12.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 305/1

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 13. februarja 2016 na podlagi člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (2) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom določenih brezšivnih cevi iz železa (razen iz litega železa) ali jekla (razen iz nerjavnega jekla) s krožnim prečnim prerezom in zunanjim premerom več kot 406,4 mm s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“) v Unijo. Obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“) je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 4. januarja 2016 vložil Odbor za zaščito industrije brezšivnih jeklenih cevi Evropske unije („pritožniki“). Pritožniki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje brezšivnih cevi iz železa (razen iz litega železa) ali jekla (razen iz nerjavnega jekla) s krožnim prečnim prerezom in zunanjim premerom več kot 406,4 mm v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe Ljudske republike Kitajske, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(4)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot morebitne tretje države s tržnim gospodarstvom („primerljive države“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe uporabiti Japonsko, Rusijo, Južno Korejo in Združene države Amerike (ZDA). Stopila je v stik s proizvajalci iz teh držav in tudi s proizvajalci v Kanadi, Indiji, Mehiki in Venezueli ter jih povabila k sodelovanju.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda uporabila vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku preiskave navedla, da je na podlagi proizvodnje zadevnega izdelka začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta začasni vzorec je bil sestavljen iz štirih proizvajalcev Unije. Ti so predstavljali 51 % celotne proizvodnje industrije Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca, vendar ni prejela nobenih pripomb.

(8)

Preiskava je pokazala, da gospodarski položaj in struktura največje vzorčene družbe morda nista reprezentativna za industrijo Unije. Družba ima drugačen poslovni model, ker več kot 60 % prodaje predstavlja prodaja nafte in zemeljskega plina ter ker proizvaja veliko več izdelkov po meri in visokokakovostnih izdelkov. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 107 in 108, se je njena dobičkonosnost skozi celotno obravnavano obdobje nenehno zmanjševala, kar je še ena pomembna razlika v primerjavi z drugimi proizvajalci Unije. Zato bo Komisija nadalje preiskala, ali je položaj družbe reprezentativen za industrijo Unije. Po potrebi bo razmislila o nadaljnjih ukrepih, vključno s tehtanjem ustreznih družb.

(9)

Komisija se je v začasni fazi odločila to družbo ohraniti v vzorcu, vendar bo to vprašanje znova proučila ob upoštevanju pripomb, ki jih bo prejela od zainteresiranih strani.

(10)

Komisija je prosila nepovezane uvoznike, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(11)

Pet nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(12)

Komisija je vse proizvajalce izvoznike v Ljudski republiki Kitajski pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(13)

Dvanajst proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih družb na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Zainteresirane strani niso predložile pripomb v zvezi s tem.

(14)

Šest proizvajalcev izvoznikov v Ljudski republiki Kitajski je zahtevalo individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Trije od njih so vključeni v vzorec, zato so bili individualno preiskani. Proučitev ostalih treh zahtevkov v začasni fazi preiskave bi bila preveč obremenjujoča zaradi kratkih rokov za preiskavo, omejenih virov in sedanje delovne obremenjenosti služb Komisije. Komisija se bo po začasni fazi preiskave odločila glede odobritve morebitnih zahtevkov za individualno preiskavo.

(15)

Komisija je za namene člena 2(7)(b) osnovne uredbe poslala obrazce zahtevkov za tržnogospodarsko obravnavo (TGO) vsem sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v Ljudski republiki Kitajski, ki so bili izbrani za vključitev v vzorec, znanim združenjem proizvajalcev izvoznikov in organom Ljudske republike Kitajske. Obrazca zahtevka za TGO ni predložil noben proizvajalec izvoznik.

(16)

Komisija je v rokih, določenih v obvestilu o začetku, poslala vprašalnike vsem vzorčenim družbam. Izpolnjene vprašalnike je prejela od štirih vzorčenih sodelujočih (skupin) proizvajalcev izvoznikov v Ljudski republiki Kitajski, štirih vzorčenih proizvajalcev Unije in treh nepovezanih uvoznikov. Javil se ni noben uporabnik.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(19)

Zadevni izdelek so določene brezšivne cevi iz železa (razen iz litega železa) ali jekla (razen iz nerjavnega jekla) s krožnim prečnim prerezom in zunanjim premerom več kot 406,4 mm s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7304 19 90, ex 7304 29 90, 7304 39 98 in 7304 59 99 („zadevni izdelek“).

(20)

Zadevni izdelek se uporablja v različne namene, na primer v naftni in plinski industriji, elektrarnah in gradbeništvu.

(21)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(22)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(23)

Trditev glede obsega izdelka ni bilo.

