26.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/4

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 30. maja 2015 začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom aspartama s poreklom v Ljudski republiki Kitajski („zadevna država“ ali „LRK“) v Unijo. Komisija je začela preiskavo na podlagi člena 5. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 16. aprila 2015 vložila družba Ajinomoto Sweeteners Europe SAS („pritožnik“). Pritožnik je edini proizvajalec aspartama v Uniji. Pritožnik torej predstavlja celotno proizvodnjo aspartama v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike, kitajske organe, znane uvoznike, uporabnike, trgovce in distributerje, za katere je znano, da jih to zadeva, ter jih pozvala k sodelovanju.

(4)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(5)

V smislu začetka preiskave nobena od zainteresiranih strani ni zaprosila za zaslišanje pred službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

V obvestilu o začetku je Komisija obvestila zainteresirane strani, da namerava uporabiti Japonsko ali Južno Korejo kot tretji državi s tržnim gospodarstvom v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Zato je Komisija o začetku preiskave obvestila tudi proizvajalce na Japonskem in v Južni Koreji ter jih povabila k sodelovanju. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov zadevnega izdelka v Unijo v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(9)

Vprašalnika za zbiranje vzorca iz obvestila o začetku ni izpolnil nihče od znanih uvoznikov, s katerimi je Komisija vzpostavila stik. V tej preiskavi zato vzorčenja ni bilo mogoče uporabiti.

(10)

Dva distributerja, in sicer trgovca, ki kupujeta in ponovno prodajata izključno aspartam, proizveden v Uniji, sta se javila in predložila izpolnjen vprašalnik.

(11)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija pozvala predstavništvo LRK pri Uniji, da navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(12)

Šest proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Na tej podlagi ti trije vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki ali skupine, ki so pristale na sodelovanje, predstavljajo približno 90 % celotnega uvoza aspartama s poreklom iz LRK. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(13)

Trije nevzorčeni proizvajalci izvozniki v zadevni državi so zahtevali individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe in so prejeli obrazec zahtevka. Vendar nobeden od teh treh proizvajalcev izvoznikov ni predložil izpolnjenega obrazca zahtevka v določenem roku. Zato Komisija meni, da zahtevki za individualno preiskavo treh nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov niso veljavni.

(14)

Komisija je za namene člena 2(7)(b) osnovne uredbe poslala obrazce zahtevkov za TGO šestim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v zadevni državi, ki so želeli zaprositi za individualno stopnjo dampinga. Izpolnjen obrazec zahtevka za TGO sta predložila dva od šestih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, vendar je eden od njiju svoj zahtevek nato umaknil.

(15)

Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcu Unije, sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v zadevni državi, enemu proizvajalcu na Japonskem, torej v državi, ki je bila izbrana kot primerljiva, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (45), znanim uporabnikom in dvema distributerjema, ki sta se javila po objavi obvestila o začetku.

(16)

Izpolnjene vprašalnike so predložili proizvajalec Unije, trije vzorčeni proizvajalci izvozniki v zadevni državi, en proizvajalec na Japonskem („primerljiva država“), dva distributerja in pet uporabnikov.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski iz člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2014 do 31. marca 2015 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2011 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(19)

Zadevni izdelek, kot je opredeljen v obvestilu o začetku, je aspartam (N-L-α-aspartil-L-phenilalanin-1-metil ester, 3-amino-N-(α-karbometoksi-fenetil)-sukcinaminska kislina-N-metil ester), CAS RN 22839-47-0, s poreklom iz LRK, ter aspartam s poreklom iz LRK, ki ga vsebujejo pripravki in/ali mešanice, ki vsebujejo tudi druga sladila in/ali vodo, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 2924 29 98, ex 2106 90 92, ex 2106 90 98, ex 3824 90 92 in ex 3824 90 93.

(20)

Aspartam je sladilo, proizvedeno v obliki belih kristalov različnih velikosti brez vonja, ki je po okusu podobno sladkorju, vendar je bolj sladko in ima znatno manjšo kalorično vrednost. Zaradi tega se v glavnem uporablja kot nadomestek za sladkor v industriji brezalkoholnih pijač ter v živilski in mlečni industriji.

(21)

Preiskava je pokazala, da pripravki in/ali mešanice, ki vsebujejo aspartam, s poreklom iz LRK, v obdobju preiskave dejansko niso bile uvožene na trg Unije. Ker uvoza ni bilo, je Komisija sklenila, da se pripravki in mešanice ne bi smeli vključiti v opredelitev obsega izdelka. Ta razjasnitev opredelitve izdelka ne vpliva na ugotovitve o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije.

(22)

Pri opredelitvi zadevnega izdelka bi bilo zato treba pojasniti, da se ta nanaša samo na aspartam (N-L-α-aspartil-L-phenilalanin-1-metil ester, 3-amino-N-(α-karbometoksi-fenetil)-sukcinaminska kislina-N-metil ester), CAS RN 22839-47-0, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2924 29 98 („zadevni izdelek“ ali „aspartam“).

(23)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(24)

Komisija je pri ugotavljanju, ali so merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena, potrebne informacije zbrala tako, da je proizvajalce izvoznike pozvala, naj izpolnijo obrazec zahtevka za TGO. En vzorčeni proizvajalec izvoznik je zahteval TGO in predložil obrazec zahtevka za TGO v določenem roku.

(25)

Komisija je preverila predložene informacije v prostorih zadevne družbe.

