijonov EUR fundaciji Fundacion Valencia. IVF je javna finančna institucija pod nadzorom vlade Generalitat Valenciana, predstavniki te vlade pa so tudi člani generalnega sveta in naložbenega odbora IVF. |
(7) |
Izrecni namen posojila, kot je naveden v sklepu o dodelitvi poroštva IVF fundaciji Fundacion Valencia, je bil financirati pridobitev delnic v klubu Valencia CF s strani fundacije Fundacion Valencia, in sicer na podlagi odločitve kluba Valencia CF, da bi povečal kapital za 92,4 milijona EUR za izdajo 1 922 250 novih delnic (s čimer bi bilo skupno število delnic 2 114 475). Nove delnice so bile vpisane po nominalni vrednosti obstoječih delnic, in sicer je bila ta nominalna vrednost 48,08 EUR na delnico. Na podlagi tega posojila je fundacija Fundacion Valencia pridobila 70,6 % vseh delnic kluba Valencia CF po navedeni ceni 48,08 EUR za delnico. Druge udeležbe pri istem povečanju kapitala so dosegle znesek 18,8 milijona EUR. Pozneje je bilo od teh delnic 52 212 delnic prodanih po ceni 56,50 EUR na delnico v poslovnem letu 2010–2011, 878 delnic je bilo prodanih po ceni 57,00 EUR na delnico v poslovnem letu 2011–2012, 1 481 368 delnic pa je bilo prodanih po ceni 67,50 EUR na delnico v poslovnem letu 2013–2014. |
(8) |
Poroštvo IVF je bilo izdano za kritje glavnice posojila v celoti, obresti in stroškov transakcije, zavarovane s poroštvom. Fundacija Fundacion Valencia je morala IVF plačevati letno poroštveno premijo v višini 0,5 %, plačati pa je morala tudi enkratno 1-odstotno provizijo za prevzete obveznosti (3). IVF je kot zavarovanje poroštva prejel zastavne pravice na delnice kluba Valencia CF v lasti fundacije Fundacion Valencia, in sicer kot drugi po vrsti za banko Bankia. Trajanje osnovnega posojila je bilo 6 let in je vključevalo 4-letno obdobje odloga (za plačilo glavnice posojila). Obrestna mera osnovnega posojila je bila: (a) 6 % do 26. avgusta 2010 (prvo leto posojila); in (b) seštevek enoletnega Euribora in pribitka v višini 3,5 % s 6-odstotno minimalno stopnjo od 26. avgusta 2010 naprej. Dogovorjeni časovni razpored plačil za glavnico posojila je predvideval letna plačila obresti z začetkom avgusta 2010, medtem ko je bilo za glavnico posojila dogovorjeno, da se 37,5 milijona EUR odplača 26. avgusta 2014 in 37,5 milijona EUR 26. avgusta 2015. Predvideno je bilo, da se bo odplačilo glavnice posojila in obresti financiralo iz prihodkov od prodaje delnic, ki jih je fundacija Fundacion Valencia pridobila v klubu Valencia CF. |
2.2 Ukrep 2: državno poroštvo iz leta 2010 v korist kluba Hercules CF
(9) |
IVF je 26. julija 2010 zagotovil poroštvo za bančno posojilo banke Caja de Ahorros del Mediterráneo v višini 18 milijonov EUR fundaciji Fundacion Hercules. Izrecni namen posojila, kot je naveden v sklepu o dodelitvi poroštva IVF fundaciji Fundacion Hercules, je bil financirati pridobitev delnic kluba Hercules CF s strani fundacije Fundacion Hercules, in sicer na podlagi odločitve kluba Hercules CF o povečanju kapitala s kapitalsko injekcijo. Poroštvo je bilo izdano za kritje glavnice posojila v celoti, obresti in stroškov transakcije, zavarovane s poroštvom. Fundacija Fundacion Hercules je morala IVF plačevati letno poroštveno premijo v višini 1 %. IVF je kot zavarovanje poroštva prejel zastavne pravice na delnice kluba Hercules CF v lasti fundacije Fundacion Hercules; začasno, do zastavitve delnic pa je IVF dobil poroštvo lastnice stadiona José Rico Pérez, tj. družbe Aligestión Integral SA, in zastavitev delnic kluba Hercules CF v lasti družbe Aligestión Integral SA. Trajanje osnovnega posojila je bilo 5 let. Obrestna mera osnovnega posojila je bila: (a) fiksna obrestna mera 4 % v prvih 36 mesecih; in (b) seštevek enoletnega Euribora in pribitka v višini 2 % v zadnjih 24 mesecih. Dogovorjena je bila tudi 0,5-odstotna provizija za prevzete obveznosti. Posojilo s poroštvom (glavnica in obresti) naj bi se odplačalo s prodajo pridobljenih delnic kluba Hercules CF. |
(10) |
Po dodelitvi državnega poroštva s strani IVF fundacija Fundacion Hercules osnovnega posojila ni poplačala. Zato je IVF, ki je moral izpolniti svojo pravno obvezo kot porok, 24. januarja 2012 banki upnici poplačal znesek v višini 18,4 milijona EUR, banko nadomestil kot upnik zadevnega posojila in nato sprožil sodni postopek proti fundaciji Fundacion Hercules CF, da bi dobil povrnjen zgoraj navedeni znesek. |
2.3 Ukrep 3: državni poroštvi iz leta 2011 v korist kluba Elche CF
(11) |
IVF je 17. februarja 2011 zagotovil poroštvi za bančni posojili v skupnem znesku 14 milijonov EUR fundaciji Fundacion Elche, in sicer za posojilo banke Caja de Ahorros del Mediterráneo (9 milijonov EUR) in posojilo banke Banco de Valencia (5 milijonov EUR). Izrecni namen obeh posojil, kot je naveden v sklepih o dodelitvi poroštva IVF fundaciji Fundacion Elche, je bil financirati pridobitev delnic kluba Elche CF s strani fundacije Fundacion Elche, in sicer na podlagi odločitve kluba Elche CF o povečanju kapitala s kapitalsko injekcijo. Poroštvi sta bili izdani za kritje glavnice posojila v celoti, obresti in stroškov transakcije, zavarovane s poroštvom. Fundacija Fundacion Elche je morala IVF plačevati letno poroštveno premijo v višini 1 %. IVF je kot zavarovanje poroštva prejel zastavne pravice na delnice kluba Elche CF v lasti fundacije Fundacion Elche. Trajanje osnovnega posojila je bilo 5 let. Obrestna mera osnovnega posojila je bila seštevek enoletnega Euribora in pribitka v višini 3,5 %. Dogovorjena je bila tudi 0,5-odstotna provizija za prevzete obveznosti. Posojilo s poroštvom (glavnica in obresti) naj bi se odplačalo s prodajo pridobljenih delnic kluba Elche CF. |
2.4 Ukrep 4: povečanji državnega poroštva iz leta 2009 v korist kluba Valencia CF leta 2010 in 2013
(12) |
IVF je 10. novembra 2010 povečal svoje poroštvo fundaciji Fundacion Valencia za 6 milijonov EUR. Namen povečanja poroštva je bil pokriti povečanje obstoječega posojila banke Bankia za 6 milijonov EUR, s katerim naj bi se poplačali zapadla glavnica, obresti in stroški, ki so izhajali iz neplačanih obresti posojila s poroštvom na dan 26. avgusta 2010. Zaradi tega povečanja se je spremenil prvotni časovni razpored za odplačilo glavnice osnovnega posojila (glej uvodno izjavo 7) ter po novem predvideval plačili 40,5 milijona EUR 26. avgusta 2014 in 40,5 milijona EUR 26. avgusta 2015. Obrestna mera za posojilo je ostala enaka. |
(13) |
Glede na podatke, ki so jih med formalnim postopkom preiskave predložili španski organi in klub Valencia CF, je IVF februarja 2013 plačal 4,9 milijona EUR za kritje delne uveljavitve državnega poroštva s strani banke Bankia zaradi neplačanega obroka obresti na dan 26. avgusta 2012. Komisija je decembra 2013 na podlagi takrat razpoložljivih informacij začela formalni postopek preiskave, ker je menila, da je IVF februarja 2013 svoje obstoječe poroštvo povečal podobno, kot je bilo poroštvo povečano 10. novembra 2010. |
2.5 Upravičenci
(14) |
Klub Valencia CF je španski profesionalni nogometni klub, ki ima sedež v Valencii in je bil ustanovljen leta 1919. Igra v španski prvi ligi (v nadaljnjem besedilu: La Liga) in je eden od največjih nogometnih klubov v španskem in evropskem nogometu. Osvojil je šest naslovov La Liga in sedem pokalov Copa del Rey. Na lestvici La Liga vseh časov je na tretjem mestu za kluboma Real Madrid CF in FC Barcelona. Osemkrat se je tudi uvrstil v finale evropskih velikih tekmovanj, pri čemer je petkrat zmagal. Klub Valencia CF je bil tudi član skupine G-14, tj. skupine vodilnih evropskih nogometnih klubov. V Španiji je ta klub tretji največji klub po številu navijačev. Hkrati je tudi eden od največjih klubov na svetu po številu članov (registriranih podpornikov, ki plačujejo članarino) z več kot 50 000 imetnikov sezonskih vstopnic in več kot 20 000 imetnikov sezonskih vstopnic na čakalnem seznamu, domače tekme pa igra na stadionu Mestalla, ki sprejme 55 000 gledalcev. |
(15) |
V preglednici 1 so navedeni podatki o finančni uspešnosti kluba Valencia CF od junija 2007 do junija 2012. Preglednica 1 Glavni finančni podatki kluba Valencia CF za obdobje junij 2007–junij 2012
|
(16) |
Fundacija Fundacion Valencia je neprofitna fundacija, katere ustanovni cilj je ohranjati, razširjati in spodbujati športne, kulturne in družbene vidike kluba Valencia Club de Fútbol ter povezavo med klubom in njegovimi navijači. Ustanovljena je bila leta 1996 in je bila od prvega dne delničarka kluba Valencia CF. Njene dejavnosti so med drugim povezane s spodbujanjem nogometa, vodenjem mladinskih ekip kluba Valencia CF ter spodbujanjem ženskega in ljubiteljskega nogometa. Po zadevni kapitalski injekciji (glej uvodno izjavo 7) je fundacija Fundacion Valencia v klubu Valencia CF pridobila nadzorni delež, in sicer 72 % v primerjavi z 1,6 %, ki ga je imela pred kapitalsko injekcijo, in postala matični subjekt kluba Valencia CF (4). Prav tako so bili vsi člani upravnega odbora kluba Valencia CF tudi člani upravnega odbora fundacije Fundacion Valencia. |
(17) |
V preglednici 2 so navedeni finančni podatki fundacije Fundacion Valencia za obdobje od junija 2008 do junija 2011. Preglednica 2 Glavni finančni podatki fundacije Fundacion Valencia za obdobje junij 2008–junij 2011
|
(18) |
Klub Hercules CF je španski profesionalni nogometni klub, ki ima sedež v Alicanteju v regiji Valencia. Ustanovljen je bil leta 1922 in je trenutno uvrščen v špansko tretjo ligo (Segunda División B), domače tekme pa igra na stadionu José Rico Pérez, ki sprejme 30 000 gledalcev. V času ukrepa, ki je predmet preiskave, tj. julija 2010, se je klub Hercules CF kot drugouvrščeni v španski drugi ligi (Segunda División) v sezoni 2009–2010 ravno kvalificiral za igranje v La Liga. Po navedbah španskih organov je klub Hercules CF 25. januarja 2012 z večino svojih zasebnih upnikov, proti katerim so bili uvedeni postopki zaradi insolventnosti z začetkom 5. julija 2011 (concurso de acreedores), sklenil dogovor, ki je vključeval 50-odstotni odbitek njihovih terjatev in odlog plačila navadnih terjatev za 7 let, ki se lahko v primeru izgube profesionalnega statusa kluba podaljša za dve leti. V preglednici 3 so navedeni podatki o finančni uspešnosti kluba Hercules CF od junija 2008 do junija 2012. Preglednica 3 Glavni finančni podatki kluba Hercules CF za obdobje junij 2008–junij 2012
|
(19) |
