27.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/22

(1)

Veljavni protidampinški ukrepi za uvoz nekaterih jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ukrajine so bili prvotno uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1796/1999 (2) („prvotna uredba“) in nazadnje razširjeni z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 102/2012 (3) („veljavni ukrepi“).

(2)

Veljavni ukrepi so uvedeni v obliki dajatve ad valorem v višini 51,8 %.

(3)

Evropska komisija („Komisija“) je prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je vložila družba PJSC „PA“„Stalkanat-Silur“ („vložnik“), tj. proizvajalec izvoznik iz Ukrajine.

(4)

Zahtevek je bil po obsegu omejen na preiskavo dampinga vložnika.

(5)

Vložnik je predložil dokaze prima facie, iz katerih je razvidno, da so spremembe njegove sedanje strukture, ki temeljijo na združitvi med drugim dveh nepovezanih proizvajalcev izvoznikov v Ukrajini (od katerih je bil pred tem preiskan samo eden), trajne.

(6)

Poleg tega vložnik trdi, da je na podlagi svojih domačih cen ali na podlagi konstruirane normalne vrednosti (proizvodni stroški, prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA-stroški) ter dobiček) namesto prej uporabljene normalne vrednosti primerljive države stopnja dampinga za vložnika znatno nižja od trenutne ravni ukrepov.

(7)

Zato vložnik trdi, da nadaljevanje ukrepov na sedanji ravni ni več potrebno za izravnavo učinkov škodljivega dampinga, kot je bilo predhodno ugotovljeno.

(8)

Potem ko je obvestila države članice, je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, in z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4)18. novembra 2014, najavila začetek preiskave v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki je po obsegu omejena na preiskavo dampinga v zvezi z vložnikom.

(9)

Izdelek, ki je predmet tega pregleda, je isti kot v prvotni in zadnji preiskavi, ki sta privedli do uvedbe trenutno veljavnih ukrepov, tj. jeklene vrvi in kabli, vključno z zaprtimi svitki vrvi, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, s poreklom iz Ukrajine („zadevni izdelek“), in se trenutno uvršča pod oznake KN ex 7312 10 81, ex 7312 10 83, ex 7312 10 85, ex 7312 10 89 in ex 7312 10 98.

(10)

Izdelek, proizveden in naprodaj v Ukrajini ter tretjih državah in izdelek, izvožen v Unijo, imata enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter namen uporabe in se zato štejeta za podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(11)

Komisija je uradno obvestila vložnika, znano združenje industrije Unije in ukrajinske oblasti o začetku vmesnega pregleda. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zaprositi za zaslišanje.

(12)

Komisija je vlagatelju poslala vprašalnik in v določenem roku prejela odgovor. Komisija si je priskrbela in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za namene ugotavljanja dampinga. Preveritev je bila izvedena v prostorih vložnika v Odesi v Ukrajini.

(13)

Preiskava je zajemala obdobje od 1. julija 2013 do 30. septembra 2014.

(14)

Celotni obseg izvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil omejen na le dve prodajni transakciji in kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 26, te transakcije niso štele za reprezentativne. Kot je navedeno v uvodni izjavi 26, je bila zato izvozna cena določena na podlagi izvoza vložnika v tretje države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar je v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Obseg prodaje na trge tretjih držav je bil uporabljen za oceno reprezentativnosti domače prodaje za določitev normalne vrednosti za namene člena 2(2) osnovne uredbe.

(15)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej ugotovljeno, ali je bila skupna domača prodaja podobnega izdelka vlagatelja neodvisnim strankam reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim obsegom izvoza v tretje države. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja reprezentativna, saj je celotni obseg domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza v tretje države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(16)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga je družba prodala na svojem domačem trgu in za katerega se je izkazalo, da je neposredno primerljiv z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v tretje države, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, kadar je celotni obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi z vmesnim pregledom predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega primerljive vrste izdelka, izvoženega v tretje države v istem obdobju.