(26)

Preveritev je pokazala, da proizvajalec izvoznik ni izpolnjeval meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato mu ni bilo mogoče odobriti TGO; pomanjkljivosti so bile ugotovljene zlasti glede meril 2 in 3.

(27)

Komisija je podrobne ugotovitve razkrila zadevnemu proizvajalcu izvozniku, organom zadevne države in industriji Unije. Družba je izpodbijala ugotovitve Komisije in predložila pisne pripombe na razkritje. Glavne prejete vsebinske pripombe so obravnavane v nadaljevanju.

(28)

V zvezi z merilom 2 je izvoznik proizvajalec ponovno poudaril, da ima en jasen sklop računovodskih evidenc, ki se neodvisno revidirajo v skladu s hongkonškimi standardi računovodskega poročanja.

(29)

Kar zadeva merilo 3, je proizvajalec izvoznik trdil, da bi bilo treba koristi, ki izhajajo iz preferenčnih davčnih režimov, nepovratnih sredstev ali nakupa pravice do rabe zemljišč, obravnavati kot podobne subvenciji in se jih zato ne bi smelo ocenjevati v okviru preiskave TGO.

(30)

Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da sedanja ocena meril 2 in 3 nasprotuje sklenitvi prejšnjih dveh preiskav, v katerih je družba zahtevala TGO in v kateri je bilo ugotovljeno, da merili 2 in 3 nista bili izpolnjeni.

(31)

Komisija opozarja, da se za vsako posamezno preiskavo odločitev glede TGO sprejme neodvisno, na podlagi posebnih okoliščin, pomembnih za preiskavo in s sklicevanjem na obstoječo prakso. Vse preiskave je treba opraviti za vsak primer posebej.

(32)

V zvezi z ocenjevanjem preferenčnih davčnih režimov in nepovratnih sredstev v okviru merila 3 Komisija meni, da se namen ocene TGO razlikuje od namena protisubvencijske preiskave, saj ocena TGO ugotovi, ali družba deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, medtem ko se v protisubvencijski preiskavi ugotovi, ali ima družba koristi od subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ti dve vprašanji je treba obravnavati ločeno tudi zaradi tega, ker je pomemben vidik iz merila 3 vprašanje, ali proizvodni stroški in finančni položaj družb niso podvrženi znatnemu izkrivljanju, ki se prenaša še iz predhodnega sistema netržnega gospodarstva, in ne, ali ima družba koristi od subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi (3).

(33)

Kar zadeva ceno prenosa pravic do uporabe zemljišč, Komisija meni, da prejete pripombe ne spreminjajo njene ugotovitve, da pravica do uporabe zemljišč ni bila pridobljena po tržni ceni.

(34)

Poleg tega je proizvajalec izvoznik zahteval zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje. To zaslišanje je potekalo 6. januarja 2016 in družba je lahko predstavila vse razloge, na podlagi katerih meni, da izpolnjuje zahteve iz meril 2 in 3 TGO.

(35)

Vendar se je tudi po zaslišanju štelo, da vložniku ni uspelo dokazati, da izpolnjuje zahteve iz druge in tretje alinee člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Zlasti pa vložnik ni uspel dokazati, da ni podvržen znatnemu izkrivljanju, ki se prenaša še iz sistema netržnega gospodarstva. Preiskava je dejansko pokazala, da je družba uživala koristi preferenčnih davčnih režimov, nepovratnih sredstev in preferenčne cene prenosa pravice do uporabe zemljišč ter zato ni izpolnjevala zahtev merila 3 v zvezi z oceno TGO.

(36)

Zaradi resnosti ugotovitev glede merila 3 se dodatna obrazložitev pomanjkljivosti, ugotovljenih v zvezi z merilom 2, na tej stopnji preiskave ne zdi potrebna.

(37)

Komisija je proizvajalca izvoznika obvestila o končnih rezultatih ocene za TGO.

(38)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določila na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. Zato je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(39)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot ustrezno primerljivo državo uporabiti Japonsko ali Južno Korejo, in jih pozvala, naj predložijo pripombe.

(40)

Pripombe so predložili kitajska gospodarska zbornica za mednarodno trgovino, kitajska gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij („CCCME“) in kitajski proizvajalci izvozniki, vsi pa so nasprotovali uporabi Japonske kot primerljive države. Trdili so, da bi bila Južna Koreja primernejša primerljiva država, med drugim zato, ker je domači južnokorejski trg konkurenčnejši od japonskega.

(41)

Da bi proučila vse možnosti za izbiro ustrezne primerljive države je Komisija pozvala vse znane nepovezane uvoznike, vzorčene kitajske proizvajalce izvoznike, kitajsko gospodarsko zbornico za mednarodno trgovino ter kitajsko gospodarsko zbornico uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij, da zagotovijo vse ustrezne informacije o morebitnih tretjih državah s tržnim gospodarstvom, razen Japonske in Južne Koreje.

(42)

Na podlagi informacij, ki so na voljo Komisiji, je bilo potrjeno, da se je aspartam proizvajal v omejenem številu držav, namreč v LRK, na Japonskem, v Južni Koreji in v Uniji.

(43)

Na podlagi prejetih pripomb je Komisija stopila v stik s proizvajalcem v Južni Koreji, za katerega je bilo znano, da proizvaja aspartam, ki pa ni želel sodelovati v preiskavi.

(44)

Vzpostavljen je bil stik z japonskim proizvajalcem, ki je začasno pristal na sodelovanje v preiskavi.