Fundaciόn Hércules de Alicante (fundacija Fundacion Hercules) je organizacija, katere poslanstvo je spodbujanje družbene blaginje in zadev v zvezi s klubom Hercules CF, ki niso povezane z gospodarskimi dejavnostmi. Z zadevno finančno injekcijo (glej uvodno izjavo 9) je pridobila 81,96-odstotni – in s tem nadzorni – delež v klubu Hercules CF, pri čemer ima drugi največji delničar v lasti 16,99 % delnic (pred kapitalsko injekcijo fundacija Fundacion Hercules ni bila delničarka). Poleg tega, kot je določeno v statutih in poslovnikih fundacije Fundacion Hercules, so člani upravnega odbora kluba Hercules CF zakoniti člani upravljavskega organa fundacije Fundacion Hercules (Patronato). V preglednici 4 so navedeni finančni podatki fundacije Fundacion Hercules za obdobje od junija 2009 do junija 2011. Preglednica 4 Glavni finančni podatki fundacije Fundacion Hercules za obdobje junij 2009–junij 2011
|
(20) |
Klub Elche CF je španski profesionalni nogometni klub s sedežem v Elcheju v pokrajini Alicante v regiji Valencia. Ustanovljen je bil leta 1923 in je trenutno uvrščen v špansko drugo ligo, domače tekme pa igra na stadionu Manuel Martínez Valero, ki sprejme 38 750 gledalcev. V času dodelitve zadevnih ukrepov (februarja 2011) je igral v drugi ligi, nato pa je v sezonah 2013–14 in 2014–15 igral v La Liga. V preglednici 5 so navedeni podatki o finančni uspešnosti kluba Elche CF od junija 2007 do junija 2011. Po navedbah španskih organov so se 6. avgusta 2015 proti klubu Elche CF začeli postopki zaradi insolventnosti. Preglednica 5 Glavni finančni podatki kluba Elche CF za obdobje junij 2007–junij 2011
|
(21) |
Fundaciόn Elche Club de Fútbol (fundacija Fundacion Elche) je neprofitna organizacija v regiji Valencia, katere poslanstvo sta spodbujanje in razvoj športnih dejavnosti, ki niso povezane z gospodarskimi dejavnostmi. Z zadevno finančno injekcijo (glej uvodno izjavo 10) je fundacija Fundacion Elche pridobila 63,45-odstotni nadzorni delež v klubu Elche CF kot edina delničarka z več kot 10 % delnic (pred kapitalsko injekcijo ni bila delničarka). Prav tako je bila večina članov upravnega odbora kluba Elche CF tudi v upravnem odboru fundacije Fundacion Elche. |
(22) |
V preglednici 6 so navedeni finančni podatki fundacije Fundacion Elche za obdobje 2009–2011. Preglednica 6 Glavni finančni podatki fundacije Fundacion Elche za obdobje december 2009–december 2011
|
2.6 Načrt za sposobnost preživetja kluba Valencia CF iz leta 2009
(23) |
Po navedbah španskih organov je bila odločitev IVF, da leta 2009 dodeli poroštvo v korist kluba Valencia CF, sprejeta na podlagi „načrta za sposobnost preživetja“ iz maja 2009. Načrt za sposobnost preživetja je vključeval:
Preglednica 7 Predvideni finančni podatki za klub Valencia CF za obdobje junij 2010–junij 2015, kot so bili predstavljeni v načrtu za sposobnost preživetja
|
2.7 Prodaja delnic kluba Valencia CF s strani fundacije Fundacion Valencia leta 2014
(24) |
Glede na pripombe Španije, fundacije Fundacion Valencia in kluba Valencia CF je po prejetju soglasja IVF (tako soglasje je bilo določeno kot klavzula v poroštvu IVF) fundacija Fundacion Valencia januarja 2014 javno napovedala svoj namen, da bo začela postopek prodaje svojih delnic v klubu Valencia CF. Februarja 2014 je bil za nadzor postopka ustanovljen upravljalni odbor, ki je bil sestavljen iz predstavnikov banke Bankia, vlade Generalitat Valenciana (ki jo je zastopal IVF), kluba Valencia CF in fundacije Fundacion Valencia. Postopek prodaje sta vodili družbi KPMG (ki jo je imenovala banka Bankia) in PwC. Ponudnikov je bilo sedem, in sicer s Kitajske, iz ZDA, Saudove Arabije, Singapurja, Rusije in Kostarike:
|
(25) |
Glavna merila za ocenjevanje ponudb so bila naslednja:
|
(26) |
Družbi KPMG in PwC sta izbranim vlagateljem poslali navodila za pripravo zavezujočih ponudb. Po izteku roka za predložitev zavezujočih ponudb so se ponudbe odprle in upravljalni odbor je preveril njihovo skladnost z zahtevami postopka zbiranja ponudb. Ponudbe naslednjih treh zainteresiranih vlagateljev so bile izključene: […] (umik), […] (umik) in […] (ni predložil informacij o solventnosti). Rok za izbiro najprimernejšega vlagatelja je bil tri tedne po roku za predložitev ponudb. Upravljalni odbor in svetovalni organi družb PwC in KPMG so nato ocenili štiri preostale ponudbe. Končno odločitev o izbiri najustreznejšega vlagatelja med tistimi, ki so prišli v ožji izbor, je sprejel upravni odbor fundacije Fundacion Valencia. |
(27) |
Izbrana je bila ponudba, ki jo je predložila družba Meriton Holdings Limited in je vključevala nakupno ceno 100 milijonov EUR za 70,06 % delnic kluba Valencia CF, tj. 1 481 368 delnic ali 67,50 EUR na delnico, dolgoročno refinanciranje dolga kluba Valencia CF v višini 229 milijonov EUR do banke Bankia, kreditno linijo za delničarje v višini 100 milijonov EUR in zavezo, da ne bo razvodenitve delnic v lasti manjšinskih delničarjev. |
(28) |
Ko je fundacija Fundacion Valencia prejela zgoraj navedeno kupnino, je oktobra 2014 banki Bankia poplačala celotni znesek posojila iz leta 2009 (75 milijonov EUR) in tudi znesek njegovega povečanja iz leta 2010 (6 milijonov EUR) skupaj z neporavnanimi obrestmi ter drugimi stroški in obveznostmi. Državno poroštvo IVF je bilo nato preklicano. Ko je fundacija Fundacion Valencia banki Bankia odplačala posojilo, ji je ostal presežni znesek 6 milijonov EUR. |
3. RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE
(29) |
Komisija je 18. decembra 2013 začela formalni postopek preiskave. V sklepu o začetku formalnega postopka preiskave je izrazila predhodno stališče, da so se lahko klubi Valencia CF, Hercules CF in Elche CF v času, ko so se zagotavljali opredeljeni ukrepi, šteli za podjetja v težavah. Izrazila je tudi dvom o usklajenosti ukrepov z Obvestilom Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o poroštvih iz leta 2008) in predhodno sklenila, da so ukrepi upravičencem zagotovili prednost. |
(30) |
Poleg tega je Komisija v sklepu o začetku postopka predhodno menila, da je španska država prek vlade Generalitat Valenciana jasno in neposredno vplivala na IVF, in predhodno sklenila, da je ukrepe mogoče pripisati državi. |
(31) |
Na podlagi navedenega je Komisija izrazila pomisleke glede štirih obravnavanih ukrepov in predhodno sklenila, da so vsi ti ukrepi vključevali državno pomoč. |
(32) |
Komisija je poleg tega menila, da so bili subjekti, ki so imeli na koncu koristi od posojil s poroštvom države, klubi Valencia CF, Hercules CF in Elche CF, saj so bila posojila in poroštva dodeljena zato, da bi se kupile delnice, ki so jih klubi na novo izdali, da bi povečali svoj lastni kapital. Predhodno je tudi menila, da ni mogoče izključiti tega, da so imele korist od opredeljenih ukrepov tudi fundacije Fundacion Valencia, Fundacion Hercules in Fundacion Elche ter da tako niso bile le posrednice med državo in klubi za dodelitev pomoči. |
(33) |
Komisija je izrazila tudi dvom o združljivosti štirih obravnavanih ukrepov z notranjim trgom, zlasti ker španski organi niso predložili nobenih razlogov, s katerimi bi lahko tako združljivost utemeljili. |
(34) |
Glede na naravo obravnavanih ukrepov in dejstvo, da so se lahko klubi Valencia CF, Hercules CF in Elche CF v času dodelitve ukrepov šteli za podjetja v težavah, je Komisija navedla, da se lahko združljivost ukrepov oceni le v skladu s členom 107(3)(c) PDEU in zlasti glede na Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (6) iz leta 2004 (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004). Komisija je najprej navedla, da pogoji za pomoč za reševanje iz oddelka 3.1 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 očitno niso bili izpolnjeni. V zvezi s pomočjo za prestrukturiranje, kot je opredeljena v oddelku 3.2 navedenih smernic, je poudarila, da so bili opredeljeni ukrepi dodeljeni brez verjetnega načrta za prestrukturiranje, s katerim bi bili izpolnjeni pogoji iz navedenih smernic. |
(35) |
Nazadnje, Komisija je ugotovila, da je imel klub Valencia CF, medtem ko je bil v težavah, očitno koristi od ponavljajočih se ukrepov v njegovo korist, tako da pogoj iz oddelka 3.3 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004, tj. načelo o enkratni pomoči („enkrat in zadnjič“), očitno ni bil izpolnjen. |
4. STALIŠČE DRŽAVE ČLANICE
(36) |
Španski organi in IVF (kot instrument vlade Generalitat Valenciana in tudi organ, ki je dodelil zadevne ukrepe) so v formalnem postopku preiskave predložili pripombe. Te pripombe se v velikem obsegu ujemajo in bodo zato skupaj predstavljene v uvodnih izjavah v nadaljevanju. Predstavljene bodo kot pripombe Španije, saj je IVF subjekt, ki deluje v okviru vlade Generalitat Valenciana in je pod njenim nadzorom. |
(37) |
Španija meni, da ukrepi 1, 2, 3 in 4 niso vključevali državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU, ker so bili dodelitev zadevnih poroštev in tudi njihovi pogoji v skladu s proračuni, odobrenimi glede na določbe in omejitve, ki jih določa španska zakonodaja (7). |
(38) |
Španija je tudi navedla, da ukrepi 1, 2, 3 in 4 niso pomenili neupravičene prednosti za prejemnike zadevnih poroštev v skladu s členom 107(1) PDEU, ker so bile upoštevane določbe obvestila o poroštvih iz leta 2008, zlasti:
|
(39) |
Poleg tega Španija trdi, da je bila odločitev fundacije Fundacion Valencia iz leta 2009, da vloži v imetništvo delnic kluba Valencia CF, skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji in da zato ni bila zagotovljena neupravičena prednost v skladu s členom 107(1) PDEU, in sicer iz naslednjih razlogov:
|
(40) |
Poleg tega je Španija trdila, da ukrepi, ki so predmet preiskave, ne izpolnjujejo merila o izkrivljanju konkurence in učinku na trgovino med državami članicami v skladu s členom 107(1) PDEU, in sicer iz naslednjih razlogov:
|
(41) |
Španija trdi, da je bila fundacija Fundacion Valencia v skladu z načrtom za odplačilo posojila s poroštvom, ki ga je prejela, obvezana prodati vse delnice, ki jih je pridobila v klubu Valencia CF, do 30. junija 2015, in sicer: (a) v 1. fazi, ki naj bi se zaključila 31. decembra 2010, naj bi fundacija Fundacion Valencia prodala najmanj 47 663 delnic po ceni 53,50 EUR na delnico in (b) v 2. fazi, ki naj bi se zaključila 30. junija 2015, naj bi prodala 852 452 delnic. Fundacija Fundacion Valencia je bila obvezana, da prihodke od prodaje delnic uporabi za odplačilo posojila s poroštvom. |
(42) |
Španija ne ugovarja predhodnim ugotovitvam Komisije (in celo priznava), da je bilo odločitve IVF o dodelitvi zadevnih ukrepov mogoče pripisati državi ter da so bili klubi Valencia CF, Hercules CF in Elche CF v času dodelitve zadevnih ukrepov v težavah. Poleg tega Španija priznava, da so bila poroštva, ki jih je IVF dodelil za posojila fundacijam Fundacion Valencia, Fundacion Hercules in Fundacion Elche, v vseh primerih izdana za kritje glavnice osnovnega posojila v celoti, obresti in stroškov transakcije, zavarovane s poroštvom. |