(24)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost določila na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom, saj TGO ni bila odobrena nobenemu vzorčenemu proizvajalcu izvozniku. Zato je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(25)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot morebitne ustrezne primerljive države uporabiti Japonsko, Rusijo, Južno Korejo in ZDA, ter jih pozvala, naj predložijo pripombe. Prejela ni nobenih pripomb.

(26)

Komisija je trinajst proizvajalcev podobnega izdelka v Kanadi, Indiji, na Japonskem, v Rusiji, Južni Koreji, Mehiki, ZDA in Venezueli pozvala, naj ji predložijo informacije. Sodelovala je le ena družba s sedežem v Mehiki. Izpolnila je vprašalnik za primerljive države in pristala, da se njeni odgovori preverijo na kraju samem.

(27)

Konkurenca na domačem trgu v Mehiki je ustrezna, velikost mehiškega trga, tj. približno 20 000 ton na leto, pa se šteje za primerno. Za uvoz večine brezšivnih cevi s poreklom iz katere koli države velja 5-odstotna carina. Sodelujoča družba ima na domačem trgu več kot 60-odstotni tržni delež. Kljub temu ima uvoz prav tako znaten tržni delež, ki na domačem mehiškem trgu predstavlja več kot 22 %, kar dokazuje, da na njem obstaja konkurenca.

(28)

Komisija je v tej fazi sklenila, da je Mehika ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(29)

Informacije, ki jih je zagotovil sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi, so se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena.

(30)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega izvoza zadevnega izdelka proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države v Unijo. Na podlagi tega je bilo za sodelujočega proizvajalca ugotovljeno, da je bil celotni obseg njegove prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(31)

Komisija je naknadno opredelila, katere vrste izdelkov, prodane na domačem trgu v primerljivi državi, so bile enake vrstam izdelkov, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi, s strani proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi z reprezentativno domačo prodajo.

(32)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Na podlagi tega je ugotovila, da domača prodaja nekaterih vrst izdelka v primerljivi državi ni bila reprezentativna, saj je predstavljala manj kot 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(33)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v primerljivi državi v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(34)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bila vsa domača prodaja dobičkonosna in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. V skladu s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave (OP).

(35)

Ker prodaje nekaterih vrst podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine v primerljivi državi ni bilo ali je ni bilo dovolj, je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(36)

Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu v primerljivi državi niso prodale v reprezentativnih količinah, so se uporabili povprečni prodajni, splošni in administrativni stroški („PSA-stroški“) ter dobiček od transakcij v zvezi s temi vrstami izdelka, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu v primerljivi državi sploh niso prodajale, so se uporabili tehtani povprečni PSA-stroški in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

(37)

Veliko vrst izdelka, izvoženih iz zadevne države v Unijo, se ni moglo neposredno primerjati z vrstami izdelka, proizvedenimi v primerljivi državi. Zato je bilo treba normalno vrednost za neprimerljive vrste izdelka v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe konstruirati na podlagi proizvodnih stroškov proizvajalca iz primerljive države, ki sta se jim prištela razumna zneska za PSA-stroške in dobiček. V skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe je bila normalna vrednost zato konstruirana tako, da so se povprečnim proizvodnim stroškom za relevantno vrsto izdelka prišteli tehtani povprečni PSA-stroški (4) [1–10 %] in tehtan povprečni dobiček (4) [9–19 %], ki ga je z domačo prodajo v običajnem poteku trgovine v obdobju preiskave ustvaril proizvajalec v primerljivi državi.

(38)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb izvoznic s sedežem v zadevni državi. Izdelkov niso izvažali prek povezanih uvoznikov s sedežem v Uniji.

(39)

Ker so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plača za zadevni izdelek, kadar se ta proda za izvoz v Unijo.

(40)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(41)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(42)

Prilagoditve so se izvedle za stroške kopenskega in čezmorskega prevoza, stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške v višini od 2 % do 12 %, stroške kredita v višini od 0,01 % do 0,3 %, provizije v višini od 0,1 % do 2 % ter bančne stroške v višini od 0,02 % do 0,3 %, če se je pokazalo, da vplivajo na primerljivost cen.

(43)

Kitajska izvaja politiko samo delnega povračila DDV ob izvozu in v tem primeru se 8-odstotni DDV ne povrne. Za zagotovitev, da je bila normalna vrednost izražena ob enaki stopnji obdavčenja kot izvozna cena, je bila normalna vrednost prilagojena navzgor z delom DDV, ki se zaračunava na izvoz brezšivnih cevi z velikim premerom in ki kitajskim proizvajalcem izvoznikom ni bil povrnjen (5).