(45)

Komisija je v tej fazi sklenila, da je Japonska ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(46)

Informacije, prejete od sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi, so se po členu 2(7)(a) osnovne uredbe uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena.

(47)

Prvič, Komisija je proučila, ali je bil v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe celotni obseg prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na Japonskem reprezentativen. V ta namen se je celotni obseg prodaje primerjal s celotnim obsegom izvoza zadevnega izdelka za vsakega od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da se je podobni izdelek na japonskem trgu prodajal v reprezentativnih količinah.

(48)

Drugič, Komisija je opredelila, katere vrste izdelkov, ki jih je na domačem trgu prodajal proizvajalec v primerljivi državi, so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, ki so jih za izvoz v Unijo prodali vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki. Na podlagi vrste izdelka je primerjala obseg prodaje na Japonskem z izvozom vsakega posameznega vzorčenega proizvajalca izvoznika v Unijo. Ta primerjava je pokazala, da so se vse vrste izdelka na Japonskem prodajale v reprezentativnih količinah.

(49)

Komisija je nato proučila, ali se lahko za vsako vrsto podobnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja donosna ali ne, če je obseg prodaje po neto prodajni ceni, ki je bila enaka ali višja od izračunanih stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto. Normalna vrednost vseh primerjanih vrst izdelka lahko temelji na tehtanem povprečju cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(50)

Nazadnje je Komisija opredelila vrste izdelka, ki se izvažajo v Unijo iz LRK in se ne prodajajo na Japonskem, in konstruirano normalno vrednost na podlagi člena 2(3) in (6) osnovne uredbe. Za konstruiranje normalne vrednosti teh vrst izdelka je Komisija uporabila povprečne stroške proizvodnje najbolj podobnih vrst izdelka, ki jih proizvaja proizvajalec v primerljivi državi, ter dodala razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter dobiček, ki ustreza tehtanim povprečnim zneskom, ki ga je s prodajo podobnega izdelka na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja v obdobju preiskave ustvaril proizvajalec iz primerljive države.

(51)

Trije proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice.

(52)

Če proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažajo neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo.

(53)

Če proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažajo v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, in za razumno stopnjo dobička.

(54)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(55)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(56)

V zvezi z izvoznimi cenami vzorčenih proizvajalcev izvoznikov so bile izvedene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške kredita, bančne stroške in provizije. V zvezi z domačimi cenami proizvajalca iz primerljive države so bile opravljene prilagoditve za stroške notranjega prevoza, kreditne stroške in manipulativne stroške.

(57)

En izvoznik je zahteval prilagoditev pretvorbe valut izvozne cene na podlagi člena 2(10)(j) osnovne uredbe. Ta proizvajalec izvoznik je sklenil pogodbe o valutnih terminskih poslih, da bi izravnal porast svoje valute v primerjavi z valutami, ki se običajno uporabljajo za izvoz, tj. evrom in ameriškim dolarjem. Vendar je preiskava pokazala, da ni neposredne povezave med valutnimi terminskimi posli in gospodarsko izvozno prodajno pogodbo. Zahteva je bila zato zavrnjena.

(58)

En vzorčen proizvajalec izvoznik iz LRK je trdil, da bi bilo treba proučiti vrsto dejavnikov, da bi ugotovili, ali je prilagoditev potrebna, da bi tako zagotovili pošteno primerjavo izvozne cene vzorčenih kitajskih izvoznikov in normalne vrednosti, določene na Japonskem. Ti dejavniki so zadevali raven trgovanja, obseg prodaje, razlike v fizični kakovosti in trženju blagovne znamke ter razlike v stroških, kot so raziskave in razvoj, surovine, fiksni stroški in davčne sheme.

(59)

V zvezi z ravnjo trgovanja niso bile ugotovljene bistvene razlike v prodajni strukturi ali vrsti strank proizvajalca izvoznika, ki je podal zahtevo, in proizvajalca iz primerljive države. Prav tako med fizičnimi značilnostmi podobnega izdelka in zadevnega izdelka niso bile ugotovljene nobene razlike, ki bi upravičevale prilagoditev. Poleg tega s preiskavo ni bilo ugotovljeno, da bi blagovna znamka proizvajalca iz primerljive države tako vplivala na cene, da bi to upravičilo prilagoditev. Proizvajalec izvoznik, ki je podal zahtevo, v tem smislu ni predložil prepričljivih dokazov ali odločilnih elementov.

(60)

Glede trditev o stroških je preiskava potrdila, da je proizvajalec v primerljivi državi v preteklih letih začel uporabljati drug način proizvodnje. Vendar v preiskavi ni bilo potrjeno kakršno koli znatno povečanje stroškov zaradi drugačnega načina proizvodnje, ki bi upravičevalo prilagoditev.

(61)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države (glej uvodne izjave od (46) do (50)) primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(62)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(63)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(64)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, je tako 262,93 %.

(65)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe stopnjo dampinga za vse druge proizvajalce izvoznike v zadevni državi določila na osnovi dostopnih dejstev. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza iz zadevne države v Unijo, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu.

(66)

Stopnja sodelovanja je visoka, ker je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal okrog 90 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni vzorčenega sodelujočega proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga.