(43) |
Španija je navedla tudi razloge za združljivost ukrepov 1 in 4 (v korist kluba Valencia CF in fundacije Fundacion Valencia) v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 za primer, če bi Komisija sklenila, da ukrepa pomenita državno pomoč. |
(44) |
Kar zadeva ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja, Španija meni, da načrt za sposobnost preživetja iz leta 2009 zagotavlja dolgoročno sposobnost preživetja kluba Valencia CF. Poleg tega je bila po mnenju Španije prodaja najbolj dragocenih igralcev kluba Valencia CF primeren in sorazmeren izravnalni ukrep. V zvezi z omejevanjem pomoči na najnižjo možno (lastni prispevek) Španija nadalje trdi, da bi se morala udeležba zasebnih kupcev pri povečanju kapitala leta 2009 v višini 18,8 milijona EUR šteti za lastni prispevek. V zvezi z načelom o enkratni pomoči („enkrat in zadnjič“) pa Španija meni, da je bilo spoštovano, saj ukrep 4 vključuje le povečanje obstoječega poroštva za 6 milijonov EUR 10. novembra 2010, ki se zato ne more šteti za novo poroštvo in s tem za novo državno pomoč klubu Valencia CF. Po mnenju Španije ukrep 4 ne vključuje nobenega drugega državnega poroštva, saj je IVF februarja 2013 plačal le 4,9 milijona EUR za kritje delne uveljavitve državnega poroštva s strani banke Bankia zaradi neplačanega obroka obresti na dan 26. avgusta 2012. |
(45) |
Komisija nadalje ugotavlja, da Španija ni predložila načrta o finančnih obetih klubov Hercules CF in Elche CF v času dodelitve državnih poroštev v njuno korist (leta 2010 in 2011). Poleg tega Španija ni predložila pripomb v zvezi z združljivostjo ukrepov 2 in 3 z notranjim trgom na kakršni koli podlagi. |
5. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI
(46) |
Komisija je med formalnim postopkom preiskave prejela pripombe kluba Valencia CF in fundacije Fundacion Valencia, ki se v velikem obsegu ujemajo s pripombami Španije in IVF (glej uvodne izjave 36 do 45). Poleg teh ujemajočih se utemeljitev navedene zainteresirane strani trdijo naslednje:
|
(47) |
Komisija je prejela tudi pripombe združenja Liga Nacional de Fútbol Profesional (v nadaljnjem besedilu: profesionalna nogometna liga), tj. športnega združenja vseh športnih delniških družb in nogometnih klubov v prvi in drugi španski ligi, ki sodelujejo na uradnih profesionalnih tekmovanjih na nacionalni ravni. |
(48) |
Profesionalna nogometna liga v svojih pripombah meni, da ob prvem branju sklepa o začetku postopka ni dovolj jasno, kakšni so morebitni učinki na konkurenco, ki bi lahko nastali zaradi morebitne pomoči, prav tako pa ni jasno, kakšen je učinek na trgovino med državami članicami. Poleg tega trdi, da bi morala za sektor športa na splošno in posebej za nogometni sektor, zlasti zaradi njegove priljubljenosti med mladimi, veljati posebna obravnava, kot je to priznano v členu 165 PDEU. Profesionalna nogometna liga nadalje trdi, da se s športnimi dejavnostmi, ki jih izvajajo profesionalni športni klubi, nedvomno opravlja funkcija javnih storitev, kar pomeni, da v skladu s členom 106(2) PDEU uporaba pravil o konkurenci za te klube ne sme „pravno ali dejansko“ ovirati izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. V zvezi s tem profesionalna nogometna liga trdi, da izjema iz člena 107(3)(c) PDEU, ki kot združljivo z notranjim trgom določa „pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali […], kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“, jasno izraža ta vidik. Poleg tega trdi, da dejstvo, da Komisija do danes ni sprejela smernic o uporabi pravil o državni pomoči v Pogodbi za komercialne športne dejavnosti, pomeni breme pri ocenjevanju tega primera, pri čemer z le podobno uporabo različnih splošnih in heterogenih norm, ki ne veljajo posebej za sektor, ki je predmet preiskave, ni mogoče zagotoviti ustrezne rešitve, saj obstaja jasno in očitno tveganje za pristransko in le delno oceno zadeve, poleg pravne negotovosti, ki s tem nastane. Profesionalna nogometna liga tudi trdi, da bi morala Komisija za oceno domnevne pomoči in njene zakonitosti v skladu s pravom Unije upoštevati nekatera pravila profesionalne nogometne lige, ki se nanašajo zlasti na sprejemanje proračunov klubov, omejitve pri porabi klubov, ekonomsko in finančno zmogljivost klubov, zaščito upnikov, racionalnost pri finančnih sredstvih klubov, spodbujanje odgovorne porabe ter zaščito dolgoročne sposobnosti preživetja in vzdržnosti klubov. |
6. PRIPOMBE ŠPANIJE NA PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH TRETJIH STRANI
(49) |
Španija je v pripombah na pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, ponovila svoje stališče, kot ga je izrazila v dopisu z dne 27. aprila 2015, ki je vseboval večino argumentov, opisanih v uvodnih izjavah 36 do 45. |
7. OCENA UKREPOV
7.1 Obstoj državne pomoči
(50) |
V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli pomoč iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. |
(51) |
Za ugotovitev, ali gre za državno pomoč, mora Komisija oceniti, ali so kumulativna merila iz člena 107(1) PDEU (tj. prenos državnih sredstev, selektivna prednost, možno izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino znotraj EU) izpolnjena za vsakega od štirih obravnavanih ukrepov. |
7.1.1 Državna sredstva in pripisljivost državi
(52) |
Da bi se ukrep štel za pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, mora biti dodeljen neposredno ali posredno iz državnih sredstev in ga mora biti mogoče pripisati državi. V skladu s sodno prakso se sredstva podjetja štejejo za državna sredstva, če država z uveljavitvijo prevladujočega vpliva na podjetje lahko usmerja uporabo njegovih sredstev (11). |
(53) |
Prenos državnih sredstev ima lahko več oblik, vključno z državnimi poroštvi. Državna poroštva ogrožajo državna sredstva, ker se unovčujejo iz državnega proračuna. Vsako poroštvo, ki ni ustrezno povrnjeno, za državo pomeni izgubo finančnih sredstev. Poleg tega velja, da če se ustvari konkretno tveganje, da bo v prihodnosti državi naloženo dodatno breme v obliki poroštva, to zadostuje za namene člena 107(1) (12). |
(54) |
Komisija najprej ugotavlja, da je vse ukrepe, ki so predmet preiskave, v celoti zagotovil IVF. IVF je bil po podatkih, ki so objavljeni na njegovem spletnem mestu (13), ustanovljen z zakonom št. 7/1990 (28. decembra 1990) kot pravna oseba javnega prava, ki spada pod vlado Valencie in naj bi delovala kot glavni instrument javne politike kreditiranja in izvajanja pristojnosti vlade Valencie v finančnem sistemu. IVF je javna finančna institucija pod nadzorom vlade Generalitat Valenciana, predstavniki te vlade pa so tudi člani generalnega sveta in naložbenega odbora IVF. IVF trenutno spada k oddelku za finance vlade Generalitat Valenciana (14). |
(55) |
Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da je cilj IVF tesno povezan z javno upravo in izvajanjem sklepov javnih organov. Javna narava dejavnosti podjetja je bistven znak, ki kaže, da je podjetje odgovorno državi (15), zlasti kolikor ga država uporablja kot instrument za izvajanje svoje politike (16) in ne izključno za poslovne namene (17). Španija ni predstavila nobenih argumentov v zvezi s tem znakom. Poleg tega se ugotavlja, da predstavniki vlade Generalitat Valenciana sodelujejo v generalnem svetu IVF (glej uvodno izjavo 6). |
(56) |
Komisija na podlagi navedenega meni, da je imela državna pomoč jasen in neposreden vpliv na IVF. Tega Španija ne izpodbija. Španija poleg tega trdi, da so bili dodelitev zadevnih poroštev in tudi njihovi pogoji v skladu s proračuni, odobrenimi glede na določbe in omejitve, ki jih določa španska zakonodaja, ki se nanaša posebej na IVF (glej uvodno izjavo 37), kar kaže na to, da so zadevni ukrepi vključevali državna sredstva. Glede na navedeno Komisija meni, da so bili ukrepi, ki jih je dodelil IVF, financirani iz državnih sredstev in jih je mogoče pripisati Španiji. |
7.1.2 Selektivna prednost
(57) |
Državni ukrepi, ki so predmet preiskave, zagotavljajo selektivno prednost, ker so v korist posameznih podjetij. V obravnavanem primeru so zadevni državni ukrepi zadevnim fundacijam s kapitalskimi injekcijami omogočili pridobitev delnic v treh klubih, ki so predmet preiskave. |
(58) |
V zvezi z obstojem prednosti Španija trdi, da je bila odločitev o dodelitvi ukrepa 1 skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji glede na načrt za sposobnost preživetja iz leta 2009. Komisija te trditve ne more sprejeti iz naslednjih razlogov:
|
(59) |
Na podlagi navedenega Komisija meni, da v načrtu za sposobnost preživetja iz leta 2009 ni bila predstavljena nobena možnost kluba Valencia CF za odplačilo posojila s poroštvom iz leta 2009, saj ni vključeval nobenih elementov v zvezi s tem, kako bi se klub Valencia CF izvlekel iz svojih letnih izgub ali izredno visokih stopenj dolga, prav tako pa ni vseboval verodostojnih in razčlenjenih finančnih napovedi, ki bi jih smotrn in verodostojen načrt za sposobnost preživetja moral vključevati. |
(60) |
Poleg tega klub Valencia CF trdi, da so odprt postopek zbiranja ponudb, ki ga je sprožila fundacija Fundacion Valencia, veliko število ponudnikov in nakupna cena, ki jo je plačala družba Meriton Holdings Limited, potrdili, da dejanska ekonomska vrednost kluba Valencia CF presega neto vrednost, izraženo v zaključnem računu kluba Valencia CF, ter vključuje tržno vrednost njegovih igralcev, blagovno znamko kluba in njegovo mednarodno uveljavljenost. Komisija tega argumenta ne more sprejeti, saj je prodaja delnic kluba družbi Meriton Holdings Limited potekala leta 2014, tj. 5 let po letu 2009, v katerem je bil dodeljen ukrep 1, in več kot 3 leta po dodelitvi ukrepa 4, kar pomeni, da ta argument za oceno finančnega položaja kluba Valencia CF leta 2009 ni pomemben. |
(61) |
Klub Valencia CF trdi tudi, da prodaja delnic, ki jih je fundacija Fundacion Valencia pridobila leta 2009 – in so bile prodane po ceni, višji od nakupne cene 48,08 EUR na delnico –, in dejstvo, da je IVF za svoje poroštvo prejel zastavne pravice na delnicah kluba, kažeta na to, da je IVF kot porok ravnal v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji, saj bi vrednost teh delnic krila tveganje IVF kot poroka. Komisija te trditve ne more sprejeti, saj je prodaja zadevnih delnic potekala po njihovi zastavitvi s strani IVF v poslovnih letih 2010–2011, 2011–2012 in 2013–2014. Zato se cene, po katerih se je izvedla prodaja, ne morejo šteti kot indikativne za vrednost zadevnih delnic leta 2009. |