(44)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za vzorčene proizvajalce izvoznike tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države (glej uvodne izjave 29 do 37) primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(45)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike, pri čemer se niso upoštevale stopnje proizvajalcev izvoznikov z nično stopnjo dampinga in stopnjo de minimis ter stopnje, ugotovljene v okoliščinah iz člena 18 osnovne uredbe.

(46)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe stopnje dampinga za vse druge proizvajalce izvoznike v zadevni državi določila na osnovi razpoložljivih dejstev. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega obsega izvoza iz zadevne države v Unijo, kot je evidentiran v statističnih podatkih Eurostata o uvozu.

(47)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 85 % celotnega izvoza v Unijo v OP. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(48)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(49)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji proizvajalo sedem proizvajalcev. Šteje se, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, in bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“.

(50)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v obdobju preiskave so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o industriji Unije, kot so informacije iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem, ter izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(51)

Na podlagi tega je bila celotna proizvodnja Unije v OP ocenjena na približno 227 000 ton. Ta podatek vključuje proizvodnjo vseh proizvajalcev Unije, in sicer tako proizvodnjo vzorčenih proizvajalcev kot ocenjeno proizvodnjo nevzorčenih proizvajalcev.

(52)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, so bili v vzorec vključeni štirje proizvajalci Unije, ki so predstavljali 51 % ocenjene celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(53)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in celotnega uvoza. Med letoma 2012 in 2014 se je zmanjšala, leta 2015 pa rahlo povečala. V obravnavanem obdobju se je na splošno zmanjšala za 10 %.

(54)

Ugotovljeno je bilo, da sta se obseg in tržni delež uvoza iz Ljudske republike Kitajske v Unijo v obravnavanem obdobju razvijala na naslednji način:

(55)

Obseg uvoza iz Kitajske se je po zmanjšanju leta 2013 leta 2014 močno povečal, leta 2015 pa je ostal nespremenjen. Na splošno se je uvoz v obravnavanem obdobju povečal za 9 %, pri čemer se je v OP, ko se je potrošnja Unije zmanjšala, povečal z 39 000 ton na 42 500 ton. Tržni delež uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju povečal z 22,2 % na 26,8 %.

(56)

Spodnja preglednica prikazuje povprečno ceno uvoza iz Kitajske:

(57)

Povprečne uvozne cene so bile določene na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu. Povprečne cene uvoza iz Kitajske so v obravnavanem obdobju ostale razmeroma stabilne. Uvozne cene so bile leta 2014 nekoliko višje kot v prejšnjih letih, leta 2015 pa so se znižale na začetne ravni.

(58)

Vendar so povprečne uvozne cene odvisne od mešanice izdelka, zlasti od razreda jekla, ki iz trgovinske statistike ni razviden. Medtem ko je povprečna izvozna cena vseh kitajskih proizvajalcev izvoznikov v OP znašala 910 EUR/tono, je povprečna izvozna cena vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov znašala od 946 EUR/tono do 1 444 EUR/tono oziroma v povprečju 1 102 EUR/tono.

(59)

Kot je razvidno iz uvodne izjave 79, so cene uvoza iz Kitajske v celotnem obdobju ostale precej nižje od prodajnih cen industrije Unije.

(60)

Da bi se ugotovilo, ali je v OP prišlo do nelojalnega nižanja prodajnih cen in kolikšno je to bilo, so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije ter prilagojene na raven franko tovarna z odštevanjem dejanskih stroškov dobave (43,4 EUR/tono), provizij (51 EUR/tono), preloženih popustov (132,2 EUR/tono) in stroškov kredita (3,28 EUR/tono), primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za posamezne dampinško uvožene vrste izdelka vzorčenih proizvajalcev iz Kitajske, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF po prištetju stroškov po uvozu in manipulativnih stroškov (1,82 % vrednosti CIF).

(61)

Za pošteno primerjavo na isti ravni trgovanja, kot je raven kitajskega uvoza, se je upoštevala samo prodaja Unije trgovcem in distributerjem. Neposredna prodaja končnim uporabnikom je bila izključena iz analize, saj je tovrstna prodaja običajno vključevala dodatne zahteve za izdelavo po meri, za katero se zaračunajo višje cene kot pri prodaji trgovcem in distributerjem, pri kateri so izpolnjene standardne zahteve. Zato je povprečna prodajna cena industrije Unije, uporabljena za primerjavo za določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen, znašala 1 359 EUR/tono (v OP), medtem ko povprečna prodajna cena za vso prodajo znaša 1 584 EUR/tono.

