29.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/70

(1)

Evropska Komisija („Komisija“) je dne 29. januarja 2016 z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/113 („začasna uredba“) (2) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“).

(2)

Preiskava se je začela 30. aprila 2015 (3) na podlagi pritožbe, ki jo je 17. marca 2015 vložilo Evropsko jeklarsko združenje („Eurofer“ ali „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu omenjenega izdelka in o posledični materialni škodi, kar je zadostovalo za uvedbo preiskave.

(3)

Komisija je na podlagi zahtevka pritožnika, ki je vseboval zadostne dokaze, da so izpolnjeni zadevni pogoji iz člena 10 osnovne uredbe, sprejela Uredbo (EU) 2015/2386 (4) o obvezni registraciji uvoza armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti s poreklom iz LRK, ki se uporablja od 19. decembra 2015.

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev („začasno razkritje“), so proizvajalci Unije, kitajski proizvajalci izvozniki, uvozniki, uporabniki in združenje uvoznikov predložili pisna stališča do začasnih ugotovitev. Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale.

(5)

Zaslišanja so potekala s kitajskimi proizvajalci izvozniki ter z nepovezanimi uvozniki in uporabniki v Uniji.

(6)

Komisija je obravnavala ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, ter po potrebi ustrezno spremenila začasne ugotovitve.

(7)

Ena zainteresirana stran je zahtevala posredovanje pooblaščenca za zaslišanje, ki naj preveri pravilnost podatkov glede primerljive države, saj ti zaradi zaupne narave v začasnem razkritju niso bili razkriti. Pooblaščenec za zaslišanje je podatke preveril in ni našel napak. Ista zainteresirana stran je tudi zahtevala zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje, da bi lahko izrazila dvom o metodi izračuna dajatve. Po koncu zaslišanja je pooblaščenec za zaslišanje ugotovil, da so službe Komisije preiskavo vodile v skladu z običajno in sprejeto prakso.

(8)

Pritožnik je menil, da ciljni dobiček v začasni uredbi ni bil pravilno določen in da ni primeren za industrijo armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti. Podvomil je o metodi, uporabljeni za določitev navedenega dobička, in Komisijo prosil, naj poglobi preiskavo o tem vprašanju. Zato so bili proizvajalcem Unije poslani vprašalniki o njihovih preteklih stopnjah dobičkonosnosti pred obravnavanim obdobjem, tj. od leta 2005 do leta 2010. Vsi štirje vzorčeni proizvajalci Unije so vprašalnik izpolnili, ob tem pa predložili tudi popravljene izračune stroškov in dobičkonosnosti za obravnavano obdobje.

(9)

Po registraciji uvoza so imele zainteresirane strani na voljo 20 dni za predložitev pripomb. Dali so jih proizvajalci Unije, kitajski proizvajalci izvozniki, uvozniki, uporabniki in združenje uvoznikov.

(10)

Tudi nepovezani uvozniki so prejeli vprašalnike v zvezi z njihovim obsegom uvoza, uvoznimi cenami in zalogami v obdobju po obdobju preiskave, tj. od 1. aprila 2015 do 31. januarja 2016, da bi tako preverili, ali je retroaktivna uvedba dokončne dajatve upravičena. Trije nepovezani uvozniki so vprašalnike izpolnili. Poleg tega so bili vprašalniki poslani tudi proizvajalcem Unije glede njihove prodajne cene v obdobju po obdobju preiskave, tj. od 1. aprila 2015 do 31. januarja 2016. Vprašalnike so izpolnili vsi štirje vzorčeni proizvajalci Unije.

(11)

Opravljeni so bili preveritveni obiski v prostorih naslednjih strani, da bi se tako preverili podatki, ki so jih dali v izpopolnjenih vprašalnikih iz uvodnih izjav (8) in (10) zgoraj:

(12)

Komisija je vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih namerava uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Pripombe zainteresiranih strani so se preučile in upoštevale, kjer je bilo primerno.

(13)

Ker v zvezi z metodo vzorčenja ni bilo pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od (6) do (11) začasne uredbe potrdijo.

(14)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. aprila 2014 do 31. marca 2015 („obdobje preiskave“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“). Glede na posebne razmere na trgu v letu 2011, obrazložene v uvodni izjavi 148 začasne uredbe, je bila pri analizi škode zmanjšana teža leta 2011, ustrezno večji poudarek pa je bil dan razvoju dogodkov po 1. januarju 2012. Indeksi zato temeljijo na letu 2012, kadar je to primerno.

(15)

Kot je določeno v uvodnih izjavah 17 do 19 začasne uredbe, so izdelek v preiskavi vroče valjane armaturne palice iz železa ali jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti, narejene iz železa, nelegiranega ali legiranega jekla (razen nerjavnega, hitroreznega in silicij-manganovega jekla), brez nadaljnje obdelave, vključno s tistimi, ki so po valjanju zvite; palice imajo vdolbine, rebra, utore ali druge deformacije, ki nastanejo med procesom valjanja, ali pa so po valjanju zvite. Visoka odpornost proti utrujenosti pri armaturnih palicah pomeni zlasti, da prenašajo ponavljajoče se obremenitve, ne da bi se prelomile, tj. lahko prenesejo več kot 4,5 milijona ciklov obremenitev z razmerjem (min./maks.) 0,2 in napetostjo, ki presega 150 MPa.

(16)

Zadevni izdelek je izdelek, opisan v uvodni izjavi 15 zgoraj, s poreklom iz LRK, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7214 20 00, 7228 30 20, ex 7228 30 41, ex 7228 30 49, ex 7228 30 61, ex 7228 30 69, ex 7228 30 70 in ex 7228 30 89.

(17)

Po začasnem razkritju je uvoznik trdil, da bo v praksi težko razlikovati med zadevnim izdelkom in drugimi vrstami armaturnih palic iz jekla, ki imajo enake oznake CN. Trdil je, da bi zato carinski organi Unije lahko zmotno naložili protidampinško dajatev na druge izdelke, ki niso zajeti v preiskavi, na zadevni izdelek pa dajatve ne bi naložili.

(18)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 18 začasne uredbe, opredelitev izdelka ustreza izključno zahtevam britanskega standarda BS4449, običajno pa je prepoznaven po certifikatu CARES in označbah na samih armaturnih palicah iz jekla.

(19)

Uvoznik ni mogel pojasniti, kako bi se lahko opredelitev izdelka prekrivala z opredelitvijo drugih vrst armaturnih palic iz jekla, ali bi jo bilo mogoče z njimi zamenjati. Zato je Komisija menila, da ni nobenih težav s praktičnim izvajanjem ukrepov, in trditev zavrnila. Komisija opozarja, da certifikat v opis izdelka ni bil vključen, da bi tako preprečili možnost izogibanja z uvozom necertificiranega blaga, ki bi bilo certificirano šele, ko bi prispelo v Unijo.

(20)

Po dokončnem razkritju sta dve zainteresirani strani trdili, da je zadevni izdelek dejansko na prodaj tudi v Španiji in na Portugalskem ter da posledično vrednosti potrošnje, ki jih je navedla Komisija, ne zajemajo celotne potrošnje Unije. Zainteresirani strani sta to trdili na podlagi navedbe na spletni strani proizvajalca Unije, ki je Španijo in Portugalsko navajal kot državi, v katerih se uporabljajo visoko raztezne armaturne palice iz jekla.

(21)

Komisija znova potrjuje, da armaturne palice iz jekla, ki ustrezajo španskim in portugalskim standardom, niso zajete v zadevnem izdelku, saj tehnične zahteve armaturnih palic iz jekla v Španiji in na Portugalskem ne ustrezajo opredelitvi izdelka v tej preiskavi, kot je določena v uvodni izjavi 15. Trditev je zato treba zavrniti.

(22)

Drugih pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom ni bilo, zato se sklepi iz uvodnih izjav od 17 do 19 začasne uredbe potrdijo.

(23)

Podrobni podatki o izračunu dampinga so navedeni v uvodnih izjavah od 21 do 45 začasne uredbe.