(17)

Proučeno je bilo tudi, ali se za domačo prodajo posamezne vrste izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da je bil ugotovljen delež domače prodaje neodvisnim strankam, ki je bila dobičkonosna za vsako vrsto izdelka, izvoženega v zadevne tretje države, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(18)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(19)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(20)

Kadar domačih cen določene vrste izdelka, ki jo je prodajal vložnik, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(21)

Pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka vložnika v običajnem poteku trgovanja.

(22)

Po dokončnem razkritju je vložnik trdil, da bi bilo treba njegovo domačo prodajo podjetjem v državni lasti izključiti iz določanja normalne vrednosti. Vložnik je trdil, da so bile cene, zaračunane podjetjem v državni lasti, sistematično višje od cen, ki so se zaračunavale drugim strankam na domačem trgu, in sicer na podlagi višjega tveganja neplačila oziroma plačila z znatno zamudo, kar se odraža tudi v notranji cenovni politiki družbe. Trdilo se je, da višje cene zato niso bile povezane z značilnostmi zadevnega proizvoda. Drugič, vložnik je trdil, da če je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, bi bilo treba uporabiti le prodajne, splošne ter administrativne stroške, ki so nastali pri domači prodaji neodvisnim distributerjem, da se zagotovi primerljivost s prodajo izvoza natanko isti vrsti odjemalcev.

(23)

V zvezi z zahtevo vložnika, da se prodaja na domačem trgu podjetjem v državni lasti izključi iz določanja normalne vrednosti, so dokazi, zbrani med preiskavo, potrdili, da so bile prodajne cene vseh vrst izdelkov za podjetja v državni lasti v povprečju dosledno višje od cen, ki so se zaračunavale drugim vrstam strank na domačem trgu. Ta doslednost v cenovni razliki je bila rezultat sklopa posebnih dejavnikov, ki vpliva le na to vrsto strank na domačem trgu: (i) vložnikova opredelitev prodaje podjetjem v državni lasti kot prodaje z višjim tveganjem neplačila oziroma plačila z znatno zamudo; (ii) dejstvo, da se ta politika dejansko uporablja, tj. znatno daljši kreditni roki se odobrijo podjetjem v državni lasti (vključno z možnostjo dodatnega podaljšanja plačilnega roka, kot je razvidno iz pogodbe); (iii) dokazila o plačilih z zamudo iz preteklosti; (iv) dejstvo, da v primeru stečaja podjetjem v državni lasti na podlagi ukrajinskega zakona ni treba pokriti terjatve upnikov; (v) dejstvo, da se prodaja podjetjem v državni lasti opravlja prek zapletenih razpisnih postopkov, pri čemer pogodbene določbe niso predmet pogajanj, temveč se uporablja predhodno določena standardna pogodba; ter (vi) podjetjem v državni lasti po zakonu ni dovoljeno izvajati predplačila za nakup blaga. Tako je bila na podlagi teh posebnih okoliščin zahteva vložnika sprejeta.

(24)

V zvezi s trditvijo, da se pri konstruiranju normalne vrednosti uporablja le prodajne, splošne ter administrativne stroške, ki so nastali pri prodaji neodvisnim distributerjem, člen 2(6) osnovne uredbe določa, da bi morali zneski za prodajne, splošne ter administrativne stroške temeljiti na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na vložnikovo proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja. V skladu s tem členom so bili uporabljeni podatki vložnika, ki se nanašajo na celotno prodajo (razen prodaje podjetjem v državni lasti) na domačem trgu. Ker so bile prodajne cene za končne uporabnike na domačem trgu prilagojene v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 30 in 31, so bile določene na ravni, ki je primerljiva z domačo prodajo neodvisnim distributerjem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(25)

Vložnik je tudi trdil, da bi se pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe morala uporabiti razumna 5-odstotna stopnja dobička. Omenjene so bile prejšnje preiskave v zvezi z JŽV, pri katerih se je ta stopnja dobička štela za razumno. Vložnik je tudi trdil, da po drugi strani stopnja dobička ne bi smela presegati te stopnje dobička pri prodaji neodvisnim distributerjem, saj je ta stopnja prodaje primerljiva z izvozno. Vendar člen 2(6) osnovne uredbe določa, da bi morali zneski za prodajne, splošne ter administrativne stroške ter za dobiček temeljiti na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na vložnikovo proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja. Ker so bili ti podatki na voljo, so bili uporabljeni v skladu s tem členom. Zato je bila trditev zavrnjena.