(62)

Rezultat primerjave, kadar je izražen kot delež prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen med 15,1 % in 30,2 %.

(63)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza iz Kitajske na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(64)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, je bilo za proučitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, uporabljeno vzorčenje.

(65)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Kot makroekonomske kazalnike je uporabila proizvodnjo, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višino dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. Kot mikroekonomske kazalnike je analizirala tudi povprečne cene na enoto, stroške na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, zaloge in stroške dela vzorčenih proizvajalcev Unije.

(66)

Za določitev makroekonomskih kazalnikov in zlasti podatkov, ki se nanašajo na nevzorčene proizvajalce Unije, so se uporabile vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih proizvajalci Unije sporočili pred začetkom preiskave in po njem, ter izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Statistični podatki pritožnika so bili preverjeni v prostorih pritožnikov.

(67)

Mikroekonomski kazalniki so bili določeni na podlagi preverjenih informacij, ki so jih v izpolnjenih vprašalnikih navedli vzorčeni proizvajalci Unije.

(68)

Gibanja v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti v Uniji so se v obravnavanem obdobju razvijala na naslednji način. Preiskava je pokazala, da so se nekatere proizvodne linije, ki se uporabljajo za proizvodnjo zadevnega izdelka, uporabljale tudi za proizvodnjo drugih izdelkov, in sicer cevi z manjšim premerom. Zato sta v preglednici navedena celotni obseg proizvodnje, ki vključuje tudi druge izdelke, in obseg proizvodnje zadevnega izdelka.

(69)

Proizvodnja zadevnega izdelka v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala. Zmanjševala se je hitreje kot zmanjševanje potrošnje Unije.

(70)

Ker se lahko za proizvodnjo podobnega izdelka in brezšivnih cevi z manjšim premerom uporabljajo isti stroji, sta bili proizvodna zmogljivost in izkoriščenost izračunani za vse vrste brezšivnih cevi. Ni posebnih strojev, ki bi se uporabljali samo za izdelavo brezšivnih cevi s premerom več kot 406,4 mm ter ki bi se lahko upoštevali za izračun zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti le za podobni izdelek. V vsakem primeru je bilo ugotovljeno, da zmanjšanje obsega proizvodnje vseh izdelkov kaže na zmanjšanje obsega proizvodnje zadevnega izdelka. Zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena, saj proizvajalci niso dodali ali zaprli nobenega novega proizvodnega obrata. Izkoriščenost zmogljivosti se je zmanjšala, kar je bilo v skladu z zmanjšanjem prodaje proizvajalcev Unije.

(71)

Prodaja proizvajalcev Unije je vključevala majhen delež prodaje povezanim družbam. Ta povezana prodaja je predstavljala 3 % potrošnje Unije. Zato so bili obseg prodaje, tržni delež in rast ocenjeni ločeno za povezano prodajo in prosti trg (nepovezano prodajo).

(72)

Gibanja v zvezi z obsegom prodaje, tržnim deležem in rastjo so se v obravnavanem obdobju razvijala na naslednji način:

(73)

Obseg prodaje se je od leta 2012 do leta 2014 ob upadanju potrošnje Unije zmanjšal, leta 2015 pa se je nekoliko povečal. Na splošno se je prodaja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 24 %. Zato se je tržni delež industrije Unije zmanjšal s 75 % na 64 %.

(74)

Povezana prodaja se je zmanjšala za več kot polovico, in sicer z 11 000 ton na manj kot 5 000 ton. Skupni delež povezane prodaje je bil majhen, in sicer je v OP znašal 3 % potrošnje Unije. Povezana prodaja je potekala v okviru dejavnosti trgovanja. Povezane družbe so izdelke pozneje prodale naprej in jih niso uporabile za lastne potrebe.

(75)

Zaposlenost se je zmanjšala s 3 256 zaposlenih leta 2012 na 2 824 zaposlenih v OP (2015). Zaposlenost v industriji Unije je bila izračunana z upoštevanjem števila zaposlenih, ki delajo neposredno z zadevnim izdelkom, kadar je bil ta podatek na voljo, ali z razporeditvijo skupne zaposlenosti proizvajalcev sorazmerno glede na delež proizvodnje zadevnega izdelka. Produktivnost, merjena kot proizvodnja v tonah na zaposlenega na leto, se je leta 2013, ko se je proizvodnja Unije povečala, najprej izboljšala, nato pa se je v skladu z zmanjšanjem proizvodnje Unije spet zmanjšala. Zaradi zmanjšanja proizvodnje je morala industrija Unije zmanjšati število izmen na delavca, kar pomeni, da se je število zaposlenih zmanjšalo manj izrazito kot proizvodnja Unije.