(24)

Po začasnem razkritju sta dve zainteresirani strani ponovno izrazili nestrinjanje, opisano v uvodni izjavi 22 začasne uredbe, z dejstvom, da sta skupini za potrebe izračunavanja dampinga in stopnje škode obravnavani kot povezani. Navedeni strani sta ponovno trdili, da med njima ni nikakršne operativne povezave in da imata povsem ločena postopka odločanja. Dodatno sta zainteresirani strani trdili, da so ju v protidampinških postopkih, ki so jih vodile tretje države (tj. Malezija, Tajska in Združene države Amerike), obravnavali kot ločena subjekta. Zadevni zainteresirani strani sta iste trditve glede tega ponovili tudi po dokončnem razkritju.

(25)

Kljub temu Komisija še vedno meni, da narava in tesnost odnosov med obema skupinama, tj. njune kapitalske povezave in pravica imenovati predstavnike ene skupine v statutarne organe druge skupine, ki je jasno določena v statutu, ne omogočata obravnave navedenih zainteresiranih strani kot ločenih subjektov, zlasti zato, ker navedena povezanost brez težav omogoča vzpostavitev tesnejšega strukturnega in tržnega odnosa med njima. Že samo dejstvo, da obe zainteresirani strani trdita, da bi ju morali obravnavati ločeno, čeprav bi taka odločitev dejansko imela za posledico višje protidampinške ukrepe za eno od njiju, lahko vodi do zgornjega sklepa. Poleg tega je treba poudariti, da Komisija nikakor ni dolžna upoštevati odločitev organov tretjih držav, kadar ti odločajo v protidampinških postopkih na podlagi svoje domače zakonodaje. Zato se potrdi predhodni sklep, sprejet v uvodni izjavi 23 začasne uredbe, o skupni obravnavi obeh skupin izvoznikov.

(26)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran ponovno podvomila o izbiri Republike Južne Afrike kot primerljive države in posledične določitve normalne vrednosti na podlagi navedene države. Zainteresirana stran je poudarila, da nobena od osmih vrst izdelka, ki jih proizvajajo in prodajajo kitajski izvozniki, ni prestala preizkusa reprezentativnosti 5 % domače prodaje v Republiki Južni Afriki, treh pa proizvajalec iz Republike Južne Afrike sploh ne proizvaja. Zato za te tri vrste ni podatkov o stroških proizvodnje. Zainteresirana stran je nasprotovala tudi visoki stopnji dobička (10–20 % (5)), na podlagi katere je bila določena normalna vrednost. In končno, zainteresirana stran je navedla, da so stroški proizvodnje v Republiki Južni Afriki visoki, celo bistveno višji od prodajnih cen v Uniji, in trdila, da to nasprotuje začasnemu sklepu Komisije, da v Republiki Južni Afriki deluje prosti trg, na katerem obstajata notranja in zunanja konkurenca.

(27)

V odgovor na zgornje trditve je treba najprej pojasniti, da tudi če domača prodaja določene vrste izdelka proizvajalca v primerljivi državi ne zadošča, da bi prestala preizkus reprezentativnosti 5 %, to ne pomeni, da za tako vrsto izdelka ni mogoče določiti normalne vrednosti. Ker je navedene vrste proizvajal in prodajal proizvajalec iz Republike Južne Afrike, je bila normalna vrednost določena na podlagi dejanskih stroškov proizvodnje. Določitev normalne vrednosti treh vrst izdelka, ki jih v Republiki Južni Afriki ne proizvajajo, temelji na stroških proizvodnje tem najbolj podobnih vrst izdelka, ki jih proizvajajo v Republiki Južni Afriki. V tem primeru so bile najbolj podobne vrste izdelka opredeljene s spremembo le enega parametra izdelka, njegove dolžine. Uporabljeni so bili stroški proizvodnje (na kg) srednjih dolžin, namesto kratkih ali dolgih. Glede dobička, uporabljenega pri določitvi normalne vrednosti, je bila uporabljena standardna metoda. Glede vrst izdelka, za katere niso obstajale domača prodaja ali dobičkonosne domače transakcije, je bil uporabljen povprečen dobiček družbe pri vseh domačih prodajah zadevnega izdelka. Preiskava je pokazala, da se je navedeni domači dobiček gibal med 10 in 20 %. Poleg tega je Komisija pri določitvi normalnih vrednosti tistih vrst izdelka, za katere ni bilo zadostnih dobičkonosnih domačih transakcij, upoštevala tudi odločitev Odbora STO v primeru norveškega lososa (6). V navedenem primeru je bil uporabljen dejanski dobiček dobičkonosnih domačih transakcij glede na vrsto izdelka. V navedenem primeru je bila stopnja dobička običajno nižja od 10–20 %

(28)

Na koncu se je v preiskavi dejansko izkazalo, da so stroški proizvodnje v Republiki Južni Afriki višji od stroškov in cen industrije Unije. To so dejanski stroški, ki so preverjeni v prostorih proizvajalca in o katerih je proizvajalec iz Republike Južne Afrike pravilno poročal. Komisija ne razume, kako navedeno nasprotuje njenemu predhodnemu sklepu o odprtosti in konkurenčnosti trga Republike Južne Afrike. Poudariti je treba, da medtem ko so cene industrije Unije zmanjšane zaradi nizkocenovnega dampinškega uvoza s Kitajske, lahko proizvajalec iz Republike Južne Afrike deluje v običajnih konkurenčnih razmerah. Razmere v industriji Unije niso izhodišče za izbiro primerljive države, ki je vendar nadomestek Kitajske.

(29)

Po dokončnem razkritju je zadevna zainteresirana stran podrobneje predstavila svoje trditve glede domnevno zelo visokih domačih cen in stroškov proizvodnje v primerljivi državi, pri čemer je navedla, da je normalna vrednost, določena na podlagi takih vrednosti za skoraj 40 % višja od ciljne cene Unije, ki je bila uporabljena za določitev stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen. Zainteresirana stran je navedene domnevno visoke domače cene in stroške proizvodnje v primerljivi državi povezala z več ukrepi trgovinske zaščite, ki ščitijo navedeni trg, kar bi spodkopalo tudi drug sklep Komisije glede konkurenčnosti trga Republike Južne Afrike.

(30)

Glede na navedene vloge so bili podatki o cenah in stroških v primerljivi državi ponovno ocenjeni. Prvič, trditev je pretirana, saj je cena franko tovarna proizvajalca iz Republike Južne Afrike, ki jo je Komisija potrdila na terenu in uporabila za določitev normalne vrednosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov, bistveno nižja od tiste, ki jo je navajala zadevna zainteresirana stran. Drugič, na podlagi ponovne ocene je bilo opredeljenih nekaj vrst izdelka, ki so izdelane le v skladu z južnoafriškimi standardi in zato niso konkurenčne kitajskim izvoženim vrstam izdelka. Ker je Komisija zagotovila popolno ujemanje vseh kitajskih izvoznih transakcij tako, da jih je primerjala z vrstami izdelka iz Republike Južne Afrike, ki so neposredno konkurirali izvoženim vrstam izdelka, zaradi česar je bilo potrebnega manj prilagajanja in kar je posledično vodilo do natančnejše primerjave, se je Komisija odločila, da navedenih izdelkov, ki ne predstavljajo konkurence, ne bo upoštevala. Posledično so bile vse normalne vrednosti in stopnje dampinga popravljene navzdol za vse vzorčene proizvajalce izvoznike. Vendar pa je treba poudariti, da je sama trditev o omejeni odprtosti trga primerljive države zaradi ukrepov trgovinske zaščite zavrnjena. Zaščitni ukrepi, na katere se nanaša vloga, bodisi ne vključujejo zadevnega izdelka (protidampinški ukrepi) bodisi so bili uvedeni po obdobju preiskave (zaščitni ukrepi). V vsakem primeru ukrepi trgovinske zaščite, ki jih je država morda uveljavila zaradi ponovne vzpostavitve enakih tržnih pogojev, ne izničijo tržne narave gospodarstva navedene države in njene primernosti kot tretja država s tržnim gospodarstvom, izbrana za določitev normalne vrednosti Kitajske (7).

(31)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija potrdila svoj predhodni sklep iz uvodne izjave 30 začasne uredbe, da je Republika Južna Afrika primerna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. V zvezi s tem želi Komisija tudi opozoriti, da ni bilo mogoče zagotoviti sodelovanja druge države s tržnim gospodarstvom in da sodna praksa sodišč Unije v takem primeru od Komisije zahteva uporabo podatkov države, katere sodelovanje je bilo zagotovljeno.