(67)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(68)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave izdeloval en proizvajalec Unije, tj. Ajinomoto Sweeteners Europe S.A.S („ASE“). Družbo ASE je dne 15. oktobra 2015 kupila družba Hyet Holding B.V., zato se je proizvajalec Unije preimenoval v Hyet Sweet S.A.S („Hyet“). Novi lastnik je potrdil svojo polno podporo tekoči preiskavi. Hyet torej predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(69)

Ker industrijo Unije predstavlja le en proizvajalec, so vse številke, povezane z občutljivimi podatki, zaradi zaupnosti indeksirane ali navedene v okvirni vrednosti.

(70)

Potrošnja Unije je temeljila na prodaji proizvajalca Unije in uvozu iz LRK. Razen v Uniji, LRK in na Japonskem se aspartam trenutno proizvaja le še v Južni Koreji. Edini proizvajalec iz ZDA se je s trga aspartama umaknil v letu 2014. Po razpoložljivih informacijah (4) v celotnem obravnavanem obdobju ni bilo uvoza aspartama na trg Unije iz Japonske, Koreje ali iz ZDA, ali pa je bil ta neznaten.

(71)

Eurostat aspartam trenutno uvršča pod več oznak KN, ki zajemajo tudi številne druge kemikalije, zato podatki Eurostata niso primerni za določitev obsega uvoza. Pritožnik je predložil statistične podatke o kitajski prodaji v Unijo v obravnavanem obdobju, ki jih je zbrala kitajska družba za raziskave CCM Information science and technology Co., Ltd („družba CCM“) (5). Te informacije so bile navzkrižno preverjene s podatkovno zbirko kitajskega izvoza, v kateri pa zadevni podatki niso bili na voljo za celotno obravnavano obdobje. Glede na to, da so se podatki v obeh podatkovnih zbirkah za leti 2013 in 2014 ter za obdobje preiskave ujemali, je bilo sklenjeno, da se uporabi podatke družbe CCM, ki zajemajo celotno obravnavano obdobje.

(72)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(73)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala za 12 %. Glede na tržne informacije, zbrane pri pritožniku in uporabnikih, so razlog za to zlasti zdravstveni pomisleki glede aspartama, zaradi katerih so nekateri uporabniki začeli uporabljati druga sladila, kot so kalijev acesulfam („ACE-K“), stevia ali sukraloza.

(74)

Uvoz v Unijo in tržni delež kitajskega uvoza sta se gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(75)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza iz LRK znižal za 12 %; ta padec ustreza upadu celotne potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi (73). Tržni delež kitajskega uvoza je v celotnem obravnavanem obdobju ostal stabilen in sicer okrog 50–70 % potrošnje Unije.

(76)

Povprečna cena uvoza iz LRK na tono se je gibala tako:

Preglednica 3

Cene CIF uvoza iz LRK (EUR/tono)

(77)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se v obravnavanem obdobju znižale za 12 %.

(78)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(79)

Za zagotovitev zadostnega ujemanja med vrstami izdelka, ki jih prodaja industrija Unije, in tistimi, ki jih prodajajo kitajski proizvajalci izvozniki, je bil obseg kontrolnih številk izdelka zmanjšan s parametroma velikosti in vrste embalaže. Preiskava je potrdila, da navedena parametra nista bistveno vplivala na ceno izdelka na tono.

(80)

Tehtana povprečna cena industrije Unije za posamezno vrsto izdelka je bila primerjana z ustrezno tehtano povprečno ceno za posamezno uvoženo vrsto izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov proizvajalca Unije v obdobju preiskave. Komisija je ugotovila, da je povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znašala 21,1 %.

(81)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(82)

Zaradi spoštovanja zaupnih poslovnih podatkov je bilo treba informacije v zvezi z edinim proizvajalcem Unije predstaviti v indeksirani obliki.

(83)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost (7) in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(84)

Obseg proizvodnje industrije Unije je v celotnem obravnavanem obdobju nenehno in strmo padal, tako da se je zmanjšal za 42 %. Od leta 2013 je moral proizvajalec Unije za zmanjšanje stroškov uvesti dvomesečne ustavitve proizvodnih obratov vsako leto namesto standardnih 3-tedenskih zaustavitev zaradi vzdrževanja na vsakih 18 mesecev.

(85)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena, zato se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala sorazmerno z obsegom proizvodnje.

(86)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji in njen tržni delež sta se gibala, kot je prikazano v spodnji tabeli:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(87)

V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje industrije Unije skupaj zmanjšal za 12 %. V istem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala za 12 %. Kot je razvidno iz statističnih podatkov, se je kitajski obseg prodaje zmanjšal za enak delež (glej uvodno izjavo (74)), kar pomeni, da so si kitajski proizvajalci in proizvajalec Unije enakomerno delili (vsak po 12 %) izgubo zaradi zmanjšanja potrošnje Unije.

(88)

Zaradi tega je tudi tržni delež proizvajalca Unije v celotnem obravnavanem obdobju ostal stabilen in se gibal v razponu od 30 % do 50 %.

(89)

Zaposlenost, produktivnost in stroški dela so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(90)

Od leta 2011 do konca obdobja preiskave je industrija Unije zmanjšala število zaposlenih za 7 % in zaradi zelo velikega zmanjšanja proizvodnje, kot je opisano v uvodni izjavi (84), se je produktivnost zmanjšala za skupno 37 %. Industrija Unije je pojasnila, da je nadaljnje zmanjšanje števila zaposlenih težavno tako zaradi neprekinjenega proizvodnega procesa, kakor tudi zaradi ustreznih odpravnin. V vsakem primeru je industrija Unije uspela zmanjšati skupne stroške dela s prisilno zaustavitvijo proizvodnje, tako da so povprečni stroški dela na zaposlenega v obravnavanem obdobju ostali sorazmerno stabilni.