(26)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je prišlo le do dveh prodajnih transakcij v Unijo. Transakciji se nista šteli za reprezentativni zaradi njunega omejenega obsega in ker je šlo samo za enega kupca s posebnimi specifikacijami izdelka. Zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, ki dovoljuje konstruiranje izvozne cene na kateri koli razumni osnovi. V tem primeru je bila prodaja podobnega izdelka vložnika v tretje države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabljena kot podlaga za izračun izvozne cene. Dejansko je šlo pri prodaji v tretje države za znatno količino, namenjeno velikemu številu kupcev, preiskava pa ni odkrila izkrivljanja cen ali drugih dejavnikov na trgih tretjih držav, kar kaže na to, da prodaje vložnika na teh trgih ni bilo mogoče uporabiti za določitev izvozne cene.

(27)

Povprečna normalna vrednost in povprečna izvozna cena sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike v ceni prevoza in kredita v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(28)

Vložnik je zahteval tudi prilagoditev normalne vrednosti za razliko v ravni trgovanja z utemeljitvijo, da njegova prodaja na domačem trgu prodajalcem na drobno in končnim uporabnikom neposredno ni primerljiva s prodajo neodvisnim distributerjem. Vložnik je tudi zatrjeval, da je bil ves izvoz prodan neodvisnim distributerjem in je bil zato primerljiv samo z domačo prodajo neodvisnim distributerjem. Tehtana povprečna razlika v ceni med prodajo na dveh ravneh trgovanja na domačem trgu naj bi bila osnova za izračun prilagoditve v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe.

(29)

Po dokončnem razkritju je vložnik ohranil svojo zahtevo po prilagoditvi za razliko v ravni trgovanja. Poleg tega je trdil, da bi bilo treba določitev ravni trgovinske prilagoditve opraviti na četrtletni osnovi, s čimer se bi odstranil učinek padca vrednosti ukrajinske valute v primerjavi s tujimi valutami, ki vpliva na cene surovin in visoko inflacijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(30)

Preiskava je pokazala, da je prodaja prodajalcem na drobno (prek regionalnih prodajnih centrov) dejansko potekala na drugačni ravni trgovanja kot izvozna prodaja, in da se je ta razlika odražala v prodajnih cenah. Domače prodajne cene za končne uporabnike prek regionalnih prodajnih centrov so bile dosledno višje, količine pa dosledno nižje od količin za prodajo neodvisnim distributerjem. Poleg tega so končni uporabniki koristili dodatne storitve, ki jih ponujajo regionalni prodajni centri. Zato je bila odobrena prilagoditev za razlike v ravneh trgovanja v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe.

(31)

Vložnik je kot osnovo za izračun zahtevane prilagoditve uporabil splošno povprečno razliko v cenah med dvema ravnema trgovanja, ki so tehtane na podlagi količin, prodanih neodvisnim distributerjem. Vendar količine, prodane neodvisnim distributerjem, ne bi smele vplivati na višino prilagoditve. Zato je Komisija izračunala prilagoditev na podlagi razlike med tehtano povprečno ceno na tono in na vrsto izdelka, ki se uporablja za obseg prodaje samo končnim uporabnikom.

(32)

Na koncu prilagoditev ni bila izračunana na četrtletni osnovi, kot je predlagal vložnik, saj je bilo ugotovljeno, da to ne bi izničilo učinka izkrivljanja iz uvodne izjave 29.