(76)

Stopnje dampinga vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov so znatne (glej uvodno izjavo 48). Glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza iz Kitajske, ki so obravnavani zgoraj, učinka dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(77)

Ugotovljeno je bilo, da dampinga prej ni bilo.

(78)

Povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam v Uniji so se med letom 2012 in OP znižale za 14 %.

(79)

V istem obdobju so se stroški industrije Unije povišali za 8 %. To povišanje je bilo večinoma posledica povišanja režijskih stroškov na tono. Zaradi zmanjšanja obsega prodaje so se režijski stroški krili z manjšim obsegom prodaje, zato so se povprečni režijski stroški na tono povišali. Zato je industrija od leta 2013 ustvarjala izgubo.

(80)

Denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije ter njihova zmožnost zbiranja kapitala so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(81)

Dobičkonosnost je bila izražena tako, da je bil neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka strankam v Uniji izražen kot delež prihodkov od te prodaje.

(82)

Vzorčeni proizvajalci Unije so bili leta 2012 dobičkonosni (5,7 %), od leta 2013 pa so ustvarjali izgubo.

(83)

Denarni tok, tj. zmožnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, je v obravnavanem obdobju ostal pozitiven, vendar se je precej zmanjšal.

(84)

Razvoj dobičkonosnosti in denarnega toka je v obravnavanem obdobju omejil zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za naložbe v njihove dejavnosti in ogrozil njihov razvoj. Vendar se zaradi narave industrije izvedene naložbe uporabljajo za proizvodnjo brezšivnih cevi različnih velikosti, vključno z izdelki zunaj obsega preiskave. Zato ni bilo mogoče neposredno določiti naložb in donosnosti naložb posebej za izdelek v preiskavi. Namesto tega se je domnevalo, da so bile skupne naložbe industrije zadevnemu izdelku dodeljene v skladu z njegovim deležem v celotnem prihodku od prodaje.

(85)

Glede na zgoraj navedeno je mogoče sklepati, da je finančna uspešnost vzorčenih proizvajalcev Unije v OP ostala negativna.

(86)

Raven zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 65 %. Vendar proizvodnja običajno temelji na naročilih, zato so bile ravni zalog na splošno nizke in so ustrezale 3 % proizvodnje v OP.

(87)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se leta 2013, ko se je proizvodnja povečala, malo povišali, v obdobju 2014–2015 pa so se po zmanjšanju proizvodnje znižali, tako da so bili 8 % pod ravnjo iz leta 2012. Proizvajalci Unije so število izmen prilagodili povpraševanju.

(88)

Kot je bilo navedeno zgoraj, se je proizvodnja industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala, zato se je zmanjšala tudi zaposlenost. Industrija Unije je izgubila obseg prodaje in tržni delež, medtem ko je uvoz iz Kitajske nelojalno nižal prodajne cene Unije in s tem izvajal pritisk nanje. Zato so se prodajne cene znižale. Najpomembneje je, da je industrija začela ustvarjati izgubo, saj se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju zmanjšala in v OP dosegla najslabše rezultate, tj. 18,3-odstotno izgubo.

(89)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(90)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz Kitajske industriji Unije povzročil tolikšno škodo, da se šteje za znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije, in sicer da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(91)

Preiskava je pokazala, da se je obseg uvoza s poreklom iz Kitajske povečal, medtem ko se je potrošnja Unije zmanjšala. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 54 in 72, se je uvoz iz Kitajske povečal z 39 195 ton leta 2012 na 42 539 ton v OP. Prodaja industrije Unije se je zmanjšala s 132 241 ton leta 2012 na 100 975 ton v OP.

(92)

V zvezi s cenovnim pritiskom, ki je v obravnavanem obdobju prevladoval na trgu Unije, je bilo ugotovljeno, da so povprečne cene uvoza iz Kitajske v celotnem obdobju ostale nižje od povprečnih prodajnih cen industrije Unije. Tržni delež kitajskega uvoza se je z nelojalnim nižanjem prodajnih cen industrije Unije povečal z 22,2 % na 26,8 %, medtem ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal.

(93)

Zaradi cenovnega pritiska, ki ga je povzročil vse večji obseg dampinškega uvoza iz Kitajske, industrija Unije ni mogla pokriti svojih stroškov. Leta 2013 je industrija Unije začela ustvarjati izgubo.