(91)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (67), so bile vse stopnje dampinga znatne. Višina dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz LRK je znatno vplivala na industrijo Unije.

(92)

Protidampinške dajatve nikoli niso bile uvedene na aspartam s poreklom iz LRK. Protidampinške dajatve na aspartam s poreklom iz Japonske in ZDA so bile uvedene leta 1991 in so že davno potekle. Ocena učinkov preteklega dampinga zato v obravnavanem primeru ne pride v poštev.

(93)

Tehtane povprečne prodajne cene na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se gibale na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene in stroški prodanega blaga industrije Unije

(94)

Povprečna prodajna cena industrije Unije za podobni izdelek se je v obravnavanem obdobju znižala za 7 %. Gibanje cen surovin, kot je podrobno opisano v uvodni izjavi (110) deloma pojasni to znižanje cene, vendar, kot je dodatno pojasnjeno v oddelku 5 spodaj, to ni edina razlaga za njeno znižanje.

(95)

Zaradi znatnega zmanjšanja obsega proizvodnje so se stroški na enoto prodanega blaga v obravnavanem obdobju povečali za 22 %.

(96)

Preglednica 8 spodaj prikazuje gibanje donosnosti, denarnega toka, naložb in donosnosti naložb industrije Unije v obravnavanem obdobju:

Preglednica 8

Donosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(97)

Komisija je donosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Kot je razvidno iz zgornje preglednice, je donosnost industrije Unije v obravnavanem obdobju strmo padla. Velike spremembe v denarnem toku so tesno povezane s spremembami zalog. Zaradi težkega finančnega položaja industrije Unije so se v obravnavanem obdobju znatno zmanjšale tudi naložbe in njihova donosnost.

(98)

Industrija Unije je v skladu s francoskimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (9) v proračunskem letu 2012 (10) opravila rezervacijo za bistveno oslabitev. Ta oslabitev je temeljila na tržnih napovedih in je zajemala več kot znaten znesek. Za namene te preiskave pa je bilo odločeno, da se te izjemne rezervacije ne upošteva, in sicer v izogib izkrivljanju trendov.

(99)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(100)

Čeprav se je v obravnavanem obdobju obseg končnih zalog zmanjšal zaradi daljših zaustavitev proizvodnih obratov, da bi zmanjšali stroške, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (84), se je raven zalog, izražena kot delež proizvodnje, v primerjavi s proizvodnjo znatno povečala.

(101)

Preiskava je pokazala, da so se v obravnavanem obdobju poslabšali skoraj vsi gospodarski kazalniki razen tržnega deleža, ki je ostal stabilen.

(102)

Močni negativni trendi so bili opaženi pri naslednjih gospodarskih kazalnikih: obseg proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, denarni tok, naložbe, zaposlenost in produktivnost. Zaradi združenega učinka zmanjšanja proizvodnje, ki je vodilo v povečanje stroškov na enoto prodanega blaga, in znižanja prodajnih cen se je donosnost industrije Unije v obravnavanem obdobju močno zmanjšala. Vsi ti trendi jasno kažejo na škodljive razmere.

(103)

Zainteresirana stran je trdila, da sta farmacevtska in živilska industrija ločena trga in da industriji Unije ne grozi škoda glede njene prodaje farmacevtski industriji, ter da bi bilo zato treba preiskavo omejiti na aspartam, ki se uporablja za sektor hrane in pijače. Ta zainteresirana stran je trdila tudi, da z industrijo Unije ne konkurira na farmacevtskem trgu, zato slednja ne sme zahtevati odškodnine za njeno prodajo farmacevtski industriji.

(104)

V odgovor na to trditev je treba poudariti, da je preiskava pokazala, da so kitajski izvozniki sposobni proizvajati vse vrste zadevnega izdelka, vključno s tistimi vrstami, ki so namenjene strankam v farmaciji. Vendar je uporaba aspartama v farmacevtskem sektorju za zdaj zelo omejena in kitajski izvozniki (še) niso mogli vstopiti na ta trg. Pomembno je poudariti, da bi bila brez donosnejše prodaje farmacevtskemu sektorju škoda industriji Unije še bolj izrazita.

(105)

Najpomembneje je, da je preiskava potrdila, da imata aspartam, ki se prodaja na živilskem, in aspartam, ki se prodaja na farmacevtskem trgu, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter se zato štejeta za en izdelek. Zato izključitev aspartama, namenjenega farmacevtskemu sektorju, ni utemeljena. Razlike v ceni, predvsem zaradi strožjih postopkov certificiranja in nadzora ter zaradi strožjih zahtev v zvezi s proizvodnjo, se upoštevajo pri kontrolni številki izdelka, ki razlikuje med aspartamom, namenjenim farmacevtski oziroma živilski industriji. To razlikovanje omogoča, da se pri izračunu dampinga in škode med seboj primerjajo in upoštevajo zgolj enake vrste izdelka. Na podlagi navedenega je bilo treba to trditev zavrniti.

(106)

Komisija je na podlagi vsega navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(107)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je Komisija proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni pripisala temu dampinškemu uvozu.

(108)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (67), so bile vse stopnje dampinga, ugotovljene v obdobju preiskave, znatne. Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen za isto obdobje je bila prav tako zelo visoka in je znašala 21,1 %, kot je navedeno v uvodni izjavi (80).