(32)

Po začasnem razkritju sta dve zainteresirani strani trdili, da bi morala Komisija zaradi cen jekla (in posledično proizvodnih stroškov), ki so se vso OP nižale, stopnji dampinga in škode izračunati na mesečni ali vsaj četrtletni ravni. Zlasti opozarjajo, da bodo nasprotno kaznovani tisti proizvajalci, ki so imeli več prodaje v prvih mesecih leta. To trditev so ponovili tudi po dokončnem razkritju.

(33)

Vendar pa je preiskava pokazala, da so se cene armaturnih palic iz jekla zniževale v celotnem OP in še zlasti, ko se je povpraševanje povečevalo zaradi dampinškega uvoza. Ni videti, da bi navedene razmere zahtevale ali utemeljevale uporabo kakršne koli posebne metodologije. Zainteresirane strani same priznavajo, da je bilo zmanjšanje stroškov svetovni pojav, ki ni veljal le za Unijo. Posledično bi moralo zmanjšanje stroškov enako vplivati na vse strani. Poleg tega pa, čeprav so cene surovin in cene končnega izdelka nihale, razlike v času trajanja OP niso bile tolikšne, da bi upravičile uporabo posebne metodologije. Podatki o svetovnem trgu jekla, ki so jih predložile zainteresirane strani, kažejo zmanjšanje cen za približno 12 %. V povezavi s hitrim zmanjševanjem cen železove rude na kitajskem trgu (več kot 50 %) Komisija opozarja, da je zmanjšanje v OP na cene armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti vplivalo le v 20 %. Poleg tega je bilo zvišanje cen samo začasno zaradi nestabilnosti cen na svetovnem trgu, kar je za to vrsto surovine običajen pojav. Take spremembe cen surovin morajo veljati kot sestavni del poslovnih dejavnosti. Zato zaradi zabeleženega razvoja cen surovin v obdobju preiskave niso potrebne mesečne analize, prav tako pa razvoj cen ni tolikšen, da bi bistveno vplival na izračun dampinga in stopnje škode. Določitev normalne vrednosti na mesečni podlagi niti ni izvedljiva, saj so bili v skladu z osnovno uredbo preskus dobičkonosnosti domače prodaje v primerljivi državi in stroški proizvodnje proizvajalca v primerljivi državi določeni letno za vse vrste izdelka, ki jih kitajski proizvajalci izvozniki izvažajo v Unijo. Ker ni podatkov, je torej nemogoče natančno določiti normalno vrednost za tako kratka časovna obdobja.

(34)

Ker ni bilo drugih pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 21 do 45 začasne uredbe, z upoštevanjem popravka iz uvodne izjave 30 zgoraj. Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so spremenjene tako:

(35)

Ker pripomb glede opredelitve pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije ni bilo, se sklepi iz uvodnih izjav od 46 do 50 začasne uredbe potrdijo.

(36)

Ker pripomb glede vzorčenja proizvajalcev Unije ni bilo, se sklepi iz uvodne izjave 51 začasne uredbe potrdijo.

(37)

Ker pripomb glede prostega in zaprtega trga ni bilo, se sklepi iz uvodnih izjav od 52 do 56 začasne uredbe potrdijo.

(38)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 20 in 21 zgoraj, je po dokončnem razkritju ena zainteresirana stran trdila, da so vrednosti potrošnje Unije napačne, saj ne upoštevajo potrošnje Španije in Portugalske. Ta trditev je bila zavrnjena, saj armaturne palice iz jekla, ki se uporabljajo v Španiji in na Portugalskem, niso del izdelka v preiskavi.

(39)

Ker pripomb glede potrošnje Unije ni bilo, se sklepi iz uvodne izjave 57 začasne uredbe potrdijo.

(40)

Ker pripomb glede obsega, tržnega deleža in cen zadevnega uvoza ni bilo, se ugotovitve in sklepi iz uvodnih izjav od 58 do 61 začasne uredbe potrdijo.

(41)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 62 začasne uredbe, je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen ugotovljeno s primerjavo cen uvoza s Kitajske na podlagi CIF s cenami primerljivih vrst izdelka industrije Unije, preračunano na stopnjo franko tovarna.

(42)

Po začasnem razkritju je industrija Unije trdila, da v tem primeru primerjava cen z različnimi prodajnimi pogoji, tj. CIF in franko tovarna, vodi do podcenjevanja dejanskega nelojalnega nižanja prodajnih cen kitajskih izvoznikov. To še zlasti velja, kadar se cene uvoza s Kitajske primerjajo s cenami izdelkov, prodanih iz celinske Evrope v Združeno kraljestvo ali na Irsko, ki sta edina trga, kjer uporabljajo izključno armaturne palice iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti. Po navedbah industrije Unije prilagoditev cen proizvajalcev Unije, ki prodajajo iz celinske Evrope, na stopnjo franko tovarna ne izraža dejanske konkurenčnosti z uvozom s Kitajske, ki prispe v pristanišča Združenega kraljestva in Irske, v bližino prostorov strank. Industrija Unije je trdila, da bi bilo treba nelojalno nižanje prodajnih cen in stopnjo odprave škode (nelojalno nižanje ciljnih cen) določiti na najprimernejši točki primerjave, tj. s primerjavo kitajskih uvoznih cen s cenami Unije ob prispetju v uvozno pristanišče v Združenem kraljestvu in na Irskem, da bi tako primerjali kitajske cene na ravni CIF s cenami industrije Unije na istem namembnem kraju. Industrija Unije je opozorila na široko polje proste presoje Komisije pri določanju najnatančnejše metode določanja nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen.

(43)

V odgovor na te trditve Komisija opozarja, da je preiskava pokazala na uporabo različnih standardov in stopenj v gradbeni industriji v različnih državah članicah. Medtem ko standard armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti ustreza standardu, primernemu za potrošnjo le v Združenem kraljestvu in na Irskem, pa proizvodnja poteka v Združenem kraljestvu in več drugih državah članicah, zlasti v Franciji, Španiji in na Portugalskem. Komisija se strinja, da bi morala določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen temeljiti na pošteni primerjavi cene med primerljivimi vrstami izdelka. Preiskava je pokazala, da primerljive vrste izdelka izključno proizvajajo proizvajalci Unije v celinski Evropi, ki izdelke po morju dobavljajo v pristanišča v Združenem kraljestvu in na Irskem. Za primerjavo, preiskava je pokazala tudi, da so armaturne palice iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti, ki jih proizvajajo v Združenem kraljestvu, drugačnega razreda od uvoženih s Kitajske, zato jih s kitajskim uvozom ni mogoče primerjati.

(44)

Jasno je, da v tem primeru uvoz s Kitajske konkurira izdelkom proizvajalcev Unije le, ko je dobavljen v Združeno kraljestvo ali na Irsko. Stranke se o nakupu odločajo na podlagi cen, ki veljajo v istem namembnem kraju. Komisija zato meni, da bi za pošteno določitev nelojalnega nižanja prodajnih in posledično ciljnih cen izračuni morali temeljiti na primerjavi uvoza v Združeno kraljestvo in na Irsko. Trditev industrije Unije je zato sprejeta.

(45)

Vendar pa v nasprotju s trditvami industrije Unije Komisija meni, da je namesto ravni CIF najnatančnejša točka primerjave, ko je blago raztovorjeno s plovila in je doseglo kopno v pristanišču. To pomeni, da taka primerjava v kitajskih cenah zajema stroške po uvozu, ki jih običajno nosi uvoznik, in ki se prištejejo stroškom CIF. Preiskava ni pokazala nobene razlike v pristaniških manipulativnih stroških med pošiljkami s Kitajske in iz Unije. Poštena primerjava bi morala upoštevati tudi dejstvo, da so pošiljke s Kitajske v pristanišču uvoza ocarinjene, pošiljke iz Unije pa ne.

(46)

Na podlagi navedenega je Komisija popravila določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen na primerjavo cen v točki, kjer blago s Kitajske in iz Unije dospe v Združeno kraljestvo ali na Irsko. Zato so v primerljivi ceni industrije Unije vključeni prevozni stroški (v višini 25–35 EUR/tono) in manipulativni stroški (v višini 5–10 EUR/tono), kar ustreza približno 8 % cene CIF. Enako je bil popravljen izračun nelojalnega nižanja ciljnih cen, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 127 spodaj.