(33)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka za izvoz v tretje države. S to primerjavo je bil dokazan obstoj dampinga.

(34)

Stopnja dampinga za vložnika, izražena kot odstotek neto cene franko meja Unije, je bila 10,5 %.

(35)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali se sprememba okoliščin glede dampinga lahko utemeljeno šteje za trajno.

(36)

Trenutno veljavna protidampinška dajatev je bila določena s prvotno preiskavo. V obdobju preiskave je Ukrajina štela za gospodarstvo v prehodu, tako da je bila normalna vrednost določena na podlagi člena 2(7) osnovne uredbe. Zato je bila normalna vrednost določena na podlagi cen, plačanih na trgu primerljive države s tržnim gospodarstvom, tj. Poljska.

(37)

Leta 2005 je bil Ukrajini odobren status tržnega gospodarstva, tako da se člen 2(7) osnovne uredbe za Ukrajino ne uporablja več. Zato je bila stopnja dampinga vložnika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom osnovana na lastnih preverjenih podatkih.

(38)

Dokazi, dobljeni in preverjeni med preiskavo, so potrdili spremembe v sedanji podjetniški strukturi vložnika, ki temeljijo na združitvi dveh nekdanjih nepovezanih proizvajalcev izvoznikov ter tretjega subjekta, odgovornega za prodajo in trženje. Združitev je potekala leta 2010. Ta sprememba se šteje za trajno, saj so bile dejavnosti, ki so jih prej opravljali ločeni subjekti, dejansko prenesene na vložnika. Ugotovljeni niso bili nobeni znaki, ki bi kazali na morebitne prihodnje spremembe.

(39)

Glede na navedeno se šteje, da se okoliščine, ki so privedle do začetka tega pregleda, v bližnji prihodnosti verjetno ne bodo toliko spremenile, da bi vplivale na ugotovitve iz sedanjega pregleda. Zato se sklene, da se spremembe štejejo za trajne in da uporaba ukrepa na sedanji ravni ni več utemeljena.

(40)

Po dokončnem razkritju je Povezovalni odbor industrije žičnatih vrvi EU (EWRIS) trdil, da zaradi potekajočih vojaških operacij v regiji Ukrajine, kjer je eden od dveh proizvodnih obratov vložnika, ni mogoče zaključiti, da je sprememba iz uvodne izjave 38 trajne narave. Pri tem gre najprej omeniti, da je sklep o trajni naravi spremenjenih okoliščin v zvezi z dampingom temeljil na dveh elementih iz uvodnih izjav 37 in 38, od katerih pa EWRIS izpodbija samo enega. Drugič, preiskava je ugotovila, da vložnikov proizvodni obrat v regiji Doneck ne deluje od poletja 2014, kar omejuje proizvodno zmogljivost vložnika. Taka odločitev vložnika iz varnostnih razlogov ni v nasprotju z ugotovitvijo, da sta dva proizvajalca JŽV združena že od leta 2010, tako da gre za trajno strukturno spremembo dejavnosti teh dveh podjetij. Zato je bil argument zavrnjen.

(41)

Glede na rezultate te preiskave v zvezi s pregledom se zdi primerno spremeniti protidampinško dajatev, ki se uporablja za uvoz zadevnega izdelka iz Ukrajine, z uvedbo dajatve za PJSC „PA“„Stalkanat-Silur“ v višini 10,5 %.

(42)

Veljavni ukrepi na ravni države ne vplivajo na to ugotovitev.

(43)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in okoliščinah, ki so privedli do navedenih sklepov, ter so imele možnost, da predložijo pripombe. Njihove pripombe so bile upoštevane, kadar je bilo to primerno. Glede na to, da je zaradi teh pripomb prišlo do precejšnjih sprememb glede stopnje dampinga v sklepnih ugotovitvah Komisije, je bilo 8. decembra 2015 opravljeno drugo razkritje zainteresiranim stranem. Pripombe po drugem razkritju so bile upoštevane, kadar je bilo to ustrezno.

(44)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009 –