(109)

Poleg tega je preiskava pokazala, da so bile kitajske cene nižje od cen industrije Unije že v letu 2011 in se v obravnavanem obdobju še nadalje zmanjšale za 12 %. Glede na cenovni pritisk, ki ga povzročajo kitajski proizvajalci izvozniki, je industrija Unije morala znižati svoje cene in od leta 2013 dalje, zlasti v obdobju preiskave, ni več mogla prodajati po cenah, ki bi ji omogočale kritje celotnih stroškov.

(110)

Da bi dodatno proučila določanje cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov, je bilo v preiskavi ocenjeno gibanje cen glavnih surovin. Aspartam se pridobiva z mešanjem dveh aminokislin (L-asparaginske kisline in L-fenilalanina) v bolj ali manj enakih količinah. Stroški za ti dve aminokislini pomenijo približno 25 % celotnih stroškov proizvodnje. Ceni teh dveh surovin sta se v obravnavanem obdobju spremenili za približno + 3,5 % oziroma – 27 %. To pomeni, da bi gibanje cen surovin lahko pojasnilo največ 3-odstotno zmanjšanje proizvodnih stroškov ali cen aspartama, medtem ko se je prodajna cena kitajskega uvoza znižala za 12 %. To potrjuje trditve industrije Unije, da so kitajski proizvajalci izvozniki na trgu Unije cene določali precej agresivno.

(111)

Preiskava je pokazala tudi, da so kitajski izdelki močno prisotni na trgu Unije. Čeprav se obseg njihove prodaje v obravnavanem obdobju ni povečal, temveč je sledil padajočemu trendu potrošnje, je njihov tržni delež ostal stabilen in je bil v celotnem obravnavanem obdobju znatno višji od deleža industrije Unije.

(112)

Zaradi prisotnosti velikih količin poceni dampinškega uvoza industrija Unije ni mogla povečati in niti ne ohraniti svojih cen tako, da bi pokrila celotne stroške proizvodnje. Industrija Unije je bila tako, da bi obdržala stranke in proizvodnjo, v obravnavanem obdobju prisiljena dodatno znižati svoje cene za 7 %, tako da je od leta 2013 dalje ustvarjala izgubo. To znižanje cen, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (108) do (110), je bilo večje, kot bi bilo mogoče pojasniti z gibanjem cen surovin.

(113)

Glede na navedeno Komisija meni, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(114)

Obseg in povprečna cena izvoza industrije Unije nepovezanim strankam sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 10

Izvoz industrije Unije

(115)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zelo zmanjšal, in sicer za 66 %, za 7 % pa so se znižale tudi povprečne cene. Preiskava je pokazala, da je to imelo negativen učinek na obseg proizvodnje (uvodna izjava (84)) in s tem na stroške prodanega blaga (uvodna izjava (94)). Zato se šteje, da so slabi rezultati na izvoznih trgih tudi prispevali k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(116)

Vendar zmanjšanje obsega izvoza in izvoznih cen ni moglo zadovoljivo pojasniti ravni in intenzivnosti celotne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Poudariti je treba, da je bila industrija Unije kljub čedalje slabši stroškovni strukturi prisiljena k nadaljnjemu nižanju svojih cen na trgu Unije zaradi nenehnega močnega cenovnega pritiska kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trg Unije, kot je razloženo v poglavju 5.1.

(117)

Preiskava je tudi razkrila, da je bil v obdobju preiskave delež proizvodnje, ki je bil izvožen, znatno manjši od deleža proizvodnje, prodanega na trgu Unije.

(118)

Na podlagi tega se šteje, da zmanjšanje obsega izvoza in izvoznih cen industrije Unije v obravnavanem obdobju ni prekinilo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(119)

Kot je bilo že omenjeno v uvodni izjavi (70), se aspartam trenutno proizvaja le na Japonskem, v Južni Koreji, LRK in Uniji. V ZDA je sicer bil proizvodni obrat, ki pa je prenehal delovati leta 2014. Po razpoložljivih informacijah tudi Južna Koreja zmanjšuje obseg proizvodnje. Kar je še bolj pomembno, razpoložljive informacije kažejo (11), da proizvajalci, ki niso iz LRK, v Unijo v celotnem obravnavanem obdobju bodisi niso uvozili ničesar, ali pa je bilo njihovega uvoza zanemarljivo malo.

(120)

Na podlagi tega se sklene, da uvoz iz tretjih držav ni vplival na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in zato ni mogel prekiniti vzročne zveze med kitajskim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(121)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala za 12 %. Kot je prikazano v preglednicah 2 in 5 zgoraj, sta tržna deleža kitajskih proizvajalcev izvoznikov in industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju ostala nespremenjena, saj sta si obe strani enakomerno delili (vsaka po 12 %) zmanjšanje obsega prodaje.

(122)

V vsakem primeru se zdi, da zmanjšanje potrošnje Unije ni bilo tako znatno kot zmanjšanje proizvodnje in tako ne zadostuje za pojasnitev obsega škode, ki jo je utrpel proizvajalec Unije. Opozoriti je treba, da so se v obdobju preiskave prodajne cene znižale za 7 %, zmanjšanje obsega proizvodnje pa so privedle do višjih stroškov in do zelo negativne donosnosti. Zato se šteje, da je zmanjšanje potrošnje Unije negativno vplivalo na industrijo Unije, vendar ni prekinilo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(123)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da proizvajalec Unije prodaja izdelek z blagovno znamko, medtem ko kitajski proizvajalci prodajajo izdelek brez blagovne znamke. Po navedbah te strani so izdelki z blagovno znamko bolj opazni in jim zato bolj škodijo medijske kampanje, ki opozarjajo na morebitne zdravstvene pomisleke, kar naj bi bil razlog za upad prodaje industrije Unije.