(47)

Zato se uvodni izjavi 62 in 63 začasne uredbe nadomestita z naslednjimi uvodnimi izjavami:

(48)

Da bi ugotovili, ali in v kolikšni meri je v OP prišlo do nelojalnega nižanja prodajnih cen, so bile tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven stroškov ob izkrcanju z upoštevanjem dejanskih stroškov dobave vse do končnega pristanišča in manipulativnih stroškov v pristanišču, z odštevanjem provizij in dobropisov, primerjane z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za dampinško uvožene vrste izdelka vzorčenih proizvajalcev s Kitajske, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije, določenimi na podlagi CIF in prilagojenimi s stroški po uvozu, ki ustrezajo manipulativnim stroškom in stroškom carinjenja, ter z odštevanjem provizij in dobropisov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 103 začasne uredbe, je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen ugotovljeno le v primerjavi s prodajo nepovezanim strankam in le za primerljive vrste izdelka. Prodajo industrije Unije povezanim strankam so sestavljale izključno vrste izdelka, ki niso bile uvožene s Kitajske.

(49)

Rezultat primerjave, kadar je izražen kot odstotek prometa vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 8,3 % in 11,8 %. Nižje cene dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju v primerjavi s cenami v Uniji pojasnjujejo znatno povečanje obsega uvoza s Kitajske in njegovega tržnega deleža od leta 2013 dalje.

(50)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani oporekalo primerjavi cen na podlagi stroškov ob izkrcanju. Dve zainteresirani strani sta izrazili svoje nestrinjanje, vendar ga nista utemeljili. Trditve zato ni bilo mogoče upoštevati.

(51)

Druga zainteresirana stran je trdila, da bi morala primerjava zajemati celotno industrijo Unije in da zato ni pravilno upoštevati le cen v eni državi članici ali več državah članicah. Izrazila je zaskrbljenost, da se bodo posledično spremenila osnovna načela določanja cen Unije.

(52)

Komisija znova potrjuje, da primerjava cen na podlagi stroškov ob izkrcanju ostaja izjema. V primerih, ko proizvodnja Unije lahko poteka v več državah članicah, kar je običajno, je upravičena primerjava med cenami Unije franko tovarna in uvoznimi cenami CIF. Vendar pa je v zadevnem primeru zaradi posebnih okoliščin na trgu izjemoma upravičena drugačna primerjava, kot je pojasnjeno zgoraj.

(53)

Ista zainteresirana stran je zahtevala tudi razkritje informacij o prevoznih stroških, manipulativnih stroških in dobičkonosnosti, ki so vplivali na določitev v primerjavi z začasnimi ukrepi.

(54)

Komisija opozarja, da dokončno razkritje vključuje podrobne informacije o dejstvih in premislekih, upoštevanih v izračunu. V uvodni izjavi 41 dokumenta o splošnem razkritju je Komisija razkrila razpon prevoznih in manipulativnih stroškov. Stroški so bili izraženi v razponu, da bi se tako zaščitila zaupnost poslovnih podatkov sodelujočih proizvajalcev Unije. Razponi so zainteresiranim stranem omogočali preverjanje dejstev, uporabljenih za določitev. Komisija opozarja, da nobena od zainteresiranih strani ni podvomila o višini teh stroškov. Uvodne izjave od 46 do 49 dokumenta o splošnem razkritju so vsebovale podrobne informacije o izračunu dobičkonosnosti in omogočale primerjavo s podatki, razkritimi v začasni fazi v uvodnih izjavah od 81 do 83 začasne uredbe. Komisija torej meni, da so bili zainteresiranim stranem na voljo vsa bistvena dejstva in premisleki, na podlagi katerih namerava uvesti dokončne ukrepe.

(55)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da proizvajalec Unije, ki proizvaja izključno neprimerljive vrste izdelka („razred C“), ni mogel utrpeti škode zaradi uvoza s Kitajske („razred B“), saj navedeni vrsti izdelka med sabo nista konkurenčni. Zainteresirane strani so trdile, da bi morala Komisija, če želi biti dosledna, omejiti obseg izdelka in opredelitev industrije Unije zgolj na razred B. Nasprotno pa, če torej obseg izdelka vključuje razreda B in C, nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen ne bi smela izračunati samo na podlagi primerljivih vrst izdelka. Trdile so, da med proizvodnimi stroški razredov B in C ni velike razlike. Zainteresirane strani so trdile, da Komisija v tem primeru ne bi smela upoštevati razlike med vrstami izdelka ter v izračun nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen vključiti vse vrste izdelka.

(56)

Komisija želi pojasniti, da je bila glede obsega in vrst izdelka uporabljena standardna metodologija. Izdelek v preiskavi vključuje več vrst izdelka, od katerih so nekatere uvožene s Kitajske, druge pa ne. Komisija je ugotovila, da si različne vrste izdelka konkurirajo, saj je mogoče razred C uporabiti povsod, kjer se zahteva razred B. Tudi stališča zainteresiranih strani to potrjujejo. Komisija potrjuje, da obseg izdelka in opredelitev industrije Unije vključujeta oba razreda, B in C. Kazalniki škode so bili določeni na podlagi celotne industrije Unije, v skladu z ustaljeno prakso. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 69 začasne uredbe, tudi če bi bili kazalniki škode določeni samo na podlagi primerljivih vrst izdelka, to ne bi spremenilo ugotovljenih trendov.

(57)

Glede izračuna stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen je Komisija primerjala cene na podlagi kontrolne številke izdelka, tj. primerjave enakega z enakim, v skladu z ustaljeno prakso. Komisija poudarja tudi, da je reprezentativnost primerljivih vrst izdelka med vrstami izdelka, izvoženimi s Kitajske, in vrstami izdelka, ki jih na prostem trgu prodaja industrija Unije, visoka. Kontrolne številke izdelka med drugim izražajo tudi razreda B in C. Vključitev razreda kot ene značilnosti kontrolne številke izdelka je upravičena, saj imata razreda različne fizične lastnosti: izdelki v razredu C imajo večjo razteznost kot izdelki v razredu B, kar se zahteva pri določenih vrstah uporabe, kjer razreda B ni mogoče uporabiti. Preiskava je pokazala tudi, da se razred C prodaja po višji ceni kot razred B, proizvodni stroški razreda C pa so v povprečju višji. Zato je Komisija to lastnost izdelka upoštevala pri izračunih nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen. Posledično ni bilo mogoče primerjati cen razredov B in C, saj vrste izdelka, ki jih prodajajo kitajski proizvajalci izvozniki, niso primerljive z izdelki razreda C, ki jih prodaja industrija Unije. Prav tako ni bilo razloga za spreminjanje kontrolne številke izdelka, saj je bila reprezentativnost uvoženih vrst izdelka visoka. Hkrati dejstvo, da se vrsta izdelka, ki jo prodaja industrija Unije, ne ujema popolnoma z vrstami izdelka, uvoženimi v EU iz zadevne države, ne pomeni, da si take vrste izdelka ne konkurirajo in ne spadajo v obseg izdelka. Trditev zainteresiranih strani je zato treba zavrniti.

(58)

Po dokončnem razkritju sta dve zainteresirani strani trdili, da uvoz s Kitajske ni nelojalno znižal prodajnih cen neprimerljivih vrst izdelka in da torej velikega dela trga Unije uvoz s Kitajske ni prizadel.

(59)

Komisija opozarja, da so bile cene neprimerljivih vrst izdelka (razred C) višje od cen primerljivih vrst izdelka (razred B), zato je uvoz s Kitajske nelojalno znižal prodajne cene razreda C za več, kot je nelojalno znižal prodajne cene razreda B. Ugotovljeno je bilo, da uvoz s Kitajske pomeni konkurenco prodaji razreda C, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 56. V nasprotju s trditvijo zainteresirane strani so se cene vseh vrst izdelka Unije torej nelojalno znižale zaradi uvoza s Kitajske. Vendar, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 57 zgoraj, so bile stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen objektivno in pošteno določene na podlagi kontrolnih številk primerljivih izdelkov. To je v korist kitajskih proizvajalcev, saj kitajski uvoz ni bil primerjan z dražjimi vrstami izdelkov Unije. Vsekakor neprimerljive vrste izdelka predstavljajo le majhen delež prostega trga, saj je bila velika večina izdelkov razreda C prodanih na zaprtem trgu. Trditev je zato treba zavrniti.