(94)

Komisija je ugotovila, da razvoj uvoza iz Kitajske in razvoj škode, ki jo je utrpela industrija Unije, v posameznih letih v obdobju 2012–2015 nista bila povsem medsebojno odvisna. Vendar se je kitajski tržni delež leta 2014 zelo povečal, kazalniki škode pa so hkrati kazali jasno negativno gibanje, ki se je leta 2015 nadaljevalo. Unija od leta 2014 ni več mogla odpraviti znakov šibkosti, ki so se začeli pojavljati leta 2013.

(95)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je povečanje dampinškega uvoza iz Kitajske po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, industriji Unije povzročilo znatno škodo.

(96)

Povezani in nepovezani izvoz v tretje države sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala. Ker se je prodaja Unije v istem obdobju zmanjševala podobno hitro, je delež izvoza ostal velik in se z 59 % vse prodaje leta 2012 zmanjšal na 56 % vse prodaje v OP. Del izvoza je potekal prek povezanih družb v državah izvoznicah. Povezane družbe so izdelke pozneje prodale naprej in jih niso uporabile za lastne potrebe.

(97)

Velik delež izvoza kaže, da je industrija Unije konkurenčna in da svoje izdelke lahko prodaja na drugih trgih.

(98)

Zmanjšanje izvoza je prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Glede na navedbe industrije Unije (6) se je to zmanjšanje izvoza zgodilo v okviru splošne recesije na svetovnih trgih. Komisija zainteresirane strani poziva, naj predložijo dodatne informacije, da bo lahko ocenila, ali je bila industrija Unije v primerjavi s svetovnim trgom enako ali manj uspešna. V vsakem primeru Komisija v začasni fazi sklepa, da z razvojem izvoza ni mogoče pojasniti hitrega povečanja kitajskega tržnega deleža od leta 2014 in posledične škode. Zato se z zmanjšanjem izvoza ni prekinila vzročna zveza med kitajskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(99)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 72 do 74, je obseg prodaje povezanim strankam v Uniji v OP znašal 4 971 ton, kar ustreza 2 % vse prodaje in 5 % prodaje na trgu Unije. Povezana prodaja je potekala v okviru dejavnosti trgovanja. Povezane družbe so izdelke pozneje prodale naprej in jih niso uporabile za lastne potrebe.

(100)

Povezana prodaja v Uniji zaradi majhnega obsega ne more biti možen vzrok škode.

(101)

Dampinški uvoz iz Kitajske je predstavljal 74 % celotnega uvoza na trg Unije v OP. Glede vzročne zveze so bili proučeni tudi drugi viri uvoza, vključno z Japonsko.

(102)

Celotni uvoz iz drugih držav, razen iz Kitajske, se je v obravnavanem obdobju povečal s 5 313 ton na 15 024 ton. Njegov tržni delež se je s 3,0 % povečal na 9,5 %. Povprečna cena tega uvoza je ostala znatno višja od kitajskih uvoznih cen in višja od prodajnih cen industrije Unije v Uniji.

(103)

Japonska je bila drugi največji vir uvoza za Kitajsko. Tržni delež uvoza iz Japonske se je spreminjal in je predstavljal od 1,3 % do 5,2 % potrošnje Unije. Japonski uvoz je v OP predstavljal 3,6 % potrošnje Unije. Povprečne prodajne cene japonskih proizvajalcev izvoznikov so ostale nad prodajnimi cenami kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(104)

Uvoz iz drugih držav je bil še manjši od uvoza iz Japonske, saj je vsak od naslednjih največjih virov uvoza (ZDA, Koreja in Rusija) predstavljal 1–2 % potrošnje Unije. Zato obseg uvoza iz teh držav ni bil dovolj velik, da bi škodil industriji Unije.

(105)

Glede na navedeno se sklene, da učinek tega uvoza ni bil tak, da bi prekinil vzročno zvezo med uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(106)

Naložbe v naftnem in plinskem sektorju so se zaradi znižanja cen nafte upočasnile. To je negativno vplivalo na povpraševanje po zaščitnih in vrtalnih ceveh z velikim premerom, ki jih prodaja industrija Unije. Zato je prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar to ne more pojasniti hitrega povečanja kitajskega tržnega deleža od leta 2014 in posledične škode. Zato kriza v naftnem in plinskem sektorju ni prekinila vzročne zveze med kitajskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(107)

Komisija je ugotovila, da so bili stroški enega od vzorčenih proizvajalcev Unije bistveno višji od stroškov drugih treh vzorčenih proizvajalcev Unije. Asortiment izdelkov navedenega proizvajalca je večji ter vključuje kategorije izdelkov in vrste strank, ki jih drugi proizvajalci Unije nimajo. Njegova dobičkonosnost se je nenehno zmanjševala, tudi ko se je uvoz iz Kitajske zmanjševal ali ostal nespremenjen.