(62) |
Kar zadeva ukrep 4 in zlasti njegov del v zvezi z domnevnim povečanjem obstoječega poroštva februarja 2013, v zvezi s katerim je Komisija začela formalni postopek preiskave, Komisija ugotavlja, da so španski organi med formalnim postopkom preiskave pojasnili, da je bilo to plačilo 4,9 milijona EUR februarja 2013 s strani IVF namenjeno kritju delne uveljavitve državnega poroštva s strani banke Bankia zaradi neplačanega obroka obresti na dan 26. avgusta 2012. Komisija meni, da je to plačilo pomenilo izpolnitev obveznosti IVF kot poroka in ne novega ukrepa v korist upravičenca. Zato Komisija meni, da s tem plačilom iz februarja 2013 upravičencu ni bila zagotovljena dodatna prednost in tako to plačilo ne pomeni državne pomoči. |
(63) |
Kar zadeva opredelitev upravičencev, Komisija ugotavlja, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso subjekt, ki z nadzornim deležem v družbi dejansko izvaja ta nadzor tako, da neposredno ali posredno sodeluje pri njenem upravljanju, obravnavati tako, kot da sodeluje pri gospodarski dejavnosti, ki jo opravlja nadzorovano podjetje, če so a) člani njegovega(-ih) upravnega(-ih) odbora(-ov) imenovani v upravni(-e) odbor(-e) nadzorovane družbe in so b) vzpostavljene ureditve financiranja med subjektoma (18). |
(64) |
V obravnavani zadevi so zadevne tri fundacije lahko s kapitalskimi injekcijami pridobile nadzorne deleže v pripadajočih nogometnih klubih. Zlasti fundacija Fundacion Valencia je postala 72-odstotna delničarka (v primerjavi z 1,6-deležem, ki ga je imela pred kapitalsko injekcijo). Tudi v letnem poročilu kluba Valencia CF (junij 2012) je navedeno, da klub Valencia CF spada v skupino družb, katerih matična družba ali holding je fundacija Fundacion Valencia. |
(65) |
Kar zadeva fundacijo Fundacion Hercules, je ta pridobila 81,96-odstotni delež, pri čemer je imel drugi največji delničar v lasti 16,99 % delnic (pred kapitalsko injekcijo fundacija Fundacion Hercules ni bila delničarka). |
(66) |
Fundacija Fundacion Elche pa je pridobila 63,45-odstotni delež in postala edina delničarka kluba Elche CF z več kot 10 % delnic (pred kapitalsko injekcijo ni bila delničarka). |
(67) |
Kar zadeva člane upravnega odbora fundacij in nogometnih klubov, Komisija ugotavlja, da: (a) so bili vsi člani upravnega odbora kluba Valencia CF tudi člani upravnega odbora fundacije Fundacion Valencia; (b) je bila večina članov upravnega odbora kluba Elche CF tudi v upravnem odboru fundacije Fundacion Elche in (c) kot je določeno v statutih in poslovnikih fundacije Fundacion Hercules, so člani upravnega odbora kluba Hercules CF zakoniti člani upravljavskega organa fundacije Fundacion Hercules (Patronato). V zvezi z ureditvami financiranja med fundacijami in pripadajočimi nogometnimi klubi Komisija ugotavlja, da so bile fundacije vključene v odplačilo posojil, s katerimi so bili financirani klubi, npr. prek prodaje delnic, ki so jih tako pridobile. Zato so imele fundacije dejavno in stalno vlogo pri financiranju klubov, ne le kot strani, ki so financirale povečanja kapitala klubov, temveč tudi kot strani, ki so servisirale posojila, prek katerih so klubi ta kapital prejeli. Zgoraj navedeno kaže na to, da so bile tri fundacije kot matični subjekti ali holdingi vpletene v upravljanje pripadajočih nogometnih klubov. |
(68) |
Komisija hkrati ugotavlja, da je IVF, kot je navedeno v posojilnih in poroštvenih pogodbah, poroštva za posojila 75 milijonov EUR fundaciji Fundacion Valencia, 18 milijonov EUR fundaciji Fundacion Hercules in 14 milijonov EUR fundaciji Fundacion Elche dodelil samo z namenom, da bi fundacije pridobile delnice v klubih Valencia CF, Hercules CF in Elche CF. Komisija ugotavlja, da naj bi se s to finančno konstrukcijo olajšalo financiranje povečanja kapitala nogometnih klubov z uporabo fundacij kot namenskih družb, torej namen ukrepov ni bil zagotoviti koristi fundacijam, ampak ustreznim klubom. V zvezi s tem Komisija tudi ugotavlja, da finančni položaj fundacij v času, ko so bili dodeljeni zadevni ukrepi (glej preglednice 2, 4 in 6), kaže, da se njihov položaj zaradi zadevnih poroštev ni izboljšal, temveč je ostal enak kot prej in so ga še vedno zaznamovali nizki prihodki, izgube ali ničelni rezultati, nizka vrednost sredstev in sorazmerno povečan dolg. Poleg tega je bilo kljub dejstvu, da so bile fundacije posojilojemalke-dolžnice posojil in subjekti, kriti s poroštvi, tveganje za aktiviranje poroštev povezano z uspešnostjo klubov, saj je bilo predvideno, da se odplačilo posojil s poroštvom (glavnic in obresti) izvede prek prodaje pridobljenih delnic v nogometnih klubih. To velja tudi za ukrep 4, saj je bil ta posledica zamude v 1. fazi prodaje pridobljenih delnic v klubu Valencia CF, s katero naj bi se financirala amortizacija posojila. |
(69) |
Na podlagi navedenega Komisija meni, da so upravičenci zadevnih ukrepov pomoči klub Valencia CF v primeru ukrepov 1 in 4, klub Hercules CF v primeru ukrepa 2 ter klub Elche CF v primeru ukrepa 3. |
(70) |
V zvezi s finančnimi težavami upravičencev je bil namen ukrepov, ki so predmet preiskave, kot je že bilo navedeno, olajšati financiranje povečanja kapitala nogometnih klubov, tveganje za aktiviranje poroštev pa je bilo povezano z uspešnostjo nogometnih klubov, saj je bilo predvideno, da se odplačilo posojil s poroštvom izvede prek prodaje pridobljenih delnic v nogometnih klubih. Na podlagi navedenega analiza, ki sledi, temelji na finančnih podatkih klubov Valencia CF, Hercules CF in Elche CF, ob upoštevanju individualnih okoliščin vsakega posameznega upravičenca. |
(71) |
Da bi Komisija določila referenčno merilo za ceno, skladno s trgom, za izvedene državne ukrepe (in tako opredelila, ali državna poroštva za klube pomenijo prednost), mora določiti bonitetne ocene upravičencev. Španija ni predložila informacij o bonitetnih ocenah upravičencev, ki so veljale v času dodelitve ukrepov. Vseeno Komisija ugotavlja, da so bili klubi Valencia CF, Hercules CF in Elche CF v finančnih težavah pred izvedbo ukrepov, ki so predmet preiskave, kot je podrobno prikazano v preglednicah 1, 3 in 5. |
(72) |
V smernicah za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 je določena opredelitev podjetij v težavah, ki je veljala v obdobju dodelitve ukrepov. Točka 10(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 določa, da je družba v težavah družba, „pri kateri je izgubljena več kot polovica njenega osnovnega kapitala […] in je bila v preteklih 12 mesecih izgubljena več kot četrtina tega kapitala“. Ta določba izraža domnevo, da družba, ki se sooča z visokimi izgubami svojega delniškega kapitala, ne bo sposobna poravnati izgub, kar bi v kratko- ali srednjeročnem obdobju skoraj gotovo ogrozilo obstoj družbe (kot je določeno v točki 9 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004). |
(73) |
Kot je prikazano v računovodskih izkazih kluba Valencia CF, njegov delniški kapital v obdobju junij 2007–junij 2009 ni bil izgubljen, ampak je ostal stabilen. Toda računovodski izkazi kluba Valencia CF za tri poslovna leta pred dodelitvijo državnega poroštva (poslovna leta, ki so se končala junija 2007, junija 2008 in junija 2009) kažejo, da je imela družba junija 2007 in junija 2009 negativen skupni lastniški kapital zaradi znatne izgube v zadevnih letih. Zato Komisija meni, da velja točka 10(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004, saj je bil celoten kapital izgubljen, pri čemer je bila več kot četrtina tega kapitala izgubljena v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2009. V predhodnih primerih (19) je Komisija sklenila, da če ima družba negativen lastniški kapital, se a priori domneva, da so merila iz točke 10(a) izpolnjena. Tudi Splošno sodišče je v nedavni sodbi (20) sklenilo, da se lahko družba z negativnim lastniškim kapitalom šteje za podjetje v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004: „obstoj negativnega lastniškega kapitala, ki ga je mogoče […] šteti za pomemben znak finančnih težav podjetja“. |
(74) |
Komisija meni, da je bil od junija 2007 do junija 2009 delniški kapital kluba Valencia CF očitno stabilen, saj klub v tem obdobju ni sprejel nobenih ustreznih ukrepov, s katerimi bi svoj lastniški kapital iz negativnega spremenil v pozitivnega in ga hkrati povečal na primerno raven. Tak ustrezni ukrep bi lahko bila kapitalizacija izgub ali povečanje kapitala ali oboje. V zvezi s tem Komisija meni, da bi kapitalizacija izgub povzročila izgubo celotnega delniškega kapitala kluba, saj je bila skupna izguba večja od delniškega kapitala. Zato Komisija meni, da so bila merila iz točke 10(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje v tem primeru izpolnjena. |
(75) |
Poleg tega Komisija v zvezi z merili iz točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje ugotavlja, da je klub Valencia CF nabral znatne izgube v poslovnih letih, ki sta se končali junija 2007 in junija 2009, in sicer 26,1 milijona EUR oziroma 59,2 milijona EUR. Poleg tega so se prihodki kluba Valencia CF zmanjšali za več kot 20 % s 107,6 milijona EUR v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2007, na 99,4 milijona EUR junija 2008 in nato na 82,4 milijona junija 2009. Klub Valencia CF je imel tudi znatne ravni dolga, kar je razvidno iz njegovega razmerja med dolžniškim in lastniškim kapitalom, ki je bil junija 2008 73,5 ter negativen v letih 2007 in 2009. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je bilo razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom kluba Valencia CF spet pozitivno junija 2010 in pozneje, medtem ko je bilo v prejšnjih poslovnih letih negativno, vendar se je to zgodilo le zaradi kapitalske injekcije leta 2009 s pomočjo zadevnega državnega poroštva in ne kot posledica delovanja kluba. Poleg tega Komisija ugotavlja, da je razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom kluba Valencia CF, čeprav je postalo pozitivno v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2010, v istem letu ostalo na visoki ravni, kar kaže na visoko raven dolga kluba. |
(76) |
V poslovnem letu, ki se je končalo junija 2011 (leto, v katerem je bil dodeljen ukrep 4), je klub Valencia CF povečal prihodke in izkazoval dobiček. Toda raven dobička kluba je ostala blizu ničle, medtem ko je raven njegovega dolg ostala visoka. |
(77) |