(60)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z uvodnimi opombami in makroekonomskimi kazalniki, se sklepi iz uvodnih izjav od 64 do 80 začasne uredbe potrdijo.

(61)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 8 zgoraj, je industrija Unije po začasnem razkritju predložila popravljene podatke o stroških, zlasti za obravnavano obdobje. Popravljeni podatki, ki so bili preverjeni v njihovih prostorih, se nanašajo tudi na denarni tok in naložbe. Posledično so bili kazalniki stroškov, dobičkonosnosti, denarnega toka, naložb in donosnosti naložb popravljeni tako, da izražajo preverjene podatke. Čeprav spremembe rahlo vplivajo na točno raven določenih kazalnikov, ne spreminjajo skupnih sklepov o škodi iz začasne uredbe. Spodnje uvodne izjave 66 do 68 nadomestijo uvodne izjave 81 do 83 začasne uredbe.

(62)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani podvomilo o postopkovnih razlogih za predložitev popravljenih podatkov in njihovem preverjanju s strani Komisije. Zainteresirane strani so zahtevale več dodatnih informacij o popravljenih podatkih in trdile, da popravek pod vprašaj postavlja splošni zaključek o obstoju škode.

(63)

Glede postopka Komisija opozarja, da se nove informacije nanašajo na vprašanja ali opustitve, ki so bili zaznani v začasni fazi, zato je bil njihov cilj izboljšati natančnost ugotovitev. Komisija je sprejela samo popravke, ki jih je bilo mogoče preveriti, kar je omejilo vpliv spremenjenih informacij v primerjavi s prvotnimi trditvami industrije Unije.

(64)

Glede posledic sprememb na ugotovitve o škodi pa Komisija, v nasprotju s trditvami zainteresiranih strani, opozarja, da je bil vpliv sprememb majhen. Komisija opaža, da so bile cene odpadne kovine in stroški prodanega blaga popravljeni le za 1 do 2 %. Spremembe torej ne spreminjajo splošnih ugotovitev o obstoju škode.

(65)

Glede denarnega toka iz nepovezanih prodaj je Komisija upoštevala popravljene podatke, ki v začasni fazi niso bili na voljo. Popravek ni vplival na denarni tok povezane prodaje in tudi ni spremenil sklepa, da se je denarni tok po začetku uvoza s Kitajske poslabšal. Glede donosnosti naložb in stroškov zaposlovanja je Komisija popravila administrativne napake v formulah v preglednicah v uvodnih izjavah od 83 do 91 začasne uredbe. Ti popravki so potrdili sklepe o vedno manjši donosnosti naložb in vplivu stroškov dela.

(66)

Povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam v Uniji so se med letom 2012 in OP znižale za 16 %. Znižanje cen odraža splošen trend zniževanja stroškov surovin na svetovni ravni, tako razrezane odpadne kovine, ki se uporabljajo v Uniji, kot železove rude, ki se uporablja na Kitajskem in v primerljivi državi, kot je prikazano v preglednici spodaj.

(67)

Vendar so se prodajne cene industrije Unije med letom 2012 in OP znižale bolj kot cene surovin za razrezano odpadno kovino, tako v absolutnem kot v relativnem smislu. Kot je razvidno iz spodnje preglednice, je to od leta 2013 naprej pripeljalo do izgub.

(68)

Denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije ter njihova zmožnost zbiranja kapitala so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(69)

Ker ni bilo sprememb v zvezi z dobičkonosnostjo povezane prodaje, se sklepi iz uvodnih izjav 84 in 85 začasne uredbe potrdijo.

(70)

Na podlagi popravljenih podatkov se uvodni izjavi 86 in 87 začasne uredbe nadomestita z uvodnima izjavama 71 in 72 spodaj:

(71)

Pri nepovezani prodaji je sledil podoben trend kot pri povezani. Nepovezana prodaja je bila leta 2012 dobičkonosna, leta 2013 je bila malo pod pragom dobička, od leta 2014 naprej pa je ustvarjala izgubo.

(72)

Denarni tok, ki predstavlja zmožnost industrije, da sama financira svoje aktivnosti, je bil najprej pri nepovezani prodaji večinoma pozitiven, vendar se je od leta 2013, skupaj z vse manjšimi dobički, zmanjšal. Denarni tok v okviru povezane prodaje je bil leta 2011 negativen, v preostalem obravnavanem obdobju pa pozitiven. Vendar, ker cene pri povezani prodaji ne izražajo nujno tržnih cen, se ne more šteti, da denarni tok iz povezane prodaje izraža stanje denarnega toka industrije Unije.

(73)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s kazalniki, navedenimi v uvodni izjavi 68 zgoraj, se sklepi iz uvodnih izjav 88 in 89 začasne uredbe potrdijo.

(74)

Ker pripomb glede zalog ni bilo, se sklepi iz uvodne izjave 90 začasne uredbe potrdijo.

(75)

Po začasnem razkritju je Komisija opazila napako v preglednici iz uvodne izjave 91 začasne uredbe. Administrativna napaka se je nanašala na formulo izračuna povprečnih stroškov na zaposlenega v preglednici iz uvodne izjave 91 začasne uredbe. Izraz „13 % skupnih stroškov proizvodnje“ se nadomesti z izrazom „4 % skupnih stroškov proizvodnje“. Preglednica iz uvodne izjave 91 začasne uredbe se nadomesti s spodnjo preglednico:

(76)

V zvezi z uvodno izjavo 91 začasne uredbe je ena zainteresirana stran pripomnila, da so se stroški dela industrije Unije od leta 2012 do OP zelo povečali.

(77)

Komisija opozarja, da popravljena preglednica zgoraj kaže rahlo, 5-odstotno povečanje povprečnih stroškov dela od leta 2012 do OP. Pripomba zainteresirane strani je upravičena in je bila upoštevana v popravljeni preglednici. Popravek ne spremeni splošnega sklepa o škodi.

(78)

V uvodni izjavi 93 začasne uredbe se izraz „4 odstotne točke“ nadomesti z „več kot 5 odstotnih točk“.

(79)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede sklepa o škodi, se sklepi iz uvodnih izjav od 92 do 94 začasne uredbe, in sicer da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, potrdijo.

(80)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da je industrija Unije sama preusmerila svoje dejavnosti z zadevnega izdelka na druge izdelke. Zaznano zmanjšanje prodaje zadevnega izdelka bi bilo tako posledica odločitev industrije Unije in ga ne bi bilo mogoče pripisati uvozu s Kitajske. Zainteresirana stran je trdila, da industrija Unije zato ni utrpela škode, saj so drugi izdelki nadomestili zmanjšanje proizvodnje zadevnega izdelka, v industriji Unije pa ni bilo negativnega neto učinka. Po dokončnem razkritju sta to trditev ponovili dve zainteresirani strani.

(81)

Komisija ugotavlja, da je mogoče uporabiti enake stroje za proizvodnjo armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti in drugih izdelkov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 72 začasne uredbe. To dejstvo pa ne pomeni, da je povečanje proizvodnje drugih izdelkov vzrok zmanjšanja proizvodnje armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti. Taka vzročna zveza bi obstajala le, če bi stroji obratovali s skoraj polno izkoriščenostjo. Pri manj kot polni izkoriščenosti, kot je v tem primeru, se proizvodnja drugih izdelkov lahko poveča, ne da bi to povzročilo zmanjšanje proizvodnje armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti. Povečanje proizvodnje drugih izdelkov ne vpliva na oceno škode v zvezi z armaturnimi palicami iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti, kot je določeno v oddelku D zgoraj. Komisija ni našla dokazov, ki bi kazali, da so se proizvajalci Unije aktivno odločili zmanjšati proizvodnjo armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti, da bi se osredotočili na druge izdelke. Trditev je zato treba zavrniti.

(82)

Ker ni bilo drugih pripomb glede uvoda in učinka dampinškega uvoza, se sklepi iz uvodnih izjav od 95 do 99 začasne uredbe potrdijo.

(83)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je znatno škodo povzročila neučinkovitost industrije Unije, ne pa uvoz s Kitajske. Zainteresirana stran je trdila, da pomanjkanje izvoza na trge tretjih držav in uvoz iz Turčije v Unijo, kljub visokim turškim cenam, kažeta neučinkovitost industrije Unije. Zainteresirana stran je trdila, da zato uvedba ukrepov proti uvozu s Kitajske ne bi pomagala industriji Unije, saj bi uvoz s Kitajske zamenjal uvoz iz drugih držav. Po dokončnem razkritju sta to trditev ponovili dve zainteresirani strani.