(108)

Razlogi za to stanje še niso povsem znani.

(109)

Komisija bo to vprašanje nadalje preiskala kot možen dejavnik, ki bi lahko prekinil vzročno zvezo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da ima ta proizvajalec kot največja družba v vzorcu velik vpliv na sliko škode.

(110)

Če nadaljnja analiza pokaže, (i) da škoda, povzročena družbi Vallourec Deutschland GmbH, ni vzročno povezana z dampinškim uvozom, ampak je posledica drugih dejavnikov, in (ii) da ugotovitve o škodi ne bi bilo mogoče utemeljiti, če družba Vallourec Deutschland GmbH ne bi bila vključena v analizo škode, bo Komisija morda upoštevala učinek na vzročno zvezo tudi pri primerjavi s stanjem celotne industrije Unije.

(111)

Komisija zainteresirane strani poziva k predložitvi pripomb k temu vprašanju.

(112)

V obravnavanem obdobju sta se obseg (z 39 195 ton leta 2012 na 42 539 ton leta 2015) in tržni delež (z 22,2 % leta 2012 na 26,8 % leta 2015) dampinškega uvoza s poreklom iz Kitajske povečala. Poleg tega je ta uvoz nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije. Na podlagi primerljivih vrst izdelka je nelojalno znižanje prodajnih cen v OP znašalo od 15,1 % do 30,2 %.

(113)

To povečanje obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza iz Kitajske je sovpadlo s poslabšanjem finančnega položaja industrije Unije. Industrija Unije ni mogla povečati svoje prodaje in zvišati cen, zato so finančni kazalniki, kot je dobičkonosnost, postali negativni.

(114)

Proučitev drugih znanih dejavnikov, kot so prodaja povezanim strankam, uvoz iz drugih tretjih držav in upadanje potrošnje, ki bi lahko škodovali industriji Unije, je pokazala, da ti dejavniki niso bili takšni, da bi prekinili vzročno zvezo, vzpostavljeno med dampinškim uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar bo Komisija nadalje preiskala razloge za znatno zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije.

(115)

Na podlagi navedene analize, pri kateri so bili učinki vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije prepoznani in ločeni od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je dampinški uvoz iz Kitajske industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(116)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali kljub začasni ugotovitvi škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(117)

Industrijo Unije sestavlja sedem znanih proizvajalcev, ki predstavljajo celotno proizvodnjo podobnega izdelka v Uniji. Proizvajalci imajo sedež v različnih državah članicah Unije in so v OP v zvezi s podobnim izdelkom neposredno zaposlovali 2 800 ljudi. Štirje proizvajalci Unije, ki predstavljajo 51 % proizvodnje, so se javili in sodelovali v preiskavi.

(118)

Industrija Unije je zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske utrpela znatno škodo. Opozoriti je treba, da je industrija Unije izgubila obseg prodaje in tržni delež ter da je njeno finančno stanje ostalo negotovo.

(119)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo protidampinških dajatev na trgu Unije znova vzpostavili pošteni tržni pogoji, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen podobnega izdelka s proizvodnimi stroški.

(120)

Pričakuje se lahko tudi, da se bo z uvedbo ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi pozitivno vplivalo na njeno dobičkonosnost in splošno finančno stanje.

(121)

Če se ukrepi ne uvedejo, je pričakovati nadaljnje izgube tržnega deleža, dobičkonosnost industrije Unije pa bi se poslabšala.

(122)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov za uvoz s poreklom iz Kitajske v interesu industrije Unije.

(123)

Za sodelovanje v preiskavi se ni javil noben uporabnik. Neposredne stranke industrije Unije so najpogosteje trgovci in distributerji, zato končne stranke niso vedno v neposrednem stiku s proizvajalcem. Končni uporabniki so lahko v neposrednem stiku s proizvajalci pri večjih gradbenih projektih, kot so elektrarne. Vendar se zdi, da kitajski uvoz ne tekmuje za take pogodbe, saj z njim povezana prodaja poteka prek trgovcev.

(124)

Tudi če se uvedejo predlagani začasni ukrepi proti uvozu iz Kitajske, bodo imeli uporabniki še naprej na voljo več alternativnih virov oskrbe, vključno s proizvajalci Unije in drugimi državami izvoznicami. Poleg tega ni bilo dokazov, ki bi kazali, da bi predlagani začasni ukrepi posebej resno vplivali na uporabnike. Zato se je začasno sklenilo, da predlagani začasni ukrepi verjetno ne bi močno vplivali na uporabnike.