(124)

Ta trditev je zelo špekulativna in je ne podpira noben utemeljeni dokaz. Aspartam se prodaja velikim družbam, ki v glavnem delujejo v živilskem sektorju in sektorju pijač, ne pa kot izdelek z blagovno znamko za končne uporabnike. Preiskava je potrdila, da imata aspartam, ki ga prodaja industrija Unije, in aspartam iz kitajskega uvoza popolnoma enake fizikalne in kemične lastnosti ter da po koncu postopka certificiranja uporabniki ne razlikujejo med tema viroma. Zato je treba to trditev zavrniti.

(125)

Ta zainteresirana stran je trdila tudi, da stroške industrije Unije izkrivlja nabava ene od surovin od povezane družbe. Vendar je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je povezana družba surovino prodajala po enakih cenah industriji Unije in drugim tretjim nepovezanim stranem, in sicer po običajnih tržnih pogojih. Zato trditev, da so stroški industrije Unije izkrivljeni, ni podprta z ugotovitvami preiskave.

(126)

Druga zainteresirana stran je izpodbijala obstoj vzročne zveze z argumentom, da poslabšanje položaja industrije Unije ni sovpadalo s povečanjem obsega dampinškega uvoza iz LRK.

(127)

Kakor je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah od (108) do (113), je bila škoda povzročena zaradi kombiniranega učinka znatnega tržnega deleža kitajskega uvoza ter njegovih nizkih in padajočih cen. Ta trditev se zato zavrne.

(128)

Preiskava je pokazala, da je stalen cenovni pritisk kitajskega uvoza skupaj z njegovo močno prisotnostjo na trgu Unije povzročil znatno škodo industriji Unije. Že tako nižje cene kitajskega uvoza so se v obravnavanem obdobju znižale za nadaljnjih 12 % in to znižanje cen je le v manjši meri mogoče razložiti z gibanjem cen surovin.

(129)

Škoda v tej preiskavi je jasna in zadeva večino kazalnikov, kot je opisano zgoraj v poglavju 4. Stalen in agresiven cenovni pritisk, ki ga je izvajala LRK, je industrijo Unije prisilil v znižanje cen pod raven celotnih stroškov proizvodnje, zaradi česar je zlasti v obdobju preiskave utrpela znatne izgube.

(130)

Komisija je pazljivo proučila učinke vseh znanih dejavnikov, ki bi lahko negativno vplivali na položaj industrije Unije, in sklenila, da bodisi niso povzročili nobene škode (izvoz v tretje države, prodaja z blagovno znamko in brez nje, nabava surovin pri povezani strani), ali pa je bil njihov učinek omejen in zato ni mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije (zmanjšanje potrošnje Unije in izvozne uspešnosti industrije Unije).

(131)

Zato se sklene, da je dampinški uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije in da noben drug dejavnik ni prekinil te vzročne zveze med kitajskim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(132)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi lahko kljub ugotovljenemu škodljivemu dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(133)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz LRK utrpela znatno škodo. Skoraj vsi kazalniki škode so v obravnavanem obdobju pokazali negativno gibanje, zlasti to velja za obseg proizvodnje, obseg prodaje, prodajne cene in zaposlenost. Negativen trend je bil ugotovljen tudi za kazalnike, povezane s finančno uspešnostjo, kot so donosnost, denarni tok in donosnost naložb.

(134)

Po uvedbi ukrepov se pričakuje, da bo industrija Unije lahko povečala proizvodnjo in obseg prodaje na trgu, na katerem vlada učinkovita konkurenca. Cene kitajskih izvoznikov bi se morale zvišati, industrija Unije pa bo delno razbremenjena trenutnega močnega cenovnega pritiska, ki ga izvajajo na trg Unije.

(135)

Brez ukrepov bi se položaj industrije Unije zelo verjetno še bolj poslabšal. Zelo verjetno se bo krčenje obsega prodaje in tržnega deleža nadaljevalo zaradi znatnega cenovnega pritiska nizkocenovnega dampinškega uvoza. To bo industrijo Unije prisililo v nadaljnje znižanje cen in srednjeročno v popolno ustavitev proizvodnje aspartama, kar bi povzročilo izgubo delovnih mest v Uniji.

(136)

Zato je Komisija v tej fazi sklenila, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(137)

Dva distributerja, ki kupujeta aspartam samo od industrije Unije, sta sodelovala v preiskavi in izrazila podporo ukrepom, saj sta v celoti odvisna od proizvodnje in prodaje industrije Unije.

(138)

Nihče od znanih uvoznikov ni sodeloval v tej preiskavi s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika ali kakršnih koli vlog v pisni obliki. Na splošno imajo glede na tržne informacije, pridobljene od industrije Unije iz nedavne preiskave v zvezi s podobnim izdelkom (12), uvozniki precej širok nabor proizvodov in je aspartam le eden od njih. Glede na to, da ti ukrepi ne bi prepovedali uvoza aspartama iz LRK, ampak le ponovno vzpostavili pošteno konkurenco na trgu Unije, se v vsakem primeru šteje, da ukrepi uvoznikom ne bi preprečili nadaljnjega trgovanja z zadevnim izdelkom na trgu Unije.