(84)

Komisija ugotavlja, da je bila industrija Unije leta 2012, pred začetkom uvoza s Kitajske, dobičkonosna. Obseg izvoza je bil že takrat majhen, vendar to industriji ni preprečevalo ustvarjanja dobička. Poslabšanje razmer v industriji Unije torej ni moglo biti posledica pomanjkanja izvoza v tretje države. Komisija ugotavlja, da so se razmere v industriji Unije poslabšale, ko se je začel dampinški uvoz s Kitajske.

(85)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 105 začasne uredbe, uvoz iz Turčije v OP predstavljal le 2 % tržnega deleža, zato vpliv uvoza iz Turčije ni bil tolikšen, da bi prekinil vzročno zvezo med kitajskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(86)

Komisija ni našla nobenih dokazov za domnevno neučinkovitost industrije Unije. Prav nasprotno, izkazalo se je, da so bili stroški proizvodnje industrije Unije nižji od stroškov proizvodnje v primerljivi državi. Trditev je zato treba zavrniti.

(87)

Ker ni bilo drugih pripomb glede izvoza industrije Unije, se sklepi iz uvodne izjave 100 začasne uredbe potrdijo.

(88)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je mogoče splošno zmanjšanje prodaje nepovezanim strankam pojasniti s povečanjem prodaje enega proizvajalca Unije njegovim povezanim strankam na račun nepovezanih strank. Zainteresirana stran je trdila, da zmanjšanja nepovezane prodaje torej ni povzročil uvoz s Kitajske, temveč dejstvo, da je en proizvajalec Unije preusmeril prodajo na povezane stranke.

(89)

Komisija najprej ugotavlja, da se je prodaja industrije Unije nepovezanim strankam zmanjšala v okviru povečane potrošnje Unije, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah od 74 do 76 začasne uredbe. S povezano prodajo ni mogoče pojasniti, zakaj proizvajalci Unije niso mogli povečati prodaje v skladu s povečevanjem potrošnje. Drugič, zgornji trditvi o prodaji industrije Unije povezanim strankam nasprotuje preglednica v uvodni izjavi 74 začasne uredbe, ki kaže, da se povezana prodaja v obravnavanem obdobju ni povečala, ampak je ostala, splošno gledano, stabilna. Trditev o domnevnem povečanju povezane prodaje na račun nepovezane prodaje ni utemeljena, zato ne prekinja vzročne zveze med kitajskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(90)

Ker ni bilo drugih pripomb glede prodaje povezanim strankam, se sklepi iz uvodnih izjav od 101 do 103 začasne uredbe potrdijo.

(91)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede uvoza iz tretjih držav, se sklepi iz uvodnih izjav od 104 do 106 začasne uredbe potrdijo.

(92)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede gospodarske krize, se sklepi iz uvodnih izjav 107 in 108 začasne uredbe potrdijo.

(93)

Ena zainteresirana stran je ponovila trditev, obravnavano v uvodnih izjavah 109 in 110 začasne uredbe, da so temeljni vzrok škode dražje proizvodne metode in surovine industrije EU (odpadna kovina in električne peči) v primerjavi s Kitajsko (železova ruda in premog). Trdila je, da utemeljitev iz uvodnih izjav 109 in 110 začasne uredbe ni upoštevala različnih stopenj porabe železove rude in odpadnih kovin.

(94)

Komisija ponovno poudarja, kot je navedeno v uvodni izjavi 110 začasne uredbe, da sta proizvodni metodi različni ter uporabljata različni kombinaciji surovin in energije. Zainteresirana stran ni predložila utemeljenih podatkov o domnevnem vplivu proizvodne metode. Na podlagi informacij, ki so na voljo, Komisija ugotavlja, da teža surovine predstavlja približno 60 % stroškov proizvodnje industrije Unije, strošek energije pa se giblje med 8 in 10 %. Kakršni koli prihranki pri ceni surovine zaradi drugačne proizvodne metode bi bili vsaj deloma izničeni z višjo potrošnjo energije. Zato je Komisija sklenila, da ceni dveh različnih surovin nista neposredno primerljivi. Komisija vsekakor ugotavlja, da je bila stopnja dampinga določena na podlagi normalne vrednosti v Republiki Južni Afriki in ne na podlagi kitajskih cen surovine in energije. Trditve zainteresirane strani ne kažejo, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, mogoče pripisati proizvodni metodi. Komisija je zato sklenila, da čeprav je znižanje cen železove rude na Kitajskem morda pozitivno vplivalo na kitajske proizvajalce izvoznike, proizvodna metoda sama po sebi ne more biti vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ter prekiniti vzročne zveze med škodo in dampinškim uvozom s Kitajske. Trditev je zato treba zavrniti.

(95)

Ker ni bilo drugih pripomb glede stroškov glavne surovine, se sklepi iz uvodnih izjav 109 in 110 začasne uredbe potrdijo.

(96)

Ena zainteresirana stran je trdila, da zmanjšanja cen in škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni povzročil uvoz s Kitajske, temveč močna konkurenca med proizvajalci Unije. Trdila je, da na to kaže nadaljnje padanje cen v obdobju po OP, ko dampinškega uvoza s Kitajske ni bilo več.

(97)

Komisija opozarja, da je bilo ugotovljeno, da je dampinški uvoz s Kitajske nelojalno znižal prodajne cene EU v OP, s čimer je podana vzročna zveza med škodo in dampinškim uvozom s Kitajske. Glede obdobja po OP Komisija opozarja na znatno povečanje zalog kitajskega izvora, kar verjetno drži cene nizke, čeprav trenutno uvoza ni. Trditev je zato treba zavrniti.

(98)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je vzrok za uvoz s Kitajske nihanje menjalnega tečaja med GBP in USD. Zaradi rasti GBP v primerjavi z USD bi naj proizvajalec v Združenem kraljestvu postal nekonkurenčen, s čimer naj bi se odprlo povpraševanje po uvozu s Kitajske, ki se prodaja v USD.

(99)

Komisija opozarja, da določitev nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen temelji na prodaji proizvajalcev Unije v Franciji, na Portugalskem in v Španiji, medtem ko določitev stopnje dampinga temelji na normalni vrednosti v Republiki Južni Afriki. Na te ugotovitve nihanje menjalnega tečaja USD/GBP ne vpliva. Poleg tega se je vrednost USD v primerjavi z GBP med letom 2012 in OP zvišala. Ta argument je treba torej zavrniti.

(100)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da uvoz s Kitajske ni mogel povzročiti škode proizvajalcu Unije, katerega vrste izdelka niso primerljive z vrstami izdelka, uvoženimi s Kitajske. Na to naj bi kazala nižja stopnja dobička tega proizvajalca v primerjavi s povprečnim dobičkom drugih proizvajalcev Unije. Zainteresirane strani so trdile, da mora obstajati nek drug dejavnik, ki povzroča škodo temu proizvajalcu in ki ga Komisija ni upoštevala, vendar takega morebitnega drugega vzroka niso navedle. Zainteresirane strani so trdile, da proizvajalec Unije ne bi smel biti vključen v analizo škode.

(101)

Prvič, Komisija se sklicuje na uvodno izjavo 69 začasne uredbe, ki pojasnjuje, da tudi če bi bila škoda ugotovljena samo na podlagi primerljivih vrst izdelka, to ne bi spremenilo ugotovljenih trendov. Drugič, ko je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 55 do 57 zgoraj, so vrste izdelka, uvožene s Kitajske, zamenljive z neprimerljivim izdelkom, zato lahko povzročijo škodo tudi proizvajalcu Unije, katerega vrste izdelka se ne ujemajo v vrstami izdelka, uvoženimi s Kitajske. Tretjič, dobički različnih proizvajalcev se lahko razlikujejo zaradi različnih struktur stroškov in cene vsakega proizvajalca. In končno, zainteresirana stran ni predstavila nobenega alternativnega vzroka škode, ki bi lahko prekinil vzročno zvezo. Zaradi navedenega je trditev treba zavrniti.

(102)

Povzeto Komisija meni, da nobena trditev, ki so jih zainteresirane strani dale po začasnem razkritju, ne spreminja začasnih ugotovitev, s katerimi je bila ugotovljena vzročna zveza med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je v OP utrpela industrija Unije. Sklepi iz uvodnih izjav od 111 do 114 začasne uredbe se potrdijo.