(125)

Informacije za vzorčenje je predložilo pet uvoznikov. Izbran je bil vzorec, sestavljen iz treh največjih uvoznikov, ki so skupaj predstavljali 10 % celotnega uvoza iz Kitajske.

(126)

Vzorčeni uvozniki so predložili izpolnjene vprašalnike, vendar preveritveni obiski še niso bili opravljeni.

(127)

Glede na nepreverjene odgovore treh vzorčenih uvoznikov njihove stopnje dobička običajno znašajo od 2 % do 4 %. Predlagani začasni ukrepi bi torej uvoznikom lahko povzročili izgube, zlasti če povišanja cen ne bodo mogli prenesti na svoje stranke.

(128)

Vendar naslednji dejavniki zmanjšujejo morebiten negativni učinek na uvoznike. Zadevni izdelek predstavlja majhen delež celotne prodaje uvoznikov, in sicer od 1 % do 3 % pri dveh uvoznikih in do 17 % pri tretjem uvozniku. V Uniji in drugih državah izvoznicah so na voljo drugi viri oskrbe, zato bodo lahko uvozniki s preusmeritvijo nanje še naprej poslovali.

(129)

Na podlagi tega se začasno sklene, da uvedba predlaganih začasnih protidampinških ukrepov ne bo bistveno negativno vplivala na interes uvoznikov.

(130)

Glede na navedeno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi predlaganih začasnih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz Kitajske.

(131)

Razpoložljivost alternativnih virov oskrbe zmanjšuje morebitne negativne učinke na nepovezane uporabnike.

(132)

Poleg tega se pri presoji splošnega učinka protidampinških ukrepov na trg Unije zdi, da pozitivni učinki, zlasti na industrijo Unije, prevladajo nad morebitnimi negativnimi učinki na druge interesne skupine.

(133)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe in tako preprečiti, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(134)

Za določitev stopnje ukrepov je Komisija najprej določila znesek dajatve, potreben za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(135)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(136)

Za določitev ciljnega dobička je Komisija upoštevala dobičke pri nepovezani prodaji, ki se uporabljajo za namene določanja stopnje odprave škode.

(137)

Ciljna stopnja dobička je bila v skladu z dobičkom od nepovezane prodaje v Uniji leta 2012 začasno določena na 5,7 %. Šteje se, da stopnja dobička iz leta 2012 izraža, kar bi bilo razumno doseženo v običajnih konkurenčnih pogojih, saj je industrija Unije takrat še vedno lahko delovala v razmeroma običajnih pogojih in ustvarila razumen dobiček. To je v bistvu nizka referenčna vrednost glede na to, da je bil kitajski uvoz po nizkih cenah že prisoten. Nasprotno pa leta 2013 ni mogoče šteti za ustrezno referenčno leto. Obseg prodaje in povprečne prodajne cene industrije Unije so se zmanjšali za skoraj 10 %, njeni stroški pa so ostali nespremenjeni. Zato je industrija Unije od leta 2013 ustvarjala izgubo. Njen položaj se je v letih 2014 in 2015 nadalje poslabšal. Zato se je 5,7-odstotna stopnja dobička, dejansko dosežena leta 2012, začasno uporabila kot referenčna vrednost za ciljni dobiček. Komisija bo morda ponovno obravnavala to vprašanje, če se izkaže, da je treba družbo Vallourec Deutschland GmbH izključiti iz vzorca ali analize škode in da ta ugotovitev za druge tri vzorčene družbe ne velja.

(138)

Za zagotovitev poštene primerjave so se upoštevale samo cene pri prodaji na primerljivi ravni trgovanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 61.

(139)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je od prodajnih cen Unije odštela dejansko stopnjo dobička, doseženo v obdobju preiskave, in jo nadomestila z navedeno stopnjo dobička v višini 5,7 %.

(140)

Komisija je nato določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije na trgu Unije prodajali v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot delež tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(141)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče proizvajalce“ in „vse druge proizvajalce“ je bila opredeljena enako kot stopnje dampinga iz uvodnih izjav 45 do 47.

(142)

Za uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa (razen iz litega železa) ali jekla (razen iz nerjavnega jekla) s krožnim prečnim prerezom in zunanjim premerom več kot 406,4 mm s poreklom iz Ljudske republike Kitajske bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na nižji od obeh ravni dampinga in škode.

(143)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(144)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale položaj teh družb, ki je bil ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(145)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (7). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(146)

Za zagotovitev ustreznega izvrševanja protidampinških dajatev bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(147)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(148)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v zaključni fazi preiskave spremeniti –

(a)

zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba;

(b)

Komisiji predložijo svoje pisne pripombe in

(c)

zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.