Zgornji elementi kažejo, da je bil klub Valencia CF že od junija 2007 in v času, ko sta bila dodeljena ukrepa 1 in 4, v težavah v smislu točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004, ki določa, da podjetje lahko velja za podjetje v težavah „ob prisotnosti običajnih znakov […], kot so naraščajoče izgube, upadanje prometa, kopičenje zalog, presežki prostih zmogljivosti, padanje denarnih tokov, naraščajoči dolgovi, naraščajoči stroški obresti ali zmanjševanje čiste vrednosti sredstev“. |
(78) |
Klub Hercules CF je imel glede na svoje finančne podatke (glej preglednico 3) v poslovnih letih, ki so se končala junija 2008, 2009 in 2010, vse večje izgube (od 5,7 milijona EUR leta, ki se je končalo junija 2008, do 17,6 milijona EUR leta, ki se je končalo junija 2010). Te izgube so povzročile negativen lastniški kapital v istih letih (22,6 milijona EUR, 29,6 milijona EUR in 29,4 milijona EUR). To kaže na to, da je bil klub Hercules CF v finančnih težavah v smislu točke 10(a) (enako kot klub Valencia CF, glej uvodni izjavi 74 in 75) in točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 v času pred izvedbo ukrepa 2. |
(79) |
Kot je prikazano v računovodskih izkazih kluba Elche CF (glej preglednico 5), so klubu upadali prihodki (od leta 2008 do 2010) v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2009, imel je negativen dobiček pred davki v poslovnih letih, ki so se končala junija 2007, 2008, 2009 in 2010, ter negativen lastniški kapital v poslovnih letih, ki sta se končali junija 2009 in 2010 (– 10,2 milijona EUR v obeh poslovnih letih). Finančni podatki kluba so se izboljšali v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2011, ko je klub prvič po juniju 2007 izkazoval dobiček, njegov lastniški kapital pa se je iz negativnega spremenil v pozitivnega (4,3 milijona EUR) prvič po juniju 2009. Vendar je bilo to izboljšanje posledica kapitalske injekcije, ki je bila izvedena istega poslovnega leta s pomočjo zadevnega državnega poroštva (ukrep 3). Ti elementi kažejo na to, da je bil klub Elche CF v času ukrepa 3 v finančnih težavah v smislu točke 10(a) in točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004. |
(80) |
Komisija hkrati ugotavlja, da klubi Valencia CF, Hercules CF in Elche CF v letih pred dodelitvijo ukrepov, ki so predmet preiskave, niso bili v izredno težkem položaju v smislu točke 2.2 in točke 4.1(a) obvestila o poroštvih iz leta 2008. Ni mogoče prezreti, da je imel klub Valencia CF v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2008, 12,4 milijona EUR dobička in neopredmetena sredstva znatne vrednosti v obliki pogodb nogometašev. Zlasti: (a) skupna čista vrednost (nakupni stroški minus letna amortizacija) pogodb igralcev kluba Valencia CF, kot je razvidna iz zaključnega računa za leto 2008/09, je bila 95,7 milijona EUR; (b) ocenjena skupna tržna vrednost pogodb igralcev kluba Valencia CF je bila junija 2009 približno 235,7 milijona EUR in (c) v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2010, so bile pogodbe igralcev prodane za 78,7 milijona EUR (za podpise novih pogodb pa je bilo skupaj porabljenih 14,5 milijona EUR). Kar zadeva klub Hercules CF, so se njegovi letni prihodki povečali za 35 %, in sicer s 4 milijonov EUR v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2008, na 5,4 milijona EUR v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2010. Klubu Elche CF pa so se izgube zmanjšale za 82 %, in sicer s 6,2 milijona EUR v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2007, na 1,1 milijona EUR v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2010. |
(81) |
Komisija tudi ugotavlja, da je standardna metodologija bonitetnih agencij taka, da se dolžnikom, ki ne izpolnjujejo obveznosti, bonitetna ocena zniža pod oceno CCC (ali katero koli drugo oceno kategorije C). Na primer, opredelitev bonitetne agencije Standard & Poor's (21) za bonitetno oceno C za kratkoročne izdajatelje dolžniških instrumentov se nanaša na „ranljive“ dolžnike (22), njena opredelitev za takojšnji nižji bonitetni oceni R in SD-D pa se nanaša na dolžnike „pod regulativnim nadzorom“ (23) oziroma dolžnike, ki izpolnjujejo le nekatere obveznosti ali ne izpolnjujejo obveznosti (24). Ker v času dodelitve zadevnih ukrepov nobeden od klubov (Valencia CF, Hercules CF ali Elche CF) ni bil v postopku zaradi insolventnosti in so vsi izpolnjevali svoje obveznosti, Komisija torej meni, da njihova bonitetna ocena takrat ni padla pod kategorijo CCC. |
(82) |
Komisija končno ugotavlja, da sorazmerno visoka čista vrednost nogometašev kluba Valencia CF (sredstev) ne more pomeniti, da klub ni bil v finančnih težavah. Medtem ko je bila čista vrednost igralcev kluba Valencia CF znatna, kot je prikazano v njegovih računovodskih izkazih, bi bila vrednost istih igralcev v primeru nujne prodaje sorazmerno nizka, saj bi kupci znano dejstvo o težavah prodajalca (kluba Valencia CF) izkoristili, da bi dosegli nizke cene. Poleg tega je tržna vrednost igralcev močno odvisna od naključnih dogodkov, kot so poškodbe itd., zaradi česar je ta tržna vrednost izredno nestanovitna. Na podlagi navedenega Komisija meni, da je bil klub Valencia CF v času dodelitve ukrepov 1 in 4 v težavah. |
(83) |
Komisija torej meni, da se zaradi dejstva, da so bili zadevni trije klubi v času pred izvedbo ukrepov v finančnih težavah, lahko šteje, da je bila njihova bonitetna ocena v kategoriji CCC (25). |
(84) |
Klub Valencia CF trdi, da bi lahko na podlagi skupne tržne vrednosti njegovih igralcev in dejstva, da njegov delniški kapital v obdobju 2007–2009 ni bil izgubljen, ampak je ostal stabilen, klub pa je v letih 2011 in 2012 spet začel ustvarjati dobiček, ovrgli domnevo, da je bil klub Valencia CF v finančnih težavah, ker je imel v obdobju 2007–2009 negativen lastniški kapital. Komisija teh argumentov ne more sprejeti iz razlogov, ki so že bili pojasnjeni v uvodnih izjavah 70 do 83. |
(85) |
V zvezi z elementom pomoči v ukrepih, ki vsi vključujejo državna poroštva, Komisija upošteva oddelka 2.2 in 3.2 obvestila o poroštvih iz leta 2008. Obvestilo o poroštvih iz leta 2008 določa, da je izpolnjevanje nekaterih pogojev (na primer, da posojilojemalec ni v finančnih težavah in da poroštvo ne zajema več kot 80 % neodplačanega posojila ali druge finančne obveznosti) lahko za Komisijo zadosten razlog, da izključi obstoj državne pomoči. Toda kadar posojilojemalec ne plača cene prevzema tveganja za poroštvo, to zanj pomeni prednost. Poleg tega finančne institucije posojilojemalcu, ki je podjetje v finančnih težavah, pod nobenimi pogoji ne bi bile pripravljene dati posojila brez državnega poroštva. |
(86) |
Glede na to se Komisija ne strinja z argumentom Španije, da so pogoji iz obvestila o poroštvih iz leta 2008 izpolnjeni. Komisija je na podlagi teh meril v zadevnem primeru ugotovila naslednje:
|
(87) |
Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da ukrepi 1, 2, 3 in 4 ne izpolnjujejo pogojev iz obvestila o poroštvih iz leta 2008, ter zato meni, da upravičenci ukrepov na trgu ne bi prejeli pod enakimi pogoji in da so jim torej ti ukrepi zagotovili neupravičeno prednost. |
(88) |
Zato Komisija glede na navedeno meni, da so ukrepi 1, 2, 3 in 4, ki jih je zagotovila država v letih 2009, 2010 in 2011, za upravičence pomenili neupravičeno prednost. |
7.1.3 Izkrivljanje konkurence in učinek na trgovino med državami članicami
(89) |
Prednost za profesionalni klub, ki igra v prvi ali drugi državni ligi, lahko vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami. Profesionalni klubi iz prvih in drugih lig tekmujejo za uvrstitev v evropska tekmovanja, v Španiji prek španskega pokala (Copa del Rey), v katerem tekmujejo moštva iz lig La Liga, Segunda A in Segunda B, zmagovalec pa igra v Evropski ligi UEFA (razen če se kvalificira za Ligo prvakov UEFA). V času ukrepov, ki so predmet preiskave, je klub Valencia CF sodeloval na mednarodnih tekmovanjih (v Evropski ligi v sezonah 2008–09 in 2009–10), klub Hercules CF se je kot drugouvrščeni v španski drugi ligi (Segunda División) ravno kvalificiral za igranje v prvi ligi (La Liga), klub Elche CF pa je igral v drugi ligi (Segunda División) (v sezoni 2013–14 je igral v prvi ligi (La Liga)). V času ukrepov 2 in 3 sta kluba Hercules CF in Elche CF sodelovala tudi v španskem pokalu Copa del Rey. Poleg tega so profesionalni klubi iz prvih in drugih lig dejavni tudi na trgih za maloprodajo in prodajo televizijskih pravic. Televizijske pravice, maloprodajno trženje in sponzorstva so viri prihodka, za katere klubi konkurirajo med seboj v domači državi in zunaj nje. Več sredstev ko je na voljo klubom, da bi pritegnili čim boljše igralce, uspešnejši so lahko na športnih tekmovanjih, kar zagotavlja večji prihodek iz navedenih dejavnosti. Zato Komisija meni, da obravnavani ukrepi lahko izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco in vplivali na trgovino med državami članicami. |
7.1.4 Sklepna ugotovitev v zvezi z obstojem pomoči
(90) |
Iz zgoraj navedenih razlogov Komisija ugotavlja, da so ukrepi 1, 2, 3 in 4 vključevali državno pomoč, dodeljeno klubom Valencia CF (ukrepa 1 in 4), Hercules CF (ukrep 2) in Elche CF (ukrep 3). |
7.2 Količinska opredelitev zneska pomoči
(91) |
Komisija je v obvestilu o poroštvih iz leta 2008 določila splošna načela za izračun elementa pomoči v poroštvih. |
(92) |
Komisija ugotavlja, da je bilo z ukrepi, ki so predmet preiskave, njihovim upravičencem omogočeno nadaljevanje delovanja, tako da tem upravičencem v nasprotju z drugimi konkurenti s finančnimi težavami ni bilo treba sprejeti negativnih posledic, ki bi jih običajno prinesli njihovi finančni rezultati. |
(93) |
V skladu z oddelkom 4.2 obvestila o poroštvih iz leta 2008 Komisija meni, da je za vsako poroštvo znesek pomoči enak subvencijskemu elementu poroštva, tj. znesku, ki izhaja iz razlike med obrestno mero posojila, ki je bila dejansko uporabljena zaradi državnega poroštva, skupaj s provizijo za poroštvo na eni strani in obrestno mero, ki bi se uporabila za posojilo brez državnega poroštva na drugi strani. Komisija ugotavlja, da zaradi omejenega števila opaženih podobnih transakcij na trgu tako referenčno merilo ne bi zagotovilo smiselne primerjave. Zato je Komisija uporabila ustrezno referenčno obrestno mero (26), ki je 1 000 bazičnih točk glede na težave zadevnih treh nogometnih klubov in zelo nizko vrednost vrednostnih papirjev posojila plus 124–149 bazičnih točk kot izhodiščne obrestne mere za Španijo v času ukrepov pomoči. Dejansko so bila vsa tri posojila listinjena z zastavitvijo delnic, pridobljenih v klubih. Toda klubi so bili v težavah, kar pomeni, da so izvajali dejavnosti, ki so povzročale izgube, in niso imeli pripravljenih verodostojnih načrtov za sposobnost preživetja, v katerih bi prikazali, da bodo te dejavnosti delničarjem začele prinašati dobiček. Zato so bile izgube teh klubov zajete v vrednost delnic posameznih klubov, tako da je bila vrednost teh delnic kot zavarovanje posojila skoraj nič. Na podlagi izračunov Komisije bi bil znesek pomoči v obravnavanih ukrepih 20,381 milijona EUR v primeru kluba Valencia CF (19,193 milijona EUR za ukrep 1 plus 1,188 milijona EUR za ukrep 4), 6,143 milijona EUR v primeru kluba Hercules CF in 3,688 milijona EUR v primeru kluba Elche CF. Komisija je zneske izračunala na naslednji način:
|
(94) |
Na podlagi navedenega skupni element pomoči v ukrepih 1, 2, 3 in 4 znaša 30,212 milijona EUR. |
(95) |
Fundacija Fundacion Valencia trdi, da bi morala Komisija, če bi se določilo, da zadevno poroštvo vključuje elemente državne pomoči, v svoji oceni upoštevati tudi obdobja prekinitve veljavnosti ali neveljavnosti poroštva zaradi različnih sodnih postopkov, sproženih v Španiji (glej uvodno izjavo 46(h)). Komisija te trditve ne more sprejeti, saj pred prodajo delnic kluba Valencia CF ni bilo dokončnega preklica poroštva in naknadnega odplačila osnovnega posojila, zato je prednost, zagotovljena s poroštvom, še naprej obstajala v celotnem obdobju od dodelitve poroštva do njegovega preklica po prodaji delnic kluba Valencia CF. |
7.3 Zakonitost pomoči
(96) |
Člen 108(3) PDEU določa, da država članica ne sme izvajati ukrepa pomoči, dokler Komisija ne sprejme sklepa, s katerim odobri ta ukrep. Komisija ugotavlja, da so bili opredeljeni ukrepi dodeljeni ob kršenju obveznosti obveščanja in mirovanja iz člena 108(3) PDEU. Zato Komisija meni, da ukrepi 1, 2, 3 in 4 izpolnjujejo pogoje za nezakonito državno pomoč. |
7.4 Združljivost pomoči
(97) |
Komisija mora oceniti, ali se lahko zgoraj opredeljeni ukrepi pomoči štejejo za združljive z notranjim trgom. V skladu s sodno prakso sodišč Unije so države članice tiste, ki morajo uveljavljati morebitne razloge za združljivost in dokazati, da so pogoji za tako združljivost izpolnjeni (29). |
(98) |
Komisija ugotavlja, da Španija (ali katera koli zainteresirana stran) ni predložila pripomb o združljivosti ukrepov 2, 3 in 4 z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU ali na kakršni koli drugi podlagi. |
(99) |
Klub Valencia CF trdi, da naj bi bil ukrep 1 združljiv z Začasnim okvirom Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi iz leta 2009 (30) (v nadaljnjem besedilu: začasni okvir iz leta 2009), ki je bil sprejet za obravnavanje pomanjkljivosti, ki bi izhajale iz gospodarske in finančne krize, ki se je začela oktobra 2008. Toda Komisija ugotavlja, da so se težave kluba Valencia CF začele pred finančno krizo, in sicer že v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2007 (glej preglednico 1), medtem ko je bil začasni okvir iz leta 2009 namenjen obravnavanju težav, ki so nastale zaradi krize. Dejansko točka (i) oddelka 4.3.2 začasnega okvira določa, da se „pomoč […] odobri za podjetja, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah […]; lahko se uporablja za podjetja, ki na ta dan niso bila v težavah, vendar so pozneje zašla v težave zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.“ Ker je bil klub Valencia CF v težavah že od junija 2007, Komisija meni, da se začasni okvir iz leta 2009 ne uporablja za ukrepe v korist kluba Valencia CF. |
(100) |
Komisija je ocenila, ali se za ukrepe pomoči lahko šteje, da so združljivi v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, ki dovoljuje pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. |
(101) |
Komisija pri svoji oceni „razvoja gospodarskih dejavnosti“ v sektorju športa ustrezno upošteva člen 165(1) PDEU, ki določa, da Unija prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge, in zadnjo alineo člena 165(2) PDEU. |
(102) |
Profesionalna nogometna liga v svojih pripombah, predloženih med formalnim postopkom preiskave, trdi, da se s športnimi dejavnostmi, ki jih izvajajo profesionalni športni klubi, opravlja funkcija javnih storitev, kar pomeni, da v skladu s členom 106(2) PDEU uporaba pravil o konkurenci za te klube ne sme ovirati izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Komisija ugotavlja, da so zadevni ukrepi podpirali profesionalne nogometne dejavnosti in ne ljubiteljskega športa. Storitve profesionalnega nogometa se opravljajo glede na delovanje tržnih sil, zato ni treba, da država opravljanju takih storitev pripisuje obveznosti javne storitve. Hkrati ugotavlja, da ni bilo dokazano, da bi storitve kluba Valencia CF slednjemu španski organi dodelili na način, ki bi bil združljiv s členom 106(2) PDEU, tj. z aktom, ki bi jasno opredeljeval javno storitev, njeno trajanje ali ustrezno nadomestilo in njegov izračun. Na podlagi navedenega se Komisija ne strinja, da so lahko zadevni ukrepi v korist kluba Valencia CF združljivi v skladu s členom 106(2) PDEU. |
(103) |
Komisija je za svoje ocenjevanje ukrepov pomoči v skladu s členom 107(3)(c) PDEU objavila številne uredbe, okvire, smernice in sporočila o oblikah pomoči in horizontalnih ali sektorskih namenih, za katere se pomoč odobri. |
(104) |
Glede na naravo obravnavanih ukrepov in dejstvo, da so imeli zadevni nogometni klubi finančne težave, ko jim je bila pomoč odobrena, in da je bila pomoč odobrena z namenom odprave teh težav, je Komisija ocenila, ali bi se lahko uporabljala merila iz smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004, saj so ta veljala v času, ko so bili zadevni ukrepi pomoči dodeljeni (v letih 2009, 2010 in 2011), zadevni trije nogometni klubi pa izpolnjujejo pogoje za podjetja v težavah v skladu s temi smernicami. V zvezi s tem Španija meni, da če bi Komisija ugotovila, da ukrepa 1 in 4 vključujeta državno pomoč, bi bila ta pomoč združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU in zlasti kot pomoč za prestrukturiranje v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004. |
(105) |
Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, Komisija ugotavlja, da se ukrepi pomoči, ki so predmet preiskave, ne morejo šteti kot združljiva pomoč v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004, ker pogoji in načela iz smernic niso izpolnjeni. |
7.4.1 Obnova dolgoročne sposobnosti preživetja
(106) |
V skladu s točko 34 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 mora biti dodelitev pomoči za prestrukturiranje pogojena z izvajanjem načrta za prestrukturiranje, ki ga mora v vseh primerih posameznih pomoči potrditi Komisija. V točki 35 je pojasnjeno, da mora načrt za prestrukturiranje, katerega trajanje mora biti čim krajše, obnoviti dolgoročno sposobnost preživetja podjetja v smiselnem časovnem okviru in na podlagi realističnih predvidevanj prihodnjih pogojev poslovanja. |
(107) |
V skladu s točko 36 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 mora načrt opisati okoliščine, ki so privedle do težav podjetja, ter upoštevati sedanje stanje in pričakovano stanje na trgu v prihodnosti z najbolj optimističnim, najbolj pesimističnim in osnovnim scenarijem. |
(108) |
Načrt mora zagotavljati preobrat, ki bo podjetju omogočil, da bo po zaključku prestrukturiranja vse svoje stroške krilo samo, vključno z amortizacijo in finančnimi dajatvami. Pričakovan donos kapitala mora biti dovolj velik, da prestrukturiranemu podjetju omogoča samostojno konkuriranje na trgu (točka 37). |
(109) |
V formalnem postopku preiskave je Španija trdila, da je odločitev o dodelitvi ukrepa 1 fundaciji Fundacion Valencia temeljila na načrtu za sposobnost preživetja iz maja 2009. |
(110) |
Komisija ugotavlja, da načrt za sposobnost preživetja ne vključuje najbolj optimističnega, najbolj pesimističnega in osnovnega scenarija ali analize tveganj, ki bi lahko vplivala na prestrukturiranje kluba Valencia CF, kot je na primer učinek morebitnih različnih uvrstitev kluba v končnih lestvicah prvenstev, spremembe cen na trgu nepremičnin, na sponzorskem trgu ali radiodifuzijskem trgu, morebitna tveganja v zvezi s sposobnostjo navijačev, da plačajo sezonsko vstopnico ali vstopnice za posamične tekme, tveganje poškodb igralcev, spremembe na trgu prestopov igralcev itd. |
(111) |
Poleg tega so bili finančni rezultati, predvideni v načrtu za sposobnost preživetja, pod ravnjo, ki bi se lahko štela za ustrezno za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja kluba Valencia CF. Kot je prikazano v preglednici 6, so bile v načrtu za sposobnost preživetja iz leta 2009 dejansko predstavljene izgube iz poslovanja do poslovnega leta, ki se je končalo junija 2013, tj. v štirih letih po dodelitvi državnega poroštva iz leta 2009. Poleg tega so imeli poslovni prihodki, napovedani za poslovni leti, ki sta se končali junija 2014 in junija 2015, zelo nizko stopnjo dobička iz poslovanja, in sicer 1 % oziroma 4 %. Kar pa zadeva predviden dobiček pred davki za klub do poslovnega leta, ki se je končalo junija 2015, velja enaka ocena kot za poslovne prihodke zgoraj, glede na to, da izrazito visoki prihodki v višini 50,5 milijona EUR v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2011, in 154,8 milijona EUR v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2012, niso reprezentativni za finančno uspešnost kluba, ampak so to izredni prihodki, ki izhajajo iz prodaje parcel. |
(112) |
Na podlagi navedenega Komisija v zvezi s ponovno vzpostavitvijo sposobnosti preživetja ugotavlja, da učinek različnih ukrepov ni ustrezno količinsko opredeljen in sposobnost preživetja ni predvidena na ustreznih ravneh v okviru različnih scenarijev. Zato Komisija meni, da je bil načrt za sposobnost preživetja, čeprav je veljal za dejanski načrt za prestrukturiranje v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004, nepopoln in klubu Valencia CF ne bi omogočil obnove dolgoročne sposobnosti preživetja v smiselnem časovnem okviru. |
(113) |
V zvezi s kluboma Hercules CF in Elche CF Komisija ugotavlja, da za nobenega od njiju ni bil predložen načrt v zvezi z njuno sposobnostjo preživetja, zato tudi v primeru teh klubov točka 34 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 ni izpolnjena. |
7.4.2 Izogibanje neupravičenim izkrivljanjem konkurence (izravnalni ukrepi)
(114) |
V skladu s točko 38 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 je treba sprejeti izravnalne ukrepe, ki bodo čim bolj zmanjšali škodljive učinke na pogoje poslovanja. Ti ukrepi lahko vsebujejo prenos sredstev, zmanjševanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu in zmanjševanje vstopnih ovir na zadevnih trgih (točka 39). |