(103)

Na podlagi zgornje analize, pri kateri so bili učinki vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije prepoznani in ločeni od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se sklene, da je dampinški uvoz s Kitajske povzročil industriji Unije znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(104)

Po začasnem razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesi Unije.

(105)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede splošnih premislekov, se sklepi iz uvodnih izjav od 115 do 117 začasne uredbe potrdijo.

(106)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede interesa industrije Unije, se sklepi iz uvodnih izjav od 118 do 124 začasne uredbe potrdijo.

(107)

Več zainteresiranih strani je izrazilo pomisleke glede dostopnosti ponudbe neodvisnim uporabnikom. Poudarile so, da je uvoz potreben za zadostitev povpraševanju, saj domača zmogljivost še zdaleč ne dosega potrošnje. Po navedbah teh zainteresiranih strani bodo neodvisni uporabniki imeli težave pri pridobivanju zadevnega izdelka, če bo uvoz s Kitajske zaradi ukrepov postal nekonkurenčen. Trdile so, da alternativni viri niso na voljo, saj proizvajalec Unije iz Združenega kraljestva daje prednost svojim povezanim uporabnikom, kar omejuje dostopnost ponudbe neodvisnim uporabnikom in jih potencialno izriva s trga. To bi posledično povzročilo izkrivljanje konkurence na trgu nižje v prodajni verigi, kar bi ogrozilo veliko zaposlitev, ki jih trenutno zagotavljajo neodvisni uporabniki. Poudarile so, da je ogroženih več zaposlitev v industriji nižje v prodajni verigi kot v industriji Unije, ki se ukvarja z zadevnim izdelkom.

(108)

Komisija opozarja, da namen protidampinških ukrepov ni zaprtje trga za izvoznike, ki se ukvarjajo z dampingom, ampak izničiti učinke, ki izkrivljajo trg zaradi škodljivega dampinga, in ponovno vzpostaviti učinkovito konkurenco na trgu. Ko bo cenovna diskriminacija odpravljena, bodo uporabniki lahko še naprej nabavljali armaturne palice iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti s Kitajske. Poleg tega, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 132 začasne uredbe, je v Uniji še dovolj prostih zmogljivosti, zlasti pri proizvajalcih zunaj Združenega kraljestva, ki nimajo povezanih uporabnikov. Komisija meni, da ni bil dan noben argument, ki bi kazal, da bodo neodvisni uporabniki imeli težave pri nabavi od teh proizvajalcev Unije. Posledično bodo lahko neodvisni uporabniki še naprej konkurirali na trgu. Argumenta zato ni mogoče upoštevati.

(109)

Po dokončnem razkritju sta dve zainteresirani strani trdili, da ukrepi niso v interesu Unije, saj bi zaradi ukrepov proti uvozu s Kitajske uporabniki začeli delati z izgubo. Vendar pa zainteresirane strani niso pojasnile, zakaj se uporabniki ne bi obrnili na alternativne vire ponudbe, kot je pojasnjeno zgoraj. Trditev zato ni bila upoštevana.

(110)

Ker ni bilo drugih pripomb glede interesa uporabnikov, se sklepi iz uvodnih izjav od 125 do 136 začasne uredbe potrdijo.

(111)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bi uvedba ukrepov negativno vplivala na uvoznike. Uvozniki zvišanja cen ne bi mogli prevaliti na stranke, zaradi česar bi imeli izgubo. Glede na njihovo nizko stopnjo dobička bi s tem tvegali propad.

(112)

Vendar pa Komisija poudarja, da domača proizvodnja v Združenem kraljestvu ne zadošča za pokritje celotne potrošnje, zato bo uvoz še naprej potreben. Uvozniki bodo po uvedbi dajatev lahko še naprej uvažali od drugih virov, tudi s Kitajske, po neškodljivih cenah. Zato ni verjetno, da bodo ukrepi na uvoznike znatno negativno vplivali.

(113)

Ker ni bilo drugih pripomb glede interesa uvoznikov, se sklepi iz uvodnih izjav od 137 do 139 začasne uredbe potrdijo.

(114)

Če povzamemo, nobena trditev zainteresiranih strani ni pokazala, da obstajajo prepričljivi razlogi proti uvedbi ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s Kitajske. Kakršne koli negativne učinke na nepovezane uporabnike zmanjšuje razpoložljivost alternativnih virov ponudbe. Poleg tega se pri presoji splošnega učinka protidampinških ukrepov na trg Unije zdi, da pozitivni učinki, zlasti na industrijo Unije, prevladajo nad morebitnimi negativnimi učinki na druge interesne skupine. Sklepi iz uvodnih izjav od 140 do 142 začasne uredbe se potrdijo.

(115)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3 zgoraj, je Komisija, na podlagi zahtevka pritožnika, z 19. decembrom 2015 uvedla obvezno registracijo uvoza armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti s poreklom iz LRK.

(116)

Registracija se nanaša na uvoz, opravljen med 19. decembrom 2015 in uvedbo začasnih protidampinških ukrepov, torej 29. januarjem 2016.

(117)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10 zgoraj, so v postopku sodelovali vsi vzorčeni proizvajalci Unije in trije nepovezani uvozniki. Njihov uvoz je predstavljal 70 % vsega uvoza s Kitajske v OP in 79 % vsega uvoza s Kitajske v obdobju po OP, torej med aprilom 2015 in januarjem 2016.

(118)

Več zainteresiranih strani je dalo pripombe, da se ne strinjajo z retroaktivno uvedbo dajatev. Nasprotno pa je industrija Unije zahtevala retroaktivno uvedbo.

(119)

V skladu s členom 10(4)(b) osnovne uredbe se lahko dajatev uvede retroaktivno, če „poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v teku obdobja preiskave, obstaja nadaljnja znatna rast uvoza, ki bo zaradi svoje časovne opredeljenosti in obsega in drugih okoliščin verjetno resno ogrozil popravljalni učinek dokončne protidampinške dajatve, ki se bo uporabila“.

(120)

Komisija ugotavlja, da se je po uvedbi registracije uvoz s Kitajske ustavil, z izjemo ene pošiljke s približno 10 000 tonami, ki je v Unijo vstopila po registraciji. Preverjanje nacionalnih carinskih organov na podlagi zahteve v skladu s členom 6(4) osnovne uredbe ni pokazalo nobenih drugih prijav pod zadevno kodo TARIC, zato je videti, da so statistični podatki o uvozu, ki so na voljo Komisiji, zanesljivi. Komisija torej ugotavlja, da je registracija zadoščala, da se je uvoz skoraj popolnoma ustavil, s tem pa se je preprečila nadaljnja škoda industriji Unije. Komisija je zato sklenila, da navedena pošiljka verjetno ne bo resno ogrozila popravljalnega učinka dajatve.

(121)

Na podlagi tega Komisija meni, da eden od pravnih pogojev iz člena 10(4) osnovne uredbe ni izpolnjen, zato se dajatev ne sme uvesti retroaktivno na registriran uvoz.

(122)

Po začasnem razkritju je industrija Unije nasprotovala ciljnemu dobičku, s katerim je bila določena stopnja odprave škode, kot je navedeno v uvodni izjavi 147 začasne uredbe, ter trdila, da stopnja (+ 1,65 %) ne zadošča in ni reprezentativna za to vrsto industrije ob odpravi dampinškega uvoza. Industrija Unije je trdila, da bi morala Komisija določiti višjo stopnjo dobička in predlagala več alternativnih metod določitve upoštevne stopnje dobička. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 8 zgoraj, je industrija Unije predložila tudi podatke o preteklih dobičkih pred obravnavanim obdobjem in kot eno izmed možnih alternativ predlagala, da se kot najprimernejše referenčno leto uporabi leto (2008). In končno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 61 zgoraj, se je na podlagi preverjanja popravljenih podatkov o stroških industrije Unije v obravnavanem obdobju spremenila tudi njena dobičkonosnost.

(123)

Komisija ugotavlja, da podatki o dobičkonosnosti, ki se nanašajo zlasti na zadevni izdelek, dajejo natančnejše izhodišče za primerjavo kot podatki o dobičkonosnosti drugih izdelkov iz jekla oziroma jeklarskega sektorja na splošno, kar sta bili podlagi za nekatere metode, ki jih je predlagala industrija Unije. Zato so bile te metode zavrnjene.