(139)

Na podlagi razpoložljivih informacij se zato šteje, da uvedba ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesi distributerjev in uvoznikov na trgu Unije.

(140)

Komisija je na začetku preiskave vzpostavila stik z vsemi znanimi uporabniki aspartama. Pet uporabnikov je sodelovalo v preiskavi in predložilo izpolnjene vprašalnike. Ti uporabniki predstavljajo 5,4 % potrošnje Unije. Trije od teh uporabnikov so aspartam kupovali izključno od industrije Unije in navedli, da so bodisi neopredeljeni bodisi naklonjeni uvedbi ukrepov.

(141)

Dva uporabnika, ki sta aspartam kupovala iz LRK, sta skupaj kupila manj kot 10 % kitajskega uvoza v obdobju preiskave. Ob preverjanju njunih podatkov je bilo ugotovljeno, da je delež aspartama v njunih stroških proizvodnje manjši od 3 % in da sta bili v obdobju preiskave obe družbi dobičkonosni. Vpliv ukrepov na njune skupne stroške bi lahko znašal največ 1,5 %.

(142)

Na podlagi teh informacij je bilo ugotovljeno, da uvedba protidampinških dajatev ne bi bistveno povečala njunih skupnih stroškov proizvodnje in da imata v vsakem primeru nekaj manevrskega prostora za absorpcijo teh dodatnih stroškov.

(143)

Eden od uporabnikov je poudaril pomen uporabe dveh virov dobave, tj. možnost, da aspartam kupujeta iz drugih virov. Namen protidampinških ukrepov ni, da se uvoznikom aspartama s poreklom iz Kitajske prepreči dostop do trga Unije, ampak da se ponovno vzpostavi učinkovita konkurenca med različnimi dobavitelji in trgovci, ki so prisotni na tem trgu. Kot je navedeno v uvodni izjavi (135), bi neuvedba ukrepov verjetno povzročila izginotje industrije Unije in bi tako nadalje zmanjšala že tako majhno število proizvajalcev aspartama po vsem svetu, zaradi česar bi bilo še težje zagotavljati dobavo aspartama iz dveh virov. Zato je Komisija sklenila, da ukrepi ne bi ogrozili potrebe uporabnikov po dobavi iz dveh virov.

(144)

Uvedba protidampinških ukrepov naj bi industriji Unije omogočila, da ostane na trgu in nato izboljša svoj položaj. Obstaja veliko tveganje, da se bi v primeru neuvedbe ukrepov industrija Unije srednjeročno morala umakniti iz poslovnega segmenta aspartama, kar bi neizogibno pomenilo izgubo delovnih mest. Ugotovljen ni bil noben utemeljen razlog proti uvedbi ukrepov z vidika uvoznikov ali uporabnikov.

(145)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija sklenila, da so ukrepi za uvoz aspartama s poreklom iz LRK v splošnem interesu Unije in da ne obstaja noben utemeljen razlog proti njihovi uvedbi.

(146)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(147)

Pri določitvi stopnje odprave škode je Komisija najprej določila višino dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(148)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje proizvodne stroške in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(149)

Iz tega razloga in ker ni bilo druge razumne možnosti, je Komisija uporabila povprečje stopenj dobička, ustvarjenih v letih 2011 in 2012, torej v prvih dveh letih obravnavanega obdobja (v razponu od 5 % do 10 %). Ta pristop je uporabila, ker je bil dobiček iz prodaje v Uniji v letu 2011 ustvarjen ob visoki izkoriščenosti zmogljivosti, ki je pomenila razmeroma nizke stroške proizvodnje na enoto. Leta 2012 se je položaj poslabšal zaradi izgube prodaje in proizvodnje, kar je povzročilo večje stroške proizvodnje na enoto, to pa je negativno vplivalo na dobičkonosnost. Šteje se, da je povprečje stopenj dobička, zabeleženih v letih 2011 in 2012, v skladu z dobičkom, ki ga je mogoče ustvariti v normalnih tržnih pogojih in ob učinkoviti konkurenci industrije Unije.

(150)

Na podlagi tega je Komisija za industrijo Unije izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za vsako kontrolno številko proizvoda tako, da je dejansko izgubo v obdobju preiskave zamenjala s prej navedeno ciljno stopnjo dobička.

(151)

Komisija je nato določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenega sodelujočega proizvajalca izvoznika iz LRK, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtanimi povprečnimi neškodljivimi cenami podobnega izdelka, ki ga je proizvajalec Unije prodajal na trgu Unije v obdobju preiskave, za vsako PCN posebej. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtanih povprečnih uvoznih vrednosti CIF. Povprečna stopnja škode na proizvajalca izvoznika je bila dobljena tako, da se je vsota razlik, ugotovljenih na ravni PCN, izrazila kot odstotek njihove celotne vrednosti CIF.

(152)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in za „vse druge družbe“ je opredeljena na enak način kot dampinška stopnja za te družbe (glej uvodne izjave od (63) do (67)).

(153)

Za uvoz aspartama s poreklom iz LRK bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatev bi bilo treba določiti na ravni nižje od teh dveh stopenj.

(154)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne protidampinške stopnje dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(155)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo izključno na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(156)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (13). Zahtevek mora vsebovati vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(157)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(158)

V interesu dobrega javnega upravljanja lahko zainteresirane strani v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(159)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v zaključni fazi preiskave spremeniti –

(a)

zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba;

(b)

Komisiji predložijo svoje pisne pripombe ter

(c)

zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.