(115) |
V zvezi s tem se prodaja sredstev, uporabljenih pri deficitnih dejavnostih, ki bi jo bilo v vsakem primeru treba izvesti zato, da se obnovi sposobnost podjetja za preživetje, ne šteje za zmanjševanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu z namenom ocenitve izravnalnih ukrepov (točka 40). |
(116) |
Španija kot izravnalne ukrepe za klub Valencia CF predlaga prodajo njegovih najbolj dragocenih igralcev (glej uvodno izjavo 41). Toda Komisija ugotavlja, da so bili prodani igralci uporabljeni pri deficitni dejavnosti kluba, tj. sodelovanju na nogometnih tekmah, zato ni mogoče šteti, da se je s temi prodajami zmanjšala zmogljivost ali delovanje na dobičkonosnih področjih dejavnosti kluba Valencia CF. Poleg tega Komisija ugotavlja, da je bila prodaja zgoraj omenjenih igralcev prej potrebna kot ukrep prestrukturiranja za sposobnost preživetja kluba Valencia CF, kot je razvidno tudi iz njenega načrta za sposobnost preživetja iz leta 2009. Dejansko so bile te prodaje potrebne, da si je klub s povečanjem prihodkov in zmanjšanjem visokih stroškov dragih igralcev opomogel. Čeprav bi te prodaje na koncu lahko koristile konkurentom, je bil njihov glavni cilj omogočiti okrevanje kluba Valencia CF. Zato ni mogoče šteti, da so kakor koli koristile njegovim konkurentom. |
(117) |
Na podlagi tega Komisija meni, da izravnalni ukrepi, ki jih je predlagala Španija, v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 niso bili zadostni, da bi čim bolj zmanjšali škodljive učinke na pogoje poslovanja, ki so izhajali iz dodelitve pomoči klubu Valencia CF. |
(118) |
V zvezi s kluboma Hercules CF in Elche CF Komisija ugotavlja, da za nobenega od njiju niso bili predlagani izravnalni ukrepi, zato tudi v primeru teh klubov točka 38 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 ni izpolnjena. |
7.4.3 Pomoč, omejena na najnižjo vsoto (lastni prispevek)
(119) |
V skladu s točko 43 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 mora biti znesek pomoči omejen na najnižjo vsoto stroškov, potrebnih za prestrukturiranje, zato morajo upravičenci prispevati pomemben delež k načrtu za prestrukturiranje iz lastnih virov. To lahko vključuje prodajo sredstev, ki niso bistvenega pomena za preživetje podjetja, ali zunanje financiranje pri tržnih pogojih. |
(120) |
Lastni prispevek mora biti realen, tj. dejanski, izključevati mora vse pričakovane prihodnje dobičke, kot je denarni tok (točka 43 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004). Sam po sebi ne sme vključevati dodatne državne pomoči. Pri velikih podjetjih, kot je klub Valencia CF (31), Komisija za ustrezen prispevek običajno šteje vsaj 50 % stroškov prestrukturiranja. Vendar lahko v izjemnih okoliščinah in v primerih posebnih težav sprejme nižji prispevek (točka 44 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004). |
(121) |
Glede na skupni znesek povečanja kapitala kluba Valencia CF leta 2009, tj. 92,4 milijona EUR, ki se lahko šteje kot strošek prestrukturiranja, Španija predlaga, da se kot lastni prispevek štejejo udeležbe zasebnega kapitala pri tem povečanju, ki so dosegle znesek 18,8 milijona EUR. Toda Komisija ugotavlja, da so te udeležbe zasebnega kapitala enake 20 % skupnih stroškov prestrukturiranja. Na podlagi tega meni, da udeležbe zasebnega kapitala pri povečanju kapitala kluba Valencia CF leta 2009 niso zadostne, da bi se lahko sprejele kot lastni prispevek. |
(122) |
V zvezi s kluboma Hercules CF in Elche CF Komisija ugotavlja, da sta ukrepa 2 in 3 predstavljala 100 % finančnih virov zadevnih kapitalskih injekcij v ta kluba, zato pri teh ukrepih ni bilo udeležbe zasebnega kapitala. |
(123) |
Zato Komisija meni, da zahteve iz točke 43 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 niso bile izpolnjene. |
7.4.4 Načelo o enkratni pomoči („enkrat in zadnjič“)
(124) |
Nazadnje je treba v zvezi s pomočjo spoštovati točko 72 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004, ki določa, da podjetje, ki je v zadnjih desetih letih prejelo pomoč za reševanje in prestrukturiranje, ni upravičeno do pomoči za reševanje ali prestrukturiranje (načelo o enkratni pomoči („enkrat in zadnjič“)). V zvezi s klubom Valencia CF, za katerega sta se uporabila ukrepa 1 in 4, Španija trdi, je bil ukrep 4 le povečanje obstoječega poroštva za 6 milijonov EUR in se zato ne more šteti za novo poroštvo in s tem za novo državno pomoč klubu Valencia CF. Vendar Komisija ugotavlja, da omenjeno povečanje obstoječega državnega poroštva iz leta 2009, ki je bilo izvedeno leta 2010, ni bilo predvideno ali načrtovano od začetka, ko je bilo dodeljeno državno poroštvo iz leta 2009, temveč je imelo ad hoc značaj, saj je bilo dodeljeno z namenom kritja nepričakovanega neplačila obresti na dan 26. avgusta 2010 v zvezi s posojilom s poroštvom (glej uvodno izjavo 10). Zato Komisija meni, da je ukrep 4 novo državno poroštvo v korist kluba Valencia CF in je ločen od ukrepa 1. Ker je klub Valencia CF pomoč za prestrukturiranje prejel dvakrat v 10 letih, tj. leta 2009 in 2010, in sicer ko je prejel državno poroštvo iz leta 2009 in ko je bilo to poroštvo (iz leta 2009) povečano leta 2010, Komisija ugotavlja, da pri ukrepu 4, dodeljenemu v korist kluba Valencia CF, načelo o enkratni pomoči („enkrat in zadnjič“) ni bilo spoštovano. |
7.5 Sklepne ugotovitve
(125) |
Glede na navedeno Komisija meni, da so bila državno poroštvo iz leta 2009 in njegovo povečanje iz leta 2010 v korist kluba Valencia CF, državno poroštvo iz leta 2011 v korist kluba Hercules CF in državno poroštvo iz leta 2011 v korist kluba Elche CF dodeljena s kršenjem člena 108(3) PDEU. Komisija tudi meni, da ukrepi ne izpolnjujejo pogojev, zahtevanih v smernicah za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004. Komisija tako meni, da pomoč ni združljiva z notranjim trgom. |
7.6 Vračilo
(126) |
Komisija je v skladu s PDEU in ustaljeno sodno prakso Sodišča pristojna za odločanje, ali mora zadevna država članica odpraviti ali spremeniti pomoč, za katero je ugotovila, da ni združljiva z notranjim trgom (32). Tudi Sodišče dosledno meni, da je namen obveznosti države članice, da odpravi pomoč, za katero Komisija meni, da je nezdružljiva z notranjim trgom, ponovna vzpostavitev prejšnjih razmer (33). V zvezi s tem je Sodišče odločilo, da je ta cilj dosežen, ko prejemnik povrne zneske, dodeljene na podlagi nezakonite pomoči, in tako izgubi prednost, ki jo je imel pred konkurenti na trgu, in ko se ponovno vzpostavijo razmere pred izplačilom pomoči (34). |
(127) |
V skladu s sodno prakso člen 16(1) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (35) določa, da „[č]e se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativni sklepi, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč […]“. |
(128) |
Glede na to, da zadevni ukrepi niso bili priglašeni Komisiji, s čimer je bil kršen člen 108 PDEU, ter jih je zato treba šteti za nezakonito in nezdružljivo pomoč, je torej treba pomoč vrniti, da se ponovno vzpostavijo razmere, kakršne so bile na trgu pred dodelitvijo pomoči. Vračilo pomoči bi moralo zato zajeti obdobje od datuma, ko je bila upravičencu dodeljena prednost, tj. ko mu je bila pomoč dana na voljo, do datuma njenega dejanskega vračila, zneskom, ki jih je treba vrniti, pa je treba prišteti obresti do datuma dejanskega vračila. |
(129) |
Komisija ugotavlja, da je klub Valencia CF trdil, da (glej uvodno izjavo 41, točko b) se je glede na prenos lastništva kluba Valencia CF v okviru odprtega in konkurenčnega postopka zbiranja ponudb (morebitni) element pomoči izražal v tržni ceni in je bil vključen v nakupno ceno ter da je zato prodajalec delnic tisti, ki je imel korist od pomoči. Po mnenju kluba Valencia CF bi moral glede na navedeno znesek pomoči, povezan z državnim poroštvom, vrniti prodajalec, tj. fundacija Fundacion Valencia. |
(130) |
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 47 in 48, Komisija meni, da ker je bil klub tisti, ki je na koncu imel koristi od ukrepov 1 in 4, je bila s prodajo leta 2014 pomoč prenesena tudi na novega lastnika kluba Valencia CF. |
(131) |
Komisija ugotavlja, da sta kluba Elche CF in Hercules CF trenutno v kolektivnih postopkih zaradi insolventnosti (glej uvodni izjavi 18 in 20). V skladu z ustaljeno sodno prakso dejstvo, da je upravičenec insolventen ali v stečajnem postopku, ne vpliva na njegovo obveznost vračila nezakonite in nezdružljive pomoči (36). |
8. SKLEPNE UGOTOVITVE
(132) |
Komisija ugotavlja, da je Španija nezakonito dodelila pomoč v skupnem znesku 30,212 milijona EUR s kršenjem člena 108(3) Pogodbe PDEU, in sicer kot:
|
(133) |
Komisija ugotavlja, da Španija prek plačila 4,9 milijona EUR državnih poroštev, ki jih je IVF leta 2013 dodelil v korist kluba Valencia CF, ni dodelila nove pomoči. |
(134) |
Pomoč ni združljiva z notranjim trgom, ker ne more biti odobrena kot pomoč za prestrukturiranje ali katera koli druga vrsta pomoči. |
(135) |
Vrniti je treba naslednje zneske pomoči: klub Valencia CF 20,381 milijona EUR, klub Hercules CF 6,143 milijona EUR in klub Elche CF 3,688 milijona EUR – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Španija je s kršenjem člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije nezakonito izvajala naslednje ukrepe, ki so državna pomoč in niso združljivi z notranjim trgom:
|
Ukrep 1 Državno poroštvo, ki ga je IVF 5. novembra 2009 dodelil za bančno posojilo fundaciji Fundación Valencia za vpis delnic kluba Valencia CF v okviru povečanja kapitala s strani kluba Valencia CF, v znesku 19,193 milijona EUR. |
|
Ukrep 2 Državno poroštvo, ki ga je IVF 26. julija 2010 dodelil za bančno posojilo fundaciji Fundación Hercules za vpis delnic kluba Hercules CF v okviru povečanja kapitala s strani kluba Hercules CF, v znesku 6,143 milijona EUR. |
|
Ukrep 3 Državno poroštvo, ki ga je IVF 17. februarja 2011 dodelil za bančni posojili fundaciji Fundación Elche za vpis delnic kluba Elche CF v okviru povečanja kapitala s strani kluba Elche CF, v znesku 3,688 milijona EUR. |
|
Ukrep 4 Povečanje poroštva, ki ga je IVF 10. novembra 2010 dodelil fundaciji Fundación Valencia, v znesku 1,188 milijona EUR za plačilo zapadle glavnice, obresti in stroškov posojila, zavarovanega z ukrepom 1. |
Člen 2
1. Španija dodeljeno nezdružljivo pomoč iz člena 1 izterja od kluba Valencia CF za ukrepa 1 in 4, kluba Hercules CF za ukrep 2 in kluba Elche CF za ukrep 3.