(124)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da podatki o dobičkonosnosti iz obravnavanega obdobja, če je na voljo leto običajnih konkurenčnih razmer, dajejo natančnejše izhodišče za primerjavo kot podatki o dobičkonosnosti izpred obravnavanega obdobja, kar je bila podlaga za nekatere metode, ki jih je predlagala industrija Unije. Iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 147 in 148 začasne uredbe, je Komisija ugotovila, da leto 2012 izraža dobičke, ki bi jih industrija Unije lahko dosegla v običajnih konkurenčnih razmerah, če dampinškega uvoza ne bi bilo. Metode, ki so temeljile na podatkih iz let pred obravnavanim obdobjem, so tako zavrnjene.

(125)

Komisija opozarja, da je stopnja dobička, ki je bila začasno določena v uvodni izjavi 147 začasne uredbe, v skladu s prihodki in stroški za leto 2012, ki jih je predložila industrija Unije in ki jih je Komisija preverila v začasni fazi.

(126)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 61 zgoraj, se je zaradi popravljenih podatkov, predloženih in preverjenih po začasnem razkritju, spremenila stopnja določenih kazalnikov dobičkonosnosti, denarnega toka, naložb in donosnosti naložb. Popravljeni podatki so bili dosledno uporabljeni za celotno obravnavano obdobje. Kot izhaja iz preglednic v uvodnih izjavah od 66 do 68, so bili posledično v vseh letih stroški in dobički nekoliko spremenjeni. Še zlasti se je dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam, dosežena v letu 2012, spremenila na + 4,8 %, v začasni fazi pa je bila 1,65 %. Sprememba v dobičkonosnosti je posledica nižjih stroškov po spremembi, iz česar izhaja višji dobiček.

(127)

Komisija je ugotovila, da dobiček, dosežen v letu 2012, izraža dobiček, ki bi ga industrija Unije lahko dosegla v običajnih konkurenčnih razmerah, če ne bi bilo dampinga. Navedena popravljena stopnja dobička, dosežena v letu 2012, je bila torej v dokončni fazi postopka uporabljena kot ciljni dobiček za določitev stopnje škode. Zato je treba v uvodni izjavi 147 začasne uredbe izraz „1,65 %“ nadomestiti s „4,8 %“.

(128)

Po dokončnem razkritju je industrija Unije pripomnila, da ne bi smeli izključiti stopenj dobička drugih izdelkov in iz drugih obdobij kot morebitnega načina določitve normalnega dobička. Industrija Unije je poudarila, da je vloga Komisije dati dejansko oceno in določiti najbolj točno stopnjo dobička v vsaki situaciji. Glede tega primera je industrija Unije trdila, da leto 2012 ni bilo leto običajnih konkurenčnih razmer, saj so bile cene odpadne kovine visoke, povpraševanje nizko, likvidacija proizvajalca iz Združenega kraljestva pa je na trgu še povečala ponudbo. Zato bi morala Komisija uporabiti stopnje dobička drugih izdelkov in/ali iz drugih obdobij.

(129)

Komisija opozarja, da je glede na trditve o cenah odpadne kovine, povpraševanja in likvidacije proizvajalca, ki jih je v začasni fazi dala industrija Unije, posebej analizirala razmere na trgu v obravnavanem obdobju. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 148 začasne uredbe, je Komisija, na podlagi navedenih okoliščin, menila, da v letu 2011 niso veljale normalne tržne razmere. V nasprotju s tem Komisija meni, da navedeni dejavniki niso razlog za neupoštevanje leta 2012. Glede cen odpadne kovine pa velja, da so dosegle vrhunec na začetku leta 2011, nato pa so se v letu 2012 še vedno zniževale, kot je navedeno v uvodni izjavi 81 začasne uredbe. Glede domnevno nizkega povpraševanja velja, da se je potrošnja med letoma 2011 in 2012 povečala za 9 %, kot izhaja iz uvodne izjave 57 začasne uredbe. Glede likvidacije proizvajalca velja, da je motnja na trg vplivala še zlasti leta 2011, likvidacija pa je bila zaključena na začetku leta 2012.

(130)

Zato je Komisija zavrnila trditve pritožnika in znova potrdila ugotovitev, da je bilo leto 2012 obdobje, ko so veljale normalne tržne razmere. Ker je to leto v obdobju preiskave, v katerem so veljale običajne konkurenčne razmere, ni potrebe, da bi določitev normalnega dobička temeljila na drugih obdobjih ali drugih izdelkih.

(131)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran podvomila o natančnosti izračuna ciljnih cen industrije Unije, še zlasti jo je zanimalo, ali je Komisija dejanski dobiček in ciljni dobiček izračunala za vsako PCN ločeno ali je uporabila za vse PCN enako stopnjo dobička.

(132)

V odgovor na to vprašanje Komisija potrjuje, da je uporabila standardno metodologijo: ciljna cena na enoto je bila izračunana tako, da se je ciljni dobiček, kot je določen zgoraj, prištel posameznim stroškom proizvodnje za vsako PCN posebej. V primerjavi s tem je bil dejansko dosežen dobiček za vsako PCN drugačen, enak je bil razliki med povprečno prodajno ceno in povprečnimi stroški vsake PCN. S tem se šteje, da je bilo na vprašanje zainteresirane strani odgovorjeno.

(133)

In končno, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 40 do 49 zgoraj, je bila primerjava cen med uvozom s Kitajske in proizvajalci Unije prilagojena cenam ob dospetju blaga v Združeno kraljestvo in na Irsko. Posledično je bil spremenjen tudi izračun stopnje odprave škode, ki zdaj izraža primerjavo med cenami izdelkov, ko dospejo v pristanišče v Združenem kraljestvu ali na Irskem. Zaradi tega se je stopnja škode povečala.

(134)

Ena zainteresirana stran je opozorila na to, da se zdi, da si višina stopnje škode in stopnje dampinga kitajskih proizvajalcev izvoznikov nasprotujeta, saj imajo proizvajalci z višjo stopnjo dampinga nižjo stopnjo škode.

(135)

Komisija opozarja, da normalna vrednost temelji na primerljivi državi in je tako enaka za vse kitajske proizvajalce izvoznike. Zato je dejansko mogoče pričakovati, da bo višja stopnja dampinga posledica nižjih izvoznih cen CIF, kar ima za posledico tudi višjo stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen. Vendar pa en kitajski proizvajalec izvoznik (Xicheng Group) v Unijo izvaža prek neodvisnih trgovinskih družb na Kitajskem. Izvozne cene, uporabljene za izračun stopnje dampinga, so bile določene na podlagi cen iz računov, izdanih neodvisnim trgovinskim družbam, medtem ko so bile cene CIF, uporabljene za izračun stopnje škode, določene na podlagi cen, ki so jih plačali prvi neodvisni kupci v Uniji. Cene CIF so izvozne cene presegale za vsaj 20 %. Ta razlika v prodajnem kanalu je posledično povečala razliko med stopnjo dampinga in stopnjo škode tega proizvajalca izvoznika.

(136)

Glede na spremembo ciljnega dobička, navedeno v uvodni izjavi 121 zgoraj, in ker ni bilo drugih pripomb glede stopnje odprave škode, se ostali sklepi iz uvodnih izjav od 144 do 151 začasne uredbe potrdijo.

(137)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba dokončne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka uvesti na ravni stopnje škode v skladu s pravilom nižje dajatve. Komisija opozarja, da trditve zainteresiranih strani glede stopnje dampinga torej ne bi spremenile stopnje ukrepov, četudi bi bile sprejete.

(138)

Na podlagi navedenega se naložijo naslednje stopnje dajatev:

(139)

Stopnje protidampinških dajatev, določene za posamezne družbe v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, ki ga proizvajajo te družbe, torej posebej navedeni pravni subjekti. Uvoženi zadevni izdelek, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, te stopnje ne morejo uporabljati in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(140)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo (8) skupaj z vsemi relevantnimi informacijami, zlasti o kakršni koli spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobljenim seznamom družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatev.

(141)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba posameznih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora biti v skladu z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(142)

Za zagotovitev ustreznega uveljavljanja protidampinške dajatve je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(143)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in ravni škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo.

(144)

Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009.