2. Za vsote, ki jih je treba izterjati, se od datuma, ko so bile dane na voljo upravičencem, do datuma dejanske izterjave zaračunajo obresti.
3. Obresti se izračunajo z obrestnoobrestnim računom v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (37) in Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 (38) o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004.
4. Španija na dan sprejetja tega sklepa prekliče vsa neizvedena izplačila pomoči iz člena 1.
Člen 3
1. Izterjava pomoči, navedene v členu 1, se izvede takoj in učinkovito.
2. Španija zagotovi izvršitev tega sklepa v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila o tem sklepu.
Člen 4
1. Španija v dveh mesecih po tem, ko je obveščena o tem sklepu, predloži naslednje informacije:
(a) |
skupni znesek (glavnica in obresti vračila), ki ga je treba izterjati od posameznega upravičenca; |
(b) |
podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom; |
(c) |
dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičencev zahtevalo vračilo pomoči. |
2. Španija obvešča Komisijo o napredku nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa, dokler vračilo pomoči iz člena 1 ni izvedeno v celoti. Na zahtevo Komisije takoj predloži informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Zagotovi tudi podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih, ki so jih upravičenci že povrnili.
Člen 5
Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Španijo.
V Bruslju, 4. julija 2016
Za Komisijo
Margrethe VESTAGER
Članica Komisije
(1) UL C 69, 7.3.2014, str. 99.
(2) Glej opombo 1.
(3) Provizija, ki jo posojilodajalec zaračuna posojilojemalcu za neuporabljeno kreditno linijo ali neizplačan delež posojila.
(4) V letnem poročilu kluba Valencia CF iz junija 2012 je navedeno, da klub Valencia CF spada v skupino družb, katerih matična družba ali holding je fundacija Fundacion Valencia.
(*1) Zaupni podatki.
(5) UL C 155, 20.6.2008, str. 10.
(6) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.
(7) Zlasti: (a) osma dodatna določba zakona št. 7/1990 vlade Generalitat Valenciana z dne 28. decembra 1990 o proračunih za leto 1991, s katerim je bil ustanovljen IVF, in (b) zakonska uredba Sveta Valencie z dne 26. junija 1991, s katero je bil spremenjen zakon vlade Generalitat Valenciana o javnih financah.
(8) Odločba Komisije z dne 12. maja 2004 v zadevi C 40/00, uvodna izjava 120, sodba Sodišča z dne 20. septembra 2001 v zadevi C-390/98, točki 77 in 78, in sodba Sodišča z dne 8. maja 2003 v zadevah C-328/99 in C-399/00, točka 83.
(9) Podatki, ki jih je predložil klub Valencia CF: (a) skupna čista vrednost (nakupni stroški minus letna amortizacija) igralcev kluba Valencia CF, kot je razvidna iz zaključnega računa za leto 2008/09, je bila 95,7 milijona EUR; (b) ocenjena skupna tržna vrednost igralcev kluba Valencia CF je bila junija 2009 približno 235,7 milijona EUR in (c) v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2010, so bili igralci prodani za 78,7 milijona EUR (za podpise novih pogodb pa je bilo skupaj porabljenih 14,5 milijona EUR).
(10) UL C 16, 22.1.2009, str. 1.
(11) Zadeva C-482/99, Francija proti Komisiji (Stardust Marine), Recueil 2002, str. I-4397.
(12) Zadeva C-200/97, Ecotrade, EU:C:1998:579, točka 41, ter združeni zadevi C-399/10 P in C-401/10 P, Bouygues in Bouygues Télécom proti Komisiji in drugi, EU:C:2013:175, točke 137 do 139.
(13) http://www.ivf.gva.es/.
(14) http://www.ivf.gva.es/en/informacion-institucional.
(15) Stardust Marine, točka 56; Air France, točka 58.
(16) Sodba z dne 22. marca 1977 v zadevi C-78/76, Steinike & Weinlig proti Zvezni republiki Nemčiji, točki 17 in 18.
(17) Sodba z dne 15. julija 2004 v zadevi C-345/02, Pearle BV in drugi proti Hoofdbedrijfschap Ambachten, točka 37.
(18) Glej sodbo Sodišča v zadevi C-222/04, Cassa di Risparmio di Firenze in drugi.
(19) Odločba Komisije 2008/716/ES z dne 2. aprila 2008 o državni pomoči C 38/07 (ex NN 45/07) Francije za Arbel Fauvet Rail SA (UL L 238, 5.9.2008, str. 27), Sklep Komisije 2012/541/EU z dne 22. februarja 2012 o državni pomoči SA.26534 (C 27/10, ex NN 6/09), ki jo je Grčija odobrila podjetju Enómeni Klostoÿfantourgía (United Textiles) AE (UL L 279, 12.10.2012, str. 30), Sklep Komisije 2014/539/EU z dne 27. marca 2014 o državni pomoči SA.34572 (13/C) (ex 13/NN), ki jo je Grčija odobrila družbi Larco General Mining & Metallurgical Company S.A. (UL L 254, 28.8.2014, str. 24).
(20) Združeni zadevi T-102/07, Freistaat Sachsen in drugi proti Komisiji, ter T-120/07, MB Immobilien Verwaltungs in MB System proti Komisiji, ZOdl. 2010, str. II-585.
(21) https://www.standardandpoors.com/en_US/web/guest/article/-/view/sourceId/504352.
(22) „Dolžnik z bonitetno oceno C je trenutno nagnjen k neplačevanju, ki bi povzročilo bonitetno oceno izdajatelja SD ali D, in je odvisen od ugodnih poslovnih, finančnih in gospodarskih razmer, da lahko izpolnjuje svoje finančne obveznosti.“
(23) „Dolžnik z bonitetno oceno R je zaradi svojega finančnega položaja pod regulativnim nadzorom. Med trajanjem regulativnega nadzora imajo lahko regulativni organi pristojnost, da dajo prednost eni vrsti obveznosti pred drugo ali izberejo plačilo nekaterih obveznosti, drugih pa ne.“
(24) „Dolžnik z bonitetno oceno SD (selective default – izpolnjevanje nekaterih obveznosti) ali D ni plačal ene ali več svojih finančnih obveznosti (ocenjenih ali neocenjenih), razen hibridnih instrumentov, ki so razvrščeni kot regulativni kapital ali niso plačani v skladu s pogoji, ob zapadlosti. Za dolžnika se šteje, da ne izpolnjuje obveznosti, razen če agencija Standard & Poor's meni, da bodo ta plačila izvedena v morebitnem določenem obdobju odloga. Vendar se bo vsako določeno obdobje odloga, daljše od petih poslovnih dni, štelo kot pet poslovnih dni. Bonitetna ocena D se dodeli, kadar agencija Standard & Poor's meni, da bo neizpolnjevanje obveznosti pomenilo splošno neizpolnjevanje obveznosti in da dolžnik ne bo plačal nobenih ali skoraj nobenih svojih obveznosti, ko zapadejo. Bonitetna ocena SD se dodeli, kadar agencija Standard & Poor's meni, da dolžnik ni izpolnil obveznosti v zvezi s posebno zadevo ali ene vrste obveznosti, razen hibridnih instrumentov, ki so razvrščeni kot regulativni kapital, vendar bo še naprej pravočasno izpolnjeval svoje plačilne obveznosti v zvezi z drugimi zadevami ali druge vrste obveznosti. Bonitetna ocena dolžnika se zniža na D ali SD, če ta izvaja ponudbo za zamenjavo problematičnih obveznosti (distressed exchange).“
(25) Ta bonitetna kategorija se nanaša na družbe, katerih plačilna sposobnost je odvisna od trajno ugodnih razmer, in glede na lestvico bonitetnih ocen agencije Standard & Poor's obsega bonitetne ocene CCC+, CCC in CCC– ter CC.
(26) Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6).
(27) Glej http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/base_rates_eu27_en.pdf.
(28) Glej opombo 27.
(29) Zadeva C-364/90, Italija proti Komisiji, točka 20.
(30) UL C 83, 7.4.2009, str. 1.
(31) V skladu s Priporočilom Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36) kategorijo mikro-, malih in srednjih podjetij (MSP) sestavljajo podjetja, ki zaposlujejo manj kot 250 oseb in dosegajo letne prihodke v višini največ 50 milijonov EUR in/ali katerih letna bilančna vsota skupaj ne presega 43 milijonov EUR. Poleg tega so podatki glede števila zaposlenih in finančnih zneskov podatki, ki se navezujejo na zadnje potrjeno obračunsko obdobje in se izračunajo na letni osnovi. V obravnavanem primeru je imel klub Valencia CF v zadnjih potrjenih obračunskih obdobjih pred ukrepoma 1 in 2 letne prihodke 99,4 milijona EUR v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2008, in 82,4 milijona EUR v poslovnem letu, ki se je končalo junija 2009. Tako je klub presegel enega od pragov, v skladu s katerim se podjetje šteje za MSP.
(32) Glej zadevo C-70/72, Komisija proti Nemčiji, Recueil 1973, str. 813, točka 13.
(33) Glej združene zadeve C-278/92, C-279/92 in C-280/92, Španija proti Komisiji, Recueil 1994, str. I-4103, točka 75.
(34) Glej zadevo C-75/97, Belgija proti Komisiji, Recueil 1999, str. I-030671, točki 64 in 65.
(35) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).
(36) Zadeva C-42/93, Španija proti Komisiji (Merco), Recueil 1994, str. I-4175.
(37) Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).
(38) Uredba Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 82, 25.3.2008, str